Izhaja nik dan ajntral ranrea T ponedeljkih la dnevih po praa* nikih. — Posamezna itevilka Din 1’—, na 16 straneh Din J’—* mesečna naročnina Din 20 —, za tujino Din 30—. Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 10-71. Jugoslovan Rokopisov ii rraSamt. — Oglasi po tarifi in dogovora. Uprava r Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-69, Podružnica v Mariboru, Alekaafc Hrova cesta It 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju, Slomškov trg gtev. I St. 99 Ljubljana, petek, dne 26. septembra 1930 Leto I. Vzroki prekinitve pogajanj med Francijo in Italijo Obupni napori fašis4ovskega tiska, da bi zvalil krivdo na Francijo - Ponesrečen poskus izsiljevanja z izidom nemških volitev - Možnost skorajšnje obnovitve pregovorov diplomatskim potom Rim, 25. septembra, n. Neuspeh italijan-sko-francoskih pogajanj glede na ureditev pomorskega vprašanja je spravil v veliko napetost ves fašistovski tisk. Rimski listi trdijo, da odgovornost za ta neuspeh ne more biti na italijanski strani, nego na francoski. Med tem je francoski in britanski tisk že objavil razloge, ki so onemogočili nadaljnja pogajanja. Organ britanske vlade »Daily Herald« je očitno povedal, da je nenadne zaključitve pogajanj med Francijo in Italijo kriva Italija sama. Fašistov-ski listi zaradi tega grobo napadajo francoske in angleške liste in pravijo, da so njihove trditve tendencijozne in lažne in da je njihov namen edino ta, da izpodbijejo fašizmu njegovo avtoriteto in da ga žalijo pred nepoučeno javnostjo. V obrambo postopanja italijanske vlade na teh pogajanjih so objavili fašistovski listi poročila, v katerih govorijo o razgovorih, iz katerih pa se ne da razbrati, da je baš Italija ona, ki ni odgovorna za neuspeh pogajanj. Po prvih vtisih, ki jih dobi čita- telj iz teh poročil, je italijanska delegacija stavila predloge, ki so bili do skrajnosti koncilijantni. »Tribuna«, ki govori o teh predlogih, pa ne objavlja številk, s katerimi je manipulirala Italija na pogajanjih. List trdi dalje, da se dozdeva, da so bili italijanski predlogi spočetka povoljno sprejeti od Francije, da pa se je Francija nenadoma skesala svojega začetnega zadržanja in da je nenadoma stavila svoje posebne predloge, ki jih Italija ni mogla sprejeti. Fašistovski listi prinašajo v glavnem to, kar je Francija zahtevala. Po priznanju fašistovskih listov je Francija zahtevala le to, da se sedanja tonaža njene vojne flote postavi kot baza za sporazum. Nasprotno Italija pa tega principa ni hotela priznati, naglašajoč, da tonaža, ki jo ima sedaj Francija, ni normalna in se vštevajo med njo tudi stare vojne ladje. Italija pa na drugi strani tudi noče, da bi Francija do leta 1936 zamenjala stare ladje z novimi. »Tribuna« je s tem slabo podprla italijansko tezo in zaradi tega tudi ne insistira na tem, da s številkami pobije francosko stališče. Kljub temu pa pravi, da vodi Francija negativno politiko napram Italiji in jo namerava še poostriti. Pariz, 25. septembra, n. V nasprotju z vestmi italijanskega tiska o ženevskih pomorskih pogajanjih med Francijo in Italijo ugotavljajo francoski listi, da je Italija sama stavila predlog, da se sistem tonaže nadomesti s sistemom različnih vojnih enot, a da je kasneje v Ženevi baš italijanska delegacija zavrgla ta princip. Najprej so Italijani dali Franciji prednost glede velikih vojnih ladij in velikih podmornic, ki jih Francija že poseduje, in so zahtevali za Italijo zaradi Jadrana prednost v lažjih križarkah in manjših podmornicah od 12.000 ton, in to v istotoliki meri, kot bi bila Francija močnejša glede velikih vojnih ladij. Ko je nato francoska delegacija stavila kompromisni predlog, se je italijanska delegacija spet postavila na stališče striktne enakosti in ni hotela francoskega predloga niti dostaviti rimski vladi. Parii, 25. septembra, d. Francosko-itall-janska pogajanja v Ženevi so bila, kakoi izjavlja danes uradni francoski komunike, po zadnjem razgovoru brez uspeha prekinjena. Poskusiti hočejo po navadni poti diplomatskih pogajanj najti nov teren z> sporazum. Pariški listi izjavljajo, da je neuspeha kriva nenadna sprememba stališča Italije. Po izidu volitev v Nemčiji je Italija očitno mislila, da lahko dobi od Francija nadaljnje koncesije. V prvi perijodi pogajanj med strokovnjaki je Italija postavila sprejemljive predloge, v Ženevi pa se j« zopet postavila na znano načelo paritete. Francoski delegatje so poskusili najti kompromis, vendar brez uspeha. Ženeva, 25. septembra. AA. Pogajanja vojaških strokovnjakov Italije in Franclje o omejitvi pomorskega oboroževanja so se razbila. Vprašanje bo ponovno prenesena na polje diplomatskih razgovorov. V tretji komisiji se je večina govornikov izrekla za skorajšnje sklicanje obče konference o omejitvi oboroževanja. Vlada dr. Schobra je podala včeraj ostavko Vaugoin bo skušal sestaviti nov koalicijski kabinet - Večja verjetnost manjšinske vlade, ki bi izvedla že letos nove volitve - Nov korak avstrijske politike na desno to loto laredel volitve. O sestavi kabineta Vaugoin krožijo za sedaj samo vesti, po katerih bi v Vaugoinov kabinet Vstopil kot Dunaj, 25. septembra, d. Danes popoldne se je avstrijski ministrski svet vnovič sestal, da razpravlja o položaju, ki je nastal z demisijo podkancelarja Vaugoina in trgovinskega ministra dr. Schustra.^ Po kratkem posvetovanju je ministrski svet pooblastil dr. Schobra, da izroči zveznemu predsedniku ostavko. Zvezni kancelar je odšel takoj k predsedniku republike Mi-klasu In mu predložil ostavko vlade. Predsednik je ostavko sprejel. Dunaj, 25. septembra, d. Zvezni kancelar dr. Schober, ki je lani rešil avstrijsko republiko pred pretečim pučemheimwehrov-cev in pred oktroirano ustavo, je prav na obletnico prevzema vlade podal ostavko. Iz vlade so ga izrinili tisti elementi krščansko-socijalne stranke, ki so že dalje časa konspirirali proti predsedniku vlade, ker je lani spremembo ustave in druge no-tranje-politične probleme, ki so bili lani na dnevnem redu, rešil s kompromisom ne pa z oktroajem. Ko je Schobrova vlada znanega voditelja heimwehrovcev majorja Pabsta izgnala, so ti krogi zavzeli odkrito bojno stališče proti Schobru in končno so uporabili zadevo Straffele, da so lahko odstranili Schobrovo vlado in z njo tudi ministra Schummyja, ki so ga prav tako sovražili. Kot kandidat Schobrovih nasprotnikov velja odstopivši podkancelar in vojni minister ter sedanji načelnik krščansko-socijalne stranke Karl Vaugoin. On bo najprej poskušal sestaviti koalicijski kabinet, to je kabinet, v katerem bi bili zastopani tudi velenemci in deželna zveza. Šele če se ta načrt ne posreči, bo sestavil Vaugoin manjšinsko vlado in bo morebiti še zunanji minister nekdanji zvezni kancelar dr. Seipel. Finančni minister bi po teh vesteh postal nekdanji finančni minister dr. Kienbock, in naučni min. dr. Schmitz, nekdanji naučni minister. Vaugoin bi prevzel mesto zveznega kancelarja in nekdanje notranje ministrstvo, ki ga je sedaj vodil Schummy. Vojno ministrstvo bi po tem načrtu prevzel dunajski mestni komandant Wiesinger. Ta kabinet, ki ga je pripravil Vaugoin. pomeni nov korak na desno v Avstriji. Ce bi se misija Vaugoi-nova ponesrečila, je v rezervi še deželni glavar Buresch. Dunaj, 25. sept. — Načrt podkancelarja Vaugoina, da izzove ostavko vlade doktor Schobra, se je z ostavko celokupne vlade posrečil. Nova vlada, ki bi jo po ostavki dr. Schobra sestavili krščanski sooijailci in Vsenemci, bi imela za prvo nalogo, da v novembru razpiše volitve, da imenuje novega ravnatelja pri zveznih železnicah in novega predsednika državne policije na Dunaju. Krščanski socijalisti pa poieg -tega upajo, da bodo z novimi volitvami ojačili tudi svoje vrste na račun socijalnih demokratov ali pa vsaj »Landbunda«, ki je po njihovem mnenju pri zadnjih volitvah uspel samo radi tega, ker so mu oni pomagali. V vsakem slučaju pa so krščanski aocija-listi prepričani, da bodo z novimi volitvami preprečili uspešno kandidaturo dr. Schobra za zveznega predsednika. Njihov kandidat je namreč dr. Seipel. Sovje' " i dumping z žitom v Evropi in Am^H Pogodbe o dobavi ogromnih količin blaga za 10 odst. pod tržno ceno London, 25. septembra. A A. Velik vtis je napravila v trgovskih in finančnih krogih vest o tem, da je sovjetska vlada podpisala na vseh glavnih tržiščih Evrope in Amerike važne pogodbe o dobavi ogromnih količin žita za ceno, ki je za 10 odstotkov nižja od drugih. Zaradi prevoza teh količin so sovjetska oblastva najela prevozne ladje z nad 600.000 tonami. Del tega brodovja z nad 300.000 tonami je že v ruskih pristaniščih, kjer nakladajo žito. Ta vest je vzbudila ogromno senzacijo tudi v Newyorku, kjer so žitne cene hudo padle. Listi zahtevajo, naj vlada uvede preiskavo o tem, ali Rusija ne zasleduje političnih ciljev s to akcijo. V tej zvezi trde, da je ruska vlada prodala mnogo več žita, kakor ga ima na razpolago, to pa zato, da s tem povzroči umetni padec žitnih cen. Sydney, 25. septembra. AA. Avstralskih farmerjev se je polastila velika vznemirjenost, ker so sovjetska oblastva začela izvažati na svetovna tržišča ogromne količine žita pod sedanjimi cenami. Temu dum-pingu je sledil padec cen na vseh žitnih tržiščih in splošno sodijo, da ne bo moči vnovčiti letošnje žetve. Afiširanje tržaške obsodbe Reka, 25. septembra, n. Na Reki je bila včeraj afiširana tržaška obsodba. Angleška eskadra odplula z Reke v Split Reka, 25. septembra n. Sinoči je zapustilo reSko pristanišče 7 ladij angleške vojne mornarice, ki so se mudile na Reki 8 dni. Angleško brodovje je krenilo proti Splitu. Proces radi atentata na ital. prestolonaslednika Proces se je začel včeraj pred poroto v Bruslju-Atentatorjeva figura v luči obtožnice Bruselj, 25. septembra. Danes se je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem sodna obravnava proti mlademu italijanskimi antifašistu De Rosa, ki je povodom zaroke italijanskega prestolonaslednika Humberta z belgijsko prinoezinjo Marijo-Jos6 izvrš;il na princa atentat z revolverjem. Obtožnica pravi, da ovija De Rosa svoje pokolenje v tajnost. Njegovi starši so nepoznani in De Rosa nd njegov rodnd priimek, temveč mu je bil oblastveno dan, da bo sploh imel priimek. Obtoženec je študiral pravo na univerzi v Turinu, 2e v evojl mladosti je imel veseilje do orožja in se je rad igral z njim. L. 1923. je povodom take nevarne igre po nesreči ubil nekega svojega tovariša. Se kot deček 12 let je postal fašist, a omenjena nesreča ga je baje tako pretresla, da je izstopil iz fašizma, ker ga je začel sovražiti. Obtožnica pravi dalje, da je to sovraštvo proti fašizmu naraščalo od dne do dne, tako da se je De Rosa v 'letu 1928. odločil, da zapusti Italijo in se preseli v Pariz. 2e v tem času je sklenil, da mora ubiti italijanskega kralja ali prestolonaslednika ali Mussolinija, kajti on je smatral, da je tak umor neobhodna potreba za blagor njegove domovine. V Parizu je nastopal kot sooija-list - maksimalist, iz Italije je dobival podporo od 1500 do 2000 lir na mesec. Pozneje se mu je ta prispevek znižal in je moral delati. V nobenem hipu pa ni opustil — pravi obtožnica — namena izvršiti umor. Toda o tem svojem namenu ni nikomur nit pravil. Ko je 22. oktobra 1029. čital, da prid« italijanski prestolonaslednik v Bruselj, J« kupil vozni list do Anverza. Opremljen s ponarejenim potnim listom je prišel v Belgijo in v Bruselj. Obtožnica pravi dalje, da je De Rosa skrival svoj revolver v gornjem delu hlai pod telovnikom. Ko se je pirinc Humbert pripeljal k spomeniku Neznanega vojaka, stopil iz avtomobila ter začel pozdravljati zastopnike oblastev, ki so ga sprejeli ob spomeniku, je De Rosa vzel revolver izpod telovnika, skočil proti princu, vzklikajo? »Živel Matteotil« Revolver v atentatorjevi roki se je bil pri tem odprl in tri patron« so padle iz njega na tla. De Rosa je orožji naglo zopet zaprl in nato streljal na princa, ne da bi ga bil zadel. Pri preiskavi je De Rosa priznal, da ni nikdar opustil sklepa, da umori prestolonaslednika in izvrši načrt, ki ga je bil že davno zamislil. Močno mu je žal, da se mu atentat ni posrečil. De Rosa je obtožen radi poskušenega umora, dalje radi nošenja krivega imena in uporabe ponarejenega potnega lista. Rim, 25. septembra. AA. Listi priobčujejo poročilo o smrti italijanskga trgovca Silvestra Auriglia, ki je bil ubiit v spopadu z italijanskim beguncem po imenu Dibar-baro. Listi smatrajo, da pade del odgovor* nositi na belgijska in francoska oblastva, ki so pripustila, da je Dibarbara prispeJ ii Pariza v Bruselj. Poljski Sokol proti klevetam italijanskega tiska Potniki s »Karadjordja« se imajo zahvaliti za rešitev le energičnim ukreoom kapetana Prodana Varšava, 25. septembra. AA. Pat poroča: Zveza sokolskht telovadnih društev v Poljski objavlja: V nekem italijanskem listu je bil objavljen zadnje dni članek o katastrofi, ki je zadela jugoslovanski parobrod »Karadjordje« 6. julija t. 1., ker je vanj trčil italijanski motorni brod »Francesco Morosini«. Na »Karadjordju« se je nahajalo v trenutku nesreče 120 poljskih Sokolov, ki so se vračali z vsesokolskega zleta v Beogradu. Tendencijozni članek, objavljen v italijanskem listu, vsebuje izmišljotine, objavljene na račun poljskih in češkoslovaških Sokolov. Z ozirom na to Zveza sokolskih telovadnih društev v Poljski trdi, da članek italijanskega lista nasprotuje resnici. Noben Sokol ni bil y trenutku nesreče pijan. Po nesreči se ni vršila nobena zabava. Protivno trditvi italijanskega lista se imajo potniki s »Karadjordja« zahvaliti za rešitev energičnim ukrepom, ki Jih Je od- redil jugoslovanski kapetan Prodan. Opis katastrofe je bil objavljen s strani poljskih Sokolov v listu »Kurir Varšavski«, dne 10. julija t. 1. Povratek princa Alfonsa Gorica, 25. septembra. AA. Španski princ Dob Alfons Orleanski je davi odletel iz Gorice v Marseille. Zmaga zagrebških lahkih atletov nad Parižani Zagreb, 25. septembra, k. Ob veliki udeležbi občinstva so se vršile danes v Zagrebu lahke atletske tekme med zagrebškimi lahkoatleti in pariškimi dijaki. Zmagali so Zagrebčani a 63:51 tačkami. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 25. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Na splošno čimdalje bolj oblačno. Vreme bo menjaje se nagnjeno k padavinam. Anton Lajovic: O lažnem in o pravem pafrijoiizmu Univerza naša, vžgi se konečnol! Pri zadnjih volitvah v Nemčiji je porast skrajnih desničarskih glasov, predvsem torej nemško - nacijonalnih socijalistov v znatni meri presenetil Evropo. Toda če ste gledali volilna gesla, s katerimi so šle v volilni boj najrazličnejše stranke v Nemčiji, ste z lahkoto prepoznali, da imajo evoje korenine v oni imperialistični miselnosti, ki je značilna za viljemsko.pred-prevratno dobo cesarske Nemčije. Ce pomerite ta pojav z vidika psihologije množic, se mu ne bodete čudili, ker ga boste morali priznati kot čisto normalnega. On nam nudi tipičen vzgled za zakon vztrajnosti in konservativnosti v duhovnem življenju množic. Doba desetih poprevrat-nih let je veliko prekratka, da bi mogla omajati temelje družbinih idealov, ki so izvor vsega praktičnega zadržanja. Ne bi to bilo mogoče niti, če bi vse višje plasti inteligence Nemčije ves ta čas ne mislile na drugo, kot da prevrednotijo vse dotedanje vrednote. Toda kot je to naravni potek miselnega življenja, je tudi pretežna večina inteligence jednako preprosjtemu sodržavljanu žrtev stare miselnosti. Nič drugačna v psihološkem poteku ni naša duhovna situacija. Ne samo za našega preprostega človeka, tudi za mnogobrojen del naših izobražencev prevrat ni pomenil drugega, kot menjavo firme in gospodarja. Novi firmi in novemu gospodarju so se lojalno prilagodili, so pa v ostalem smatrali, da ni nikakega povoda na svoji miselnosti kaj izpreminjati. Njihovo gledanje našega življenja, njihov nazor na svet se jim je zdel, da ne rabi nikaikšne korekture. Zdelo ee jim je, da so njihovi ideali, prinešeni iz prejšnje dobe, vredni, da ostanejo še naprej na svojih oltarjih in da se jim prižigajo še naprej kadila. Naše razmerje napram ranjki Avstriji je bilo tako, da smo to državo čutili kot nekaj tujega, izven nas stoječega. Navzlic temu smo se njej nasproti lojalno zadržali. Premnogo naših ljudi je natančno isti odnos preneslo v novo, sedaj našo državo, za katero smo se sami prostovoljno odločili. Še zmerom sta pri mnogem našem človeku, mogoče tudi čisto pod zavedno, utrjena misel in čustvo, ki vidita tudi našo državo kot nekaj tujega. Naravna posledica je potem neko indiferentno apatično zadržanje napram našemu državnemu življenju. Toda talca čisto pasivistična korektnost nele da nam ne more koristiti, marveč nam škoduje, ker je vzrok, da v toliko zaostanemo, v kolikor bi napredovali ob pozitivnem sodelovanju. Tako zadržanje ne zasluži imena patri-jotizma, marveč je to lažni patrijotizem. Vsaj je vendar, ko smo vstopili v svojo prostovoljno izbrano, svobodno domovino in državo, za nas nastala situacija, popolnoma nepodobna oni začasa Avstrije. Moč naše države je postala bistveno odvisna od tega, s kako skrbjo in s kakim lastnim naporom ji pomoremo do njenega zdravega razvitka. Če rečem s skrbjo, je s tem že rečeno s kritičnostjo. Dober gospodar globoko premisli na vse strani, predno ee odloči za važen vkreTevere« prinaša kratko vest, v kateri pravi, da je dal bivši poveljnik italijanske motorne ladje »Morosini« Olivotto preiskovalni komisiji vse podatke, na podlagi katerih si je mogla ustvariti svoje stališče glede vzrokov katastrofe. — List meni, da je treba Olivottu verjeti, ker je on eden najboljših italijanskih mornarjev. Znano pa je, kakšne so te izjave, saj jih je kapetan Olivotto pred nekaj tedni objavil v fašistovskih listih. Znano je, da se je s temi svojimi izjavami samega sebe kompromitiral, kaT so ugotovili vsi pomorski strokovnjaki, in da se je na tak način samega sebe obsodil. Glede akcije, katero so započeli čehoslo-vaški in poljski Sokoli, da se zadosti žalitvam, ki jih je napram njim izrekel faši-stovski tisk, fašistovski listi ničesar ne poročajo in zaenkrat še ni znano, ali so čehoslovaške oblasti v tem zmislu intervenirale pri italijanskih. Zadnja jugoslovanska šola v Trstu zanrta šolo, ki je bila najprej dovoljena, nadno zaprla po Trst, 25. septembra, n. Z dnem 23. t. m. je tržaška prefektura po nalogu iz Rima zaprla zadnjo slovensko privatno osnovno šolo v Julijski Benečiji. To šolo je ustanovila Oiril-Metodova družba pri Sv. Jakobu v Trstu. V zadnjih letih se je v tej šoli uvajal italijanski pouk. Beograd, 25. septembra. 1. Kakor vsako leto se je tudi letos 22. t. m. končalo vpisovanje učencev na šoli Sv. Jakoba v Trstu, ki je edina slovenska šola v Italiji. 23. t. m. pa je tržaška prefektura po naredbi iz Rima to šolo zaprla. Beograd, 25. septembra, o. Iz Italije prihaja poročilo, da je tam ukinjena tudi zadnja jugoslovanska šola, ki jo je posežalo preko 1000 otrok. Zadnja jugoslovanska šola se je torej v Italiji ukinila. Kaj to pomeni? Ni treba nam govoriti o onem zatiranju naših rojakov, o katerem piše inozemski tisk. To je znano in notorično. Še ponavljati te glasove boli, zakaj najgroz-nejše je v resnici, narodni manjšini jemati jezik, tradicije in kulturo. Jugoslovani v Italiji so imeli do sedaj še edino eno šolo, sedaj tudi te nimajo več. Namesto kulturnih institucij morajo, kakor izgleda, imeti samo še — sodišče in mnogoštevilne razprave, in še več, tisto državno sodišče, ki jih pošilja samo v smrt. Prosvetna oblastva v Rimu so v začetku šolskega leta dovolile delovanje te edine slovenske šole v Italiji. Rimska prosvetna oblastva niso torej našla tu nikakega razloga, da bi ukinila to šolo. Niso pa našla je tržaška prefektura te dni nak-nalogu iz Rima razloga seveda zaradi tega, ker so dobivala od italijanskega nadzornika te šole redna službena poročila, v katerih je stalo, da je bil v preteklem letu izvršen predpisani program in da se je pouk vršil v italijanskem jeziku. Zakaj je prišla sedaj ta zatvoritev? Zakaj se je ukinila ta edina jugoslovanska šola? Zakaj se tisoči otrok, ki so tukaj dobivali prvo svoje znanje, mečejo v pekel neznanja? Če še pri tem vemo, da so se slovenski otroci na tej šoli učili v italijanskem jeziku, je res nemogoče, s čimerkoli opravičiti to gesto italijanskih oblasti. Spomniti se moramo, da so šolo vzdrževali starši otrok s prostovoljnimi prispevki. Na šoli je bilo 30 učiteljev. Po neki vesti izgleda, da so hotele rimske oblasti z zatvoritvijo te edine šole ustreči lokalnemu nacijonalizmu fašistov v Trstu, ki smatrajo, da je bila ta šola žarišče Slovanstva v Italiji. To so res čudni in nemogoči razlogi. Za Rim bi bilo boljše, da bi ti razlogi ne obstojali, temveč da bi bilo to nekulturno dejanje izvršeno kot nasilje. Rimska politika s tem ne pridobi nič. Ona nam nasprotno dokazuje, da ne želi prijateljstva z Jugoslavijo in da noče na noben način upoštevati Jugoslovanov v Italiji. Naše stališče pa je drugačno: prijateljsko napram Italiji. Ta nekulturna gesta rimskih oblasti z ukinje-njem slovenske šole v Italiji bo odjeknila po vsem kulturnem svetu. Turatijeva ostavka brez utemeljitve z razlogi V Angliji mislijo, da gre za resne spore v fašizmu, dočim govori fašistovski tisk o »izmeni straže« London, 25. sept. AA. Reuter poroča iz Rima, da je generalni tajnik fašistične stranke Turati podal ostavko in da te ostavke ni utemeljil z razlogi. Po občem mnenju so izbruhnili v fašistični stranki resni spori. Milan, 25. sept. n. »Popolo de Italia« pravi v svojem uvodniku v zvezi z demi-sijo generalnega tajnika fašistovske stranke Avgusta Turatija, da ta sprememba v vodstvu fašistovske stranke ni posiledica kakšne presije ali kakšnega zastoja, nego enostavna izmenjava straže v fašistovskem vodstvu. Turati, pravi list, je popolnoma izpolnil svojo dolžnost s pravo rimsko disciplino. Uprava stranke bo izročena vrednemu in zaslužnemu Turatijevemu nasledniku Giuriatiju, staremu in odličnemu pristašu fašizma. Kakor sedaj Turati tako so tudi v dobi starega Rima odstopali elavni možje, prežeti z vojaško disciplino. Ta stari rimski čut je oživel sedaj, ko se baklja, ki razsvetljuje vso Italijo, izroča drugim rokam, da jo ponesejo v bodočnost. Splošni gospodarski položaj na Poljskem Ugotovitve finančnega svetovalca poljske vlade Varšava, 25. sept. AA. Poljska agencija poroča: Iz poročila, ki ga je priobčil finančni svetovalec poljske vlade o drugem tromesečju t. 1., je razvidno, da se načrt stabilizacije poljske valute ustvarja normalno. Čeprav so dohodki nekoliko nazadovali zaradi obče gospodarske krize, je vendar poljski vladi uspelo, da prihrani neke presežke proračuna v zvezi z znižanjem davkov. Ta znesek 50 milijonov zlotov je namenjen obnovitvenim gradnjam. Zaradi reforme davčnega sistema je imenovan stalni odbor iz strokovnjakov. 0 delovnih pogojih na Poljskem ugotavlja poročilo, da je delavsko zavrovanje v zadnjem času napredovalo in da eo se okrepili tudi sindikati. Poljsko delavstvo ni tako boje- duha, katerega naj upravičeno vidi naš narod v naši univerzi, je treba da se zaiskri z najmočnejšo lučjo, ki bo sijala in ogrevala našega duha do naše najzadnje vasi. vito kakoT v drugih državah. Stavk je razmeroma malo in v skrčenem obsegu. Poslovna aktivnost v industriji je nekoliko popustila, pač pa je obči položaj gospodarstva sedaj nekoliko boljši kot preje. Denarna tržišča so likvidnejša. Pokritje nov-čanic se giblje od 60 do 70 odstotkov. Trgovinska bilanca Poljske za prvih šest mesecev izkazuje presežek v vrednosti 88-4 milijonov, dočim je bila bilanca lani v istem času pasivna za 0-4 milijone zlotov. Polet ženske iz Anglije v Tokio London, 25. septembra. AA. Davi je startala v Hestonu gospa Viktorija Bruce v enosedežnem letalu »Bluebird« na polet v Tokio. Upa, da bo danes preletela 900 milj do Dunaja in dospela v Tokio v 15 dneh. Ce se ji bo to posrečilo, bo prva ženska na svetu, ki je letela tako daleč. Gospa Bruce je dobro znana iportašinja in potnica. Pričela se je učiti letalstva pred 6 tedni. Po sedmih dnevih si je pridobila spričevalo za letalskega pilota. Ovacije N j. Vel. kralju v Ameriki Washington, 25. septembra. AA. Naša delegacija Fidaca, ki je prisostvovala mednarodnemu Kongresu imenovane organizacije, je bila povsod na/tepše sprejeta. Povsod so bile prirejene ovacije J; .• kralju. Predsednik delegacije Radosavljevič je predal predsedniku newyorške občine na svečan način pismo predsednika beograjske občine. Ves ameriški tisk je zabeležil ta dogodek. Predsednik vlade v Niški Banji Niška Banja, 25. septembra. Sem je prispel predsednik vlade general Živkovič in minister brez portfelja Uzunovič. Pred važno politično konferenco v Ljubljani Zagreb, 25. septembra, k. »Novosti« bodo v svoji jutriSnji številki objavile naslednjo vest iz Ljubljane: Po informacijah iz dobro obveščenih krogov fe bo v kratkem vršila v Ljubljani važna konferenca, na kateri bodo z ene strani sodelovale merodajne osebnosti, z druge strani pa voditelji in zastopniki večine slovenskega dela našega naroda. Na tej važni konferenci se bo razpravljalo o sodelovanju večine slovenskega dela našega naroda pri izvajanju programa velike jugoslovanske akcije v duhu kraljevega manifesta in znanih vladnih de-klaracij. Z vstopom dr. Korošca, ministra za goz-dt; in rudnike v vlado g. Perc Zivkoviča so prenehali vsi njegovi odnošaji napram večini slovenskega dela našega naroda. Ko je v tein smislu dr. Korošec z ostalimi ministri dal znano izjavo, da se kot član vlade smatra za člana homogenega kabineta, ki je popolnoma soglasen z izvajanjem načrta o jugoslovanski obnovi, je napravil to v svojem imenu. Zaradi tega je potrebno, da se večina slovenskega dela našega naroda preko svojih zastopnikov izjavi za veliko koncentracijo vseh državotvornih sil, kot so se za to koncentracijo že soglasno izjavili udruženi slovenski naprednjaki na mnogoštevilnih sestankih, ki jih je po vseh mestih Slovenije imel dr. Albert Kramer, bivši minister. Ta konferenca bo velikega pomena in ni dvoma, da bo pomenila korak dalje h konsolidaciji naših javnih razmer. V zvezi s to konferenco je prav tako odhod inž. Serneca in dr. Kramerja v Beograd. Bavarski princ v Zagrebu Zagreb, 25. septembra, k. V Zagreb je prispel danes princ Albreht Bavarski s svojo soprogo. Princ Albreht je na potovanju po naši državi. V Zagrebu namerava ostati nekaj dni. Novi zakon o kmetijskih šolah Beograd, 25. septembra. AA. V ministrstvu za kmetijstvo bo končali delo na zakonskem predlogu o kmetijskih šolah. Zakonski predlog so poslali vsem kmetijskim šolam in kmetijskim ustanovam, da izrazijo o njem svoje mnenje. Premestitve profesorjev Beograd, 25. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog ministra prosvete v soglasju * predsednikom ministrskega sveta premeščena: na gimnazijo v Karlovec za profesorja v 4a-I Gregor Kranjčevič, prof. gimnazije v Mariboru, po potrebi službe; na III. gimnazijo v Ljubljani za prof. v 4-1 Vincenc Marinko, prof. gimnazije v Ilruševci, po lastni prošnji. Odpust iz državne službe Beograd, 25. septembra. AA. Na osnovi člena 77. zakona o srednjih šolah je minister prosvete sklenil v soglasju t predsednikom ministrskega sveta odpustiti brez pravice na odpustnino suplenta v 9-1 Milana Fabjanoviia v Kranju in Franjo Vriiig v Kočevju. Obisk jugoslovanskih privrednikov v Grčiji Soluh, 25. septembra. AA. Davi so z brzovlakoin odpotftvali v Djevdjelijo člani grško-jugoslovanske lige v Solunu Minardos, zastopnik presbiroja, Ra-madopulos, predsednik novinarskega udruženja, Vekri, tajnik trgovske zbornice v Solunu, dr. Leka, tajnik obrtniške zbornice v Solunu, dr. Miha-ljevič, tajnik jugoslovanske trgovske zbornice v Solunu, dr. Mitrovič, tajnik svobodne zone v Solunu, da pozdravijo jugoslovanske privrednike, ki prispejo v Grčijo, da vrnejo svoječaSni obisk grških privrednikov v Jugoslaviji. V Solunu so velike priprave v teku za čim lepši in svečanejši sprejem jugoslovanskih gostov. V sprejemnem odboru so najuglednejši člani solunske družbe. Kaj bi radi bolgarski rezervni podoficirji Sofija, 25. septembra. AA. Kongres rezervnih podoficirjev je končal svoje delo. V izglasovani resoluciji pozdravljajo najprej »podjarmljene brate« ter zahtevajo razveljavljenje neuillyske mirovne pogodbe in zaščito manjšinskih pravic. Neizvršen pristanek »Grofa Zeppelina« v Helsingsforsu Helsingfors, 25. septembra. AA. Zrakoplov »Zeppelin«, ki je prispel včeraj popoldne v Helsingfors, ni mogel pristati zaradi hudega vetra in je zato nadaljeval pot v Stockholm. Deset napovedanih potnikov je moralo ostati v Helsingforsu. Polet Evropa — Avstralija Kalkutta, 25. septembra. AA. Kapetan Mattews, ki skuša potolči Hincklerjev polet iz Anglije v Avstralijo, je davi ob pol 6. odletel v Akyab. Kapetan Mattews je že z enim dnevom pred svoje-časnim poletom Hincklerja. London, 25. septembra. AA. Davi ob zori je kapetan Matthews nadaljeval polet iz Kalkutte v Bangkok. V Kalkutti je prejel brzojavko od miss Amy Johnson, ki mu želi dobro srečo. Rangoon, 25. septembra. AA. Letalec Matthewi je prispel semkaj ob 17. nrL Ogromno delo Zbornice T0I za naše gospodarstvo Vsi naši gospodarski zastopniki za složno sodelovanje v duhu 6. januarja Inicijjaiivno delo Zavoda za pospeševanje obrti ljjubljama, 19. septembra. Danes dopoldne ob 9. uri je otvoril predsednik veletrgovec g. Ivan Jelačin ml. javno plenarno sejo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v zbornični dvorani. Uvodoma je pozdravil navzočega vladnega zastopnika svetnika g. dr. Rateja Franca, nakar je podal svoje poročilo o delovanju zbornice od 15. decembra lani do 25. septembra letos. Iz poročila predsednika g. Ivana Jelačina posnemamo sledeče najvažnejše točke. Splošni gospodarski položaj Mnoga industrijska podjetja so morala v tej dobi omejiti produkcijo in reducirati delavstvo. Do najobeutnejših redukcij je prišlo v premogovni industriji. V eksportu je industrija v splošnem nazadovala. Izvoz postaja vedno težji in vedno manj rentabilen. V lesni industriji je nastopila stagnacija, kakršne ne pomnimo že 25 let. Izvoz živine iz Dravske banovine je padel na minimum. V vinorodnih krajih se vedno bolj občuti konkurenca Dalmacije in Vojvodine. Največja je pa hila katastrofa na hmeljskem trgu. Kmetijski sloji so do skrajnosti omejili svoje izdatke, kar se občuti kritično v manufakiurni trgovini. — Tujska sezona je letos bila razmeroma dobra in zadovoljiva. Na njo bo blagodejno vplivaj novi zakon o pospeševanju hotelske industrije. — Javna dela so se žal zavlekla do pozne jeseni in še se ne ve, če bo mogoče z njimi pričeti že letos. Trgovinska politika. Naša trgovinska politika je prišla na križ-potje. Pustiti bo treba preveč liberalno politiko in jo namenjati s politiko intenzivnejše zaščite domačega dela. Moramo se osamosvojiti od inozemstva. Še vedno znaša uvoz industrijskih finalnih produktov v državo 71% celega uvoza, to je 5 in pol milijard Din. Mnogo je surovin, ki jih izvažamo v inozemstvo ter jih zopet uvozimo v predelanem stanju. Važni mejniki v naši trgovinski politiki postanejo lahko zaključki sinajske, bukareštske in varšavske konference. Stojimo pred važnimi odločitvami v gospodarski politiki. — Važno za nas je uveljavljenje likvidacijskih sporazumov in trgovske pogodbe z Madjarsko. Z Romunijo je bil slvlsnjMi začasni sporazum. Sklenjen je bil tudi obmejni sporazum z Bolgarsko, ki je predhodnik že daljfo potreben« trgovinske pogodbe z Bolgarijo. Uveljavljena je bila tudi uporaba minimalnih carin z združenim:! republikami Brazilije. Aktiviram Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo ugodno vplival na nadaljni razvoj naše zunanje trgovine. Gospodarski zakoni. Zakonodajno delo je bilo v preteklih treh četrtletjih zelo obilno in plodno. Omenim zlasti zakon o državni brambi, zakon o pospeševanju živinoreje, zakon o sanaciji vasi, zakon o gozdih, zakon o urejanju hudournikov, zakon o nadzorovanju prometa z živi jenskimi potrebščinami, zakon o vinu, zakon o avtorskem pravu, ter zakon o rednem ‘kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov. Obrtni red in zbornični zakoni. Najvažnejši je načrt novega obrtnega reda, zbornica je predložila več izpreminjevalnih predlogov. Najbrž bo z zakonom o zbornicah odobren že letos. Glede vprašanja sestave organizacije delokroga in oblike zbornic smo mnenja, da je strokovni napredek in uspešno delo mogoče le v kakih skupnih zbornicah. V ospredje [je stopilo tudi vprašanje osnovanja odsekov za kmetijstvo v skupnih gospodarskih zbornicah. Finančne zadeve. Prvi banovinski proračun predvideva 136 milijonov dinarjev izdatkov. Za kritje teh služijo poleg državne dotacije v znesku 31,000.000 Din v glavnem dohodki iz 16 vrst raznih banovinskih davščin. V primeri z drugimi banovinskimi proračuni je nuš razmeroma visok. Na prebivalca pride 130'80 Din. Banovinski proračun je razvil za pospeševanje strokovne izobrazbe, strokovnega Šolstva in tujskega prometa lep program in želimo le, da bi se v prihodnjih proračunih te produktivne podpore še povečale. Zbornica bo stri> mela, da se delo banovine pri pospeševanju gospodarstva dopolnjuje z delom in programom zborničnega zavoda za pospeševanje obrti. Davčna zakonodaja. Izza zadnje seje so bile v finančni zakonodaji izvedene mnoge izpremembe. Usvojil se je predlog zbornice za ustanovitev osebnega inšpektorata v Mariboru. Med izpremembe spada v prvi vrsti v zakonu o neposrednih davkih poostritev družbenega davka, ki se je povečal povprečno za 25%. Zbornica je predlagala ukinitev te določbe, ali da bi se izvajala šele z letom 1931. Glede sestave reklamacijskih odborov je prinesel nov davčni zakon veliko iznenadenje. Poleg gospodarskih zbornic bodo imele tudi stanovske zbornice v reklamacijskem odboru svoje zastopstvo. Zbornica je zahtevala, naj se varujej interesio trgovine, obrti in industrije v dosedanjem obsegu. Poseben zakon je dovolil porabo 20%ne kronske priznanice za plačilo davkov. Pretežni del priznanic se je vnov-čil. Nova izmera vojnice je občutno breme za vojaško službovanje nesposobne državljane. Zbornica je predlagala, naj se vojnica zniža na 12'59ž predpisanih neposrednih davkov. Aprila je bil uveljavljen izpremenjen trošarinski zakon, v katerem so važne določbe glede pobiranja banovin- skih in občinskih trošarin. Odprto je ostalo vprašanje trošarine na prosto žganjekuho. Revizija taksnega zakona je do sedaj le deloma izvedena. Samoupravne davščine. Na občine se prenašajo vedno nova bremena. Zbornica se je zavzela za to, da se občinam brez primerne kompenzacije ne nalagajo nova bremena in da se jim dovoli še nadalje pobirati gostaščino v dosedanji obliki. Samoupravna davčna politika ni povoljna za gospodarstvo. Vprašanja avtonomnih davščin so ostala nerešena. Izjavili smo fe proti davščinam, ki obremenjujejo sirovinc, pol-fabrikate in pomožna sredstva proizvodnje, kakor so banovinske davščine na konzum električnega toka in na potrošnjo premoga. Priredba davkov. Predpisi in uterjavanje davščin so se zelo težko občutili. Novi davčni zakon namreč stavi na davkoplačevalce velike zahteve. Zaradi načina obravnavanja knjig ugotavljanje davčne podlage je le redko izvedljivo in se ocenjuje pri nas dohodek skoro brez izjeme po zunanjih znakih. Še težji je položaj pri obrtnikih. Nujno je potrebno vso manjše davkoplačevalce oprostiti vlaganja prijav. Člani davčnih odborov celo niso bili vedno na jasnem glede svojih pravic in dolžnosti po novem zakonu. Druge davčne akcije zbornice. Po želji interesentov je zbornica izposlovala, da so bili pekovski in mesarski obrati ter zidarska podjetja uvrščena v drugo skupino davkoplačevalcev, da se rokodelci v »šterih« uvrste v tretjo davčno skupino. Predočila je neutemeljenost dosedanje prakse obdavčevanja gozdnih posestnikov, ki sami obdelajo posekan les, ter prosila finančno upravo, naj dovoli na utemeljene prošnje davkoplačevalcem davčne olajšave. Zavzela se je za ponovno uvedbo davčne varščine pri uvozu in izvozu blaga po inozemcih. Mnogo se je zbornica bavila z vprašanjem normiranja odpisov na družbeni davek, z likvidacijo predvojnih rent in obveznosti, s kontrolo pravilnega plačevanja uslužbenskega davka z znamkami ter davka prostega dotiranja fondov za dvomljive terjatve. Zavzela se je končno za olajšanje cenzure pri družbenem davku. — Finančno ministrstvo je povabilo tudi zbornice, da sodelujejo pri izdelavi uredb in tarife za skup-ni davek na poslovni promet. Položaj trgovine, trgovska zakonodaja. Zbornica je morala pogosto intervenirati za zaščito dobrih običajev in zdravih odnošajev v kup-čijskih poslih. H konsolidaciji razmer v tem pogledu so pripomogli: zakon o pobijanju nelojalne konkurence, dovoljenje 6-mesečncga roka za likvidacijo premijskih poslov, sklenjenih že pred 11. majem, ssukon o razprodajah, ki se pri nas izvaja najstrožje; za konsolidacijo poslovnih razmer je končno važen konkurzni zakon in zakm o prisilni poravnavi izven konkurza ter naredba o statistiki konkurzov ter prisilnih poravnav.. Od 1. decembra lani do 31. avgusta letos je bilo razglašenih 15 konkurzov pri protokoliranih tvrdkah in 28 konkurzov pri neprotokoliranih tvrdkah. Odpravljenih je bilo 31 konkurzov. V tej dobi je bilo torej v zborničnem področju razglašenih na novo 43 konkurzov. Zbornica je intervenirala, da se posveti poslovanju potnikov posebna pozornost zaradi stalnih pritožb proti prepovedanemu zbiranju potnikov pri zasebnih strankah. Ponovno jo zbornica intervenirala zaradi krošnjarjev, ki ogrožajo obstoj manjših podeželskih obratov. Zbornica je bila primorana prositi obrtna ohlastva, da vzamejo v zaščito interese legitimnega trgovstva zaradi pritožb o protizakonitem poslovanju nekaterih konzumnih zadrug. Ponovno je morala prisiliti s pomočjo obrtne oblasti obrtnike, da označijo svoja obratovališča po predpisih obrtnega reda. Od novembra 1. 1929 do 31. avgusta 1930 je trgovski odsek rešil 22 dispenznih prošenj za trgovino z mešanim blagom. V tej dobi znaša prirastek obratov 65. Ljubljanska borza. V preteklem letu je vzdržala svojo pozicijo. Njen promet je znašal v 1. 1929 1.004,000.000 Din, dočim je znašal leta 1928 987,000.000 Din. Posli v lesni trgovini so pa padli skoro na polovico. Oslabel je tudi blagovni in efektni promet. Porastcl je samo nakup deviz. Socijalno-politična vprašanja. V ospredju stoji vprašanje revizije zakona o zavarovanju delavcev, katerega načrt bo kmalu dovršen. V naši državi je zavarovanih okoli 584.000 delavcev, pri OUZD v Ljubljani jih je bilo leta 1923 okoli 74.000, leta 1929 pa že skoro 95.000. Število zavarovancev stalno raste. V letu 1929 je Okrožni urad v Ljubljani predpisal na prispevkih nad 61,748.000 Din. Posebno pozornost posveča zbornica trgovskemu podpornemu in bolniškemu društvu. Število zavarovanih članov je doseglo tu 5400. Zbornica je ponovno zahtevala, da bc tablice opasnosti za uvrstitev obratov v nevarnostne razrede pri nezgodnem zavarovanju temeljito revidirajo, tako da revizija ne poveča bremen. Popolniti so se morali upravni odbori ali ravnateljstva javnih borz dela. Prvega julija 1931 se morajo zapreti brez odškodnine vse obstoječe privatno profesijonalne borze dela. Pravilnik in spisek sezonskih podjetij se pripravlja. Zbornica je podala tudi izjavo k predlogom za mednarodno konvencijo o delovnem času zasebnih nameščencev. Zanimivo je, da je naša država ratificirala 20 konvencij in da zavzema v tem pogledu med vsemi državami, ki so članice Društva narodov, tretjo mesto. Gospodarska propaganda. Zbornica je sodelovala pri organizaciji svetovne razstave v Barceloni, kjer je bilo odlikovanih 12 naših tvrdk. Za razstavo jugoslovanskih vin v Rotterdamu so se priglasile tri tvrdke. Interes za razstavo v Solunu je bil majhen, kakor je majhno zanimanje za inozemske velesejme in razstave sploh. Letošnji jubilejni ljubljanski velesejem je uspel dobro. Gospodarski propagandi v inozemstvu posveča zbornica staln0 pozornost in je sodelovala pri izdajah raznih večjih adresarjev. Dograditev železniških zvez. 26. februarja je bila otvorjena proga Rogatec-Krapina, želeti bi pa bilo, da se prične čimpre] gradnja za nas najvažnejše zveze med Kočevjem in sušaško progo. Obrtniške zadeve. Občutna je kriza v obrtniških krogih zaradi tovarniške konkurence. Naš obrtnik se mora boriti proti šušmarjem in se dvigniti z boljšo kvaliteto ter izpopolnitvijo svojih delavnic. Kljub vsem težkočam naš obrt napreduje, osobito mizarstvo. Tako je bilo v drugem četrtletju 1. 1930. 3(31 obratov prirastka. Zbornica je izvršila tudi obilo dela obrtno - pravnega značaja. Tako z izpreininjevalnimi predlogi k načrtu zakona o zgradbah, zakona o zobotehnikih itd. Strokovnemu šolstvu je posvečala posebno skrb. Podprla je 86 obrtnih nadaljevalnih šol s 7348 učenci ter trimesečni risarski tečaj v Ljubljani. Stavila ie konkretne predloge za izpremembo osnutka zakona o tehnično obrtnih strokovnih šolah. Od zadnje plenarne seje izkazuje statistika zborničnega poslovanja 14.144 številk. Poročilo g. predsednika je Zbornica sprejela z velikim odobravanjem. Sledila so poročila računskih pregledovalcev o računskem zaključku za 1. 1929. Podal ga je g. Ložar in je bilo soglasno sprejeto. O pritožbi nekega lekarnarja proti doldadi je referiral g. Žagar Franc, zelo zanimiv referat o aktualnih prometnih vprašanjih Je podal tajnik g. Mohorič Ivan. Objavili ga bomo naknadno. O reformi davka na poslovni promet je poročal g. Žagar Franc, o predlogih za unifikacijo čekovnega prava pa g. dr. Ples s. Poročilo o predlogu za znižanje tarife za poštni čekovni promet, ki ga je podal g. Žagar, je bilo, kakor prejšnji predlogi, sprejeto z odobravanjem. Delovanje zavoda za pospeševanje obrta Kot osma točka je sledilo poročilo o delovanju zborničnega Zavoda za pospeševanje obrta, ki ga je podal podpredsednik Ivan Ogrin. K temu poročilu si je dovolil predsednik gosp. Ivan Jelačin sledečo pripombo: Klene in iskrene besede predsednika g. Ivana Jelačina »Pošteno som se vedno trudil, da bi spor in nesporazum, ki vlada v obrtnem odseku, za vedno odpravil. Vedno sem imel pred očmi, da so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo samo trgovci, obrtniki in industrijci in nič drugega. Metalo se mi je polena na pot in delalo proti mojemu delu z insinu ati jami itd. Vendar se je izkazalo, da je bila moja pot edino prava. Za mene je obstojal 6. januar v tem trenutku, ko sem zavzel mesto predsednika te zbornice. (Viharno odobravanje). Ostal sem zvest načelom 6. januarja. Boril sem se za pravice naših obrtnikov v vseh drugih odsekih, zavedajoč se, da jih je pri nas nad 20 tisoč, in da so naša hrbtenica ter da vse izhaja iz njih. Vedno sem se zavzel za obrtnike, tudi če sc je kdo od industrijcev ali trgovcev upiral, češ, čemu obrtnikom toliko denarja. Vem, da Zavod za pospeševanje obrti mora imeti denar, če hoče doseči svoj namen in zato sem se za obrtnike vedno zavzel. Zato imam pa tudi pravico vprašati, kaj in kako se dela z denarjem Zavoda, in kako jo s sporom, ki vlada med obrtniki. Moja zasebna prizadevanja, da bi ta spor odpravil v obrtnem odseku, so bila žal brez uspeha. Nasprotstva obstojajo še naprej in so se pokazala ob raznih prilikah ter so se zavlekla s časopisnimi polemikami in očitanji tudi v javnost. Prišlo je do tega, da mi jo g. ban poslal odlok, v katerem me kot nadzorni organ poživlja, naj pazim kot predsednik Zbornice, da se bo institucija varovala pristranosti, in da bo delovala v duhu 6. januarja. Po sprejetju banovega odloka sem nasprotujoči si skupini med obrtniki skušal zopet zbližati. Ker pa zopet ni bilo uspeha, sem mnenja, da je plenum kompetenten, da o tem sklepa, kajti delati moramo vsi v zbornici složno, vsa nesoglasja, ki izvirajo še iz strankarstva, morajo prenehati. Hočem varovati za vsako ceno ugled, nepristranost in korektnost institucije, kateri predsedujem. To ni samo moja dolžnost v Rvojstvu predsednika, temveč to je tudi moja moralna dolžnost. Glede na odlok g. bana in njegova posebna naročila zato predlagam, naj se izvolijo člani v eksekutivni odbor Zavoda za pospeševanje obrti, v katerem bodo razen moje malenkosti gg. Ivan Ogrin, njegov namestnik Miloš Hohn-jec, inž. Vladimir Remec, Stanko Florjančič in en zastopnik Rebekove ali manjšinske skupine. Kot tega pa predlagam samega g. Rebeka. Glede na očitke z nepravilnimi manipulacijami z denarjem v Zavodu moram ugotoviti, da vem, kaj delam. Vem pa tudi, da je v Zbornici za TOI samo ena blagajna in bo ostala samo ena, dokler bom predsednik. To ne smatrajte za akt animoznosti. Če bo kdaj Zavod za pospeševanje obrti ločen od Zbornice kot separatna institucija, tedaj bo zadeva drugačna. Dokler je pa v strukturi Zbornice, ne bom dopustil v njem niti najmanjše nepravilnosti. Tako bom ravnal, dokler bom na tem mestu. Navzoči zbornični Člani so tem besedam predse laika Ivana Jelačina pritrdili z dolgim: odobravanjem. G. Ogrin je nato pojasnil, kar se tiče očitki 0 dveh blagajnah, da gre vse poslovanje zavod; skozi glavno blagajno in da nima on nobenega opravka z denarjem. Glede spora med obrtnik prosi predsednika, naj da zadoščenje zbornic nim članom, katerim je manjšinska opozicio natna skupina z g. Rebekam na čelu očitala do cela neutemeljeno in neopravičeno, da so ne pravilno izvoljeni v zbornico, dalje da g. Rebe], s svojo skupino javno napada Zbornico, češ d* njeno delovanje ni pravilno in objektivno. G Ogrin je to iznesel kot interpelacijo na g. pred eednika. Predsednik g. Ivan Jelačin odgovori na tc Ogrinov© interpelacijo, da mi bila podana preti sejo, toda vzame jo na znanje, in prosi gosp Ogrina naj mu jo sporoči z vsemi dejstvi pis meno, nakar bo odgovoril na njo na prihodnji seji. K tej debati so se oglasili še g. Volk Jakob ki je nagla šal, da je treba glede spora meosp Brudermana glede pobiranja občinske tro sarine, g. Vrečarja glede uvrstitve malil rokodelcev v davčne skupine za odmero pridob nine, dr. Rekarja glede sestave reklamacij skih odborov, inž. R e m e c a glede prispevkom za zračno pošto, g. Španička glede poseča nja zasebnih strank po trgovskih potnikih, p ouenika glede znižanja dopolnilnega davk na pridobnino, g. Rebeka glede obvezneg? zavarovanja obrtnikov in g. V o 1 k a glede ob dacbe malega obrtnika. Vsi predlogi so bili utemeljeni in sprejeti Predsednik je nato okoli 13. ure končal se ( in čestital članu veleindustrijalcu g. Lenar čiču iz Vrhnike k jubileju, ki ga je nedavna praznoval; Zbornica se mu je pridružila z ve likim aplavzom .G. predsednik je končal z že ljo, da bi vsi krenili na novo pot, se otresi preteklosti in delali složno in sporazumno zr procvit našega gospodarstva. Premestitev učiteljev Ljubljana, 25. septembra. A A. Na meščanskih šolah v dravski banovini so bile izvršene na slednje premestitve učiteljstva: na Jeseni« 1 uhr Dragotin; v Krško Medved Stane; v Ljuto mer Lindtner Alfonz; v Mežico Domnik Dra go; Stanič-Kokalj Olga; v Ormož Černut Janko na Rakek Klinar Terezija; v Ribnico Rott Go tard, Slapšak Ana, Slapšak Dora: k Sv. Lenarti v Slov. Gor. Verovšek Marija; v Šoštanj Theuer schuh Ivan; v Trbovlje Škerjanec Metod, Brand stetter Marjeta, Erbežnik Jožica; na Vič Pehan: Milena, Černivec Katarina, Jankovič Bratislav v St. Vid nad Ljubljano Vanif Ladislav, Koreni Henrik, Hvala Just; v Vojnik Konečnik Milena v Zgornjo šiško Prekuh Jožica; v Novo mest( Strbenk Karel; v Senovo Cliristof Dragotin, Al bert Zlata; v Brežice Polaček Dragica; v Tržii Oman Oton; v Slovenjgradec Jenko Alojzij; \ Dolenjo Lendavo za začasnega ravnatelja Do bernik Simon. V službovanje meščanskim šolam so dodeljeni: Zupan Marija iz Sarajeva na I. dekliško m. š v Celju; Verbič Ivan iz Krškega na I. deš. m. š v Ljubljani; Tavčar Marija iz Krškega na I. de? m. š. v Ljubljani; Štancar Antonija iz Zg. šišk« na I. dekl. m. š. v Ljubljani; Serajnik Marija i; Celja na I. dekl. m. š. v Mariboru; Kromar Ju lija iz Brežic na I. dekl. m. š. v Mariboru; Tros Janko za ravnatelja v Ribnici; Novak Marija i; I. dekl. m. š. v Ljubljani z Zgornjo Šiško; Mer vič Anton iz Ribnice za ravnatelja v Novo me sto; .Andrejčič Olga iz Brežic v Novo mesto; Go rišek Josip iz Mežice za ravnatelja v Senovo Zupančič Ana za ravnateljico dekliške meščan ske šole v Celju; Vanda Milan iz Ptuja v Voj nik. Narodni tabor v Gornjem Cmureku Kraji ob prejšnji narodni in sedanji državni meji ob reki Muri med Št. lijem v Slovenskih goricah in Gornjo Radgono so bili vedno najbolj Zanemarjeni. Zanje se ni brigal nihče, zato tudi nikdar ni bilo tam niti narodnega niti društvenega življenja kakor povsod drugod po slovenski cemlji. V tem oziru se tudi po osvobojenju ni nič storilo. Naše bivše politične stranke, so obmejno prebivalstvo nad reko Muro po severnih obronkih Slovenskih goric poznale samo za časa volitev, in še takrat so ga razdvajale, namesto 0a bi ga združevale in narodno precenjale. Treba je bilo šele 6. januarja, da se je tudi tu pričelo novo življenje, ki zbira iz vseh bivših itrank vse tiste, ki se zavedajo svoje slovenske narodnosti in pripadnosti k veliki Jugoslaviji in ki hočejo delati, da se utrdi in prerodi naša (krajna severna meja. V tem oziru je storila največ Narodna obrana,, kateri se je posrečilo zgraditi svoje postojanke v Apačah in v Lokavcu. Oba krajevna odbora sta zelo agilna in oba sta letos poskrbela, da so ti kraji doživeli prve slovenske narodne prireditve. Prireditev v Apačah v avgustu je bila naravnost zgodovinskega pomena. Za Apačami je v nedeljo 21. t. m. prišel na vrito Gornji Cmurek, kamor je krajevni odbor Narodne obrane iz Lokavca sklical prvi slovenski narodni tabor in priredil prvo slovensko veselico od naselitve Slovencev v teh krajih do danes. Prireditev je bila v gornje-cmureškem gradu, kamor so kljub dopoldanskem deževanju prispele popoldne stotine mož, žena, fantov in deklet, med katerimi smo opazili tudi stare obmejne narodne korenine, kakor Cererja, Senekoviča in druge. Tabor je otvoril predsednik N. O., šolski upravitelj g.Cuinik, ki je zbrane pozdravil in v lepih besedah nagovoril o pomenu te prve slovenske narodne prireditve tik zelene reke Mure, ki tvori narodno in državno mejo. Za njim je govoril g. župnik Vriič, povdarjajoč slovensko miroljubnost in kulturnost, ki naj predrami vse obmejno prebivalstvo k složnemu delu za utrditev naše meje in s tem vse jugoslovanske domovine. Tretji je pa nastopil odposlanec N. O. iz Maribora g. dr. Miloš Vavhnik. V temperamentnem govoru je orisal naš politični narodni položaj, pov-daril popolno neutemeljenost vsake nade naših nasprotnikov, ki so posebno po raznih Mussolinijevih govorih zopet pričeli dvigati glave, da bi se kdaj spremenila naša meja. Na Muri smo in I nje ne bomo nikdar več šli. To mejo bomo, čc bo treba branili tako, kakor to znamo samo mi, Slovenci, Hrvati in Srbi, Jugoslovani. Vsi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Po zborovanju se je razvila animirana zabava, ki je prvič bratsko združila bivše pripadnike najrazličnejših bivših strank. Uspela je popolnoma. Se daleč tja preko obmejne Mure se je glasila slovenska pesem in melodija dveh godb. Tako je ta lepa prireditev, kakor pred mesecem ona v Apačah 'dala novih pobud za nadaljno delo. Narodna obrana s svojim predsednikom g. Cujni-kom in odborniki, ki hodijo k VBem sejam in točno, čeprav morajo nekateri po poldrugo uro daleč peš, pa zasluži priznanje vse naše javnosti. Zopet dokaz, da naše obmejno učiteljstvo dela in mu v polni meri pripada vsa podpora odločujočih krogov. Naša meja vstaja, počasi sicer, • nezadržno. Iz Kranjske gore Letoviška kronika beleži, da je posetilo naS lepi kraj v tekočem letu 3296 tujcev. Vseh prenočnin pa je skupaj 54.452. V tem številu niso zapopadene cele skupine izletnikov in turistov, ki so deloma v evidenci v obeh planinskih kožah na Gozdu in Vršiču. Število gostov je v primeri z letom 1929 poskočilo za 349 ^ oseb, število prenočnin pa za 7467. Turistovski promet je vsled slabega vremena zelo trpel in je bil obisk za par stotin nižji, kakor preteklo leto. Gornje številke opominjajo vse prizadete Činitelje, da posvečajo tujskemu prometu največjo pozornost, kajti samo v tem vidimo svojo gospodar, rešitev, posebno ko živinoreja vedno bolj peša, da o poljedelstvu niti ne govorimo. So pa problemi v vedno lepše se razvijajočem letovišču, ki se ne dajo čez noč rešiti. Nasvetov in kritike za rešitev teh vprašanj, dobivamo od vsepovsod, kažejo nam vsa mogoča dela, samo v financijelno vprašanje se noče nihče spustiti. Marsikdo noče imeti, ali nima vpogleda v one težkoče, s katerimi se ima boriti komunalna politika zlasti v denarnih vprašanjih Tukaj imajo besedo samo oni, ki se praktično udejstvujejo in prenašajo na tem polju vso vročino dneva in leta. To se vidi pri nas pri novozgrajenem kopališču. Se dve taki mrzli in deževni sezoni, kakor letos, pa gre naprava lahko v konkurz. Treba je žrtev in morajo biti, a nakopavati si primerne dolgove, pri katerih niti za vsakoletne obresti ni kritja, bi bilo v večjo škodo kakor pa v korist kraja. Hotelska družba »Union« namerava zgraditi velik, moderen hotel. Zopet se očita občinskemu odboru, da nima toliko moči, da bi zgradil do stavbišča široko avtoinobilno cesto, dotičnik pa ne pomisli, da bi peljala ta cesta pol kilometra po tujih parcelah, katere je treba vse odkupiti ali razlastiti. Od Borovcev pa dobiš vse preje, samo zemljišča ne, kajti vsak je navezan na svojo zemljo, katere je pri nas tako malo in jo drži vsak do skrajnosti. Pa tudi to zadevo bomo rešili, kajti davno že poprej, kakor je prišel naš svetovalec, je bilo zemljišče od tukajšnjega župana kuplje no za družbo in stvar občine bo tudi, da bo za' stavila vse sile, da podjetje čimpreje z grad bo prične. Pretekle dneve se je mudil tukaj profesor mojster g. Plečnik z g. arhitektom Tomažičem. Ogledala sta letovišče v svrho naprave regulacijskega načrta, ki nam je nujno potreben. Pri tej priliki je gosp. profesor obžaloval, da leto za letom izginjajo stare, kmečke stavbe v narodnem slogu. Posestniki, kateri zidajo ali preurejajo stara poslopja, gledajo samo na praktično in financijelno stvar, za kar jim je zlasti beton, ki nikakor ne spada v gorske pokrajine, najbolje dobrodošel. Pa ne pomaga noben nasvet in nobena prošnja. Morda bo z regulacijskim načrtom tudi ta problem rešen, vsaj županstvo, kot stavbena obast, bo imelo podlago in smernice pri izdaji stavbnih dovoljenj. Senzacijonalen proces v Novem mesiti Po šestih letih je prišel zaradli roparskega umora sodišče pred Novo mesto, 24. septembra. Pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča se je danes ob 9. dopoldne pričela senzacijonalna razprava proti 26-letnemu iz-voščku Slavku Pintarju iz Novega mesta, ki je obtožen zločina roparskega umora. Naval v razpravno dvorano je bil ogromen ter je občinstvo z največjo pozornostjo sledilo izredno napeti in zanimivi razpravi. Velikemu senatu predseduje 8. o. s. gospod Anton Kuder, pri-sedniki so gg.: dr. Sčitomir Dolenc, Lojze Hočevar, Jakob Luznar in I. Kacijan. Državno tožilstvo zastopa državni tožilec g. Kovač. Obtoženca brani novomeški odvetnik dr. Furlan. Izvošček Slavko Pintar je obtožen, da je bil soudeležen pri umoru, odnosno da je nagovarjal k umoru posestnika Janeza Rajerja iz Rateč ter ga je pomagal oropati. Roparski umor je bil izvršen že 16. julija 1924. Zaradi tega roparskega umora je bil pred novomeško poroto obsojen France Zinger, bivši verižnik in špekulant z valutami, na smrt na vešalih ter je bil pozneje pomiloščen na 20-letno težko ječo. Zinger je sedaj zaprt v mariborski kaznilnici. Zinger se je v kaznilnici seznanil z bivšim lesnim trgovcem Antonom Srebotnjakom, ki je bil zaradi raznih goljufij pred ljubljansko poroto obsojen na pet let težke ječe. Zinger je njemu zaupal vse podrobnosti, kako je bil izvršen roparski umor posestnika Janeza Rajerja. Slavko Pintar je namreč Zingerju obljubil, da naj molči o vsej stvari in da mu bo že gmotno pomagal, ko se bo nahajal v kaznilnici. — Pintar svoje obljube ni držal in zato je Zinger naprosil Antona Srebotnjaka, da zločin še enkrat spravi pred sodišče z namenom, da so stvar popolnoma pojasni. Anton Srebotnjak, ko je prestal svojo kazen, je res ukrenil vse, da se je preiskava zaradi roparskega umora obnovila in je bil zato ponovno aretiran izvošček Slavko Pintar. Med poslušalci Je vzbujal splošno pozornost iz mariborske kaznilniec privedeni France Zinger, ki je bil ves čas v težkih verigah, a so mu jih odstranili, ko je stopil pred veliki senat kot priča. Zagovor obtoženca Obtoženi Slavko Pintar se je skušal spretno in dosledno zagovarjati ter je zanikal vsako udeležbo pri roparskemu umoru posestnika Janeza Rajerja v Žabji vasi. Zatrjeval je sodnikom: »Jaz nisem krivi Jaz sem nedolžen! Navajal je svoj alibi, da je bil v kritičnem trenutku pri svoji izvoljenki natakarici Pepci, ki Je v prvi preiskavi tudi razbremenilno izpovedala za njega. Pod prisego je pred novomeško poroto namreč izpovedala, da je bil obtoženec kritični trenutek pri njej in da je izključeno, da bi bil on umoril oziroma, da bi bil udeležen pri umoru Janeza Rajerja. Obtoženčeva izvoljenka Pepca je med tem časom umrla. Obtoženec pa se je z drugo poročil. Izpoved glavne priče V dvorano so po zaslišanju obtoženca pripeljali glavno pričo Franceta Zingerja, ki napravlja na vse dober vtis, ker je njegova izpoved odkritosrčna in prostodušna. Zinger kot priča, ki ni bil po zakonskih določilih kot kaznjenec zaprisežen, Je natančno v vseh podrobnostih opisal, kako je prišlo do umora. Kritični dan ponoči 16. julija so popivali po Novem mestu in obtoženec je mnoge goste silil, da bi kvartali, osobito Rajerja. Hodili so od gostilne do gostilne. Obtoženec je njemu pripomnil: — Dobro bi bilo, da bi oropali Rajerja, ker ima pri sebi mnogo denarja. Zasledovala sta potem Rajerja in ga po dolgem času srečala v gozdu pri Žabji vasi. Tam sta ga prijela. Obtoženec ga je prijel od zadaj in sta mu vzela denar. Ker se je nekoliko branil, ga je obtoženec s francozom močno udaril, tako da je potem mrtev obležal na mestu. Konfrontacija med glavno pričo in obtožencem je bila silno dramatična. Obtoženec je priči zalučal v obraz: »Ti lažeš!« Priča pa mu je mirno odvrnil: »Ti meni v obraz lažeš!« Obrnil se je proti sodnikom ter z rezkim tonom pripomnil: — Nočem ga tlačiti, gospodje sodniki. Zaradi mene ga lahko obsodite ali ne. Tako je bilo kakor sem povedal. Priča je povedal nato tudi, kako je obtoženec Rajerja udaril po glavi s francozom in ko sta odhajala, mu je btoženec pripomnil: »Denar že imam.« Glavna priča je nato tudi povedal, da je že pred poroto vedno trdil, da ga on ni nbil in da pride že vse na dan o pravem času. Obtoženec je tudi zadevo pojasnil svoji izvoljenki Pepci Starič, ki je med tem časom umrla. Prosil jo je, naj o tem molči in ona je res pred poroto za obtoženca razbremenilno izpovedala. Druga obtežilna priča Nato je bila zaslišana sestra pokojne Pepce Starič, ki je v vseh podrobnostih izpovedala, kaj je njej pokojna sestra pripovedovala o zagonetnem umoru v Žabji vasi. Pripovedovala ji je to zato, ker jo je obtoženec zapustil, se ji izneveril ter poročil drugo. Zaslišana sta bila nato tudi še sodna izvedenca zdravnika dr. Pavlič in dr. Polenšek, ki sta konformno izjavila, da je bil udarec na glavo posestnika Rajerja smrtonosen. Ob 13. je bila ta senzacijonalna razprava prekinjena ter se je nadaljevala ob 16. uri. Zena umorjenega posestnika Rajerja trdi, da je njen mož usodnega dne imel pri sebi najmanj Din 4.000-—, mogoče pa tudi Din 12.000. Ob 14-30 se je nadaljevala razprava proti Slavku Pintarju. Zaslišanih je bilo več prič, ki bo v bistvu izpovedale to, kar so že dopoldanske priče povedale. Obtoženčeva sestra Julka Pintar je izpovedala, da je kritični zvečer slonela na oknu in gledala v noč in okoli pol ene, toda sigurno pred eno zjutraj, je prišel njen brat Slavko in ni šel več iz hiše. Videla je tudi Zingerja, ki je prišel pozneje in zopet odšel z družbo. Brat Franc Pintar je prišel iz Pariza ter je pričal ugodno za brata. Zagovornik dr. Furlan je nato predlagal več novih prič, kakor tudi čitanje mnogih zapisnikov iz porotne obravnave, ki se je vršila leta 1924 proti Francetu Zingerju. Zelo važna priča zidar Žigon ni prišel k razpravi in zato je bila razprava preložena na 6. oktobra ob pol 11. dopoldne. S tem je bila današnja razprava končana. K uboju dijaka Stfanka Bezjaka Maribor, 25. septembra. Tekom včerajšnjega in današnjega dneva je policija ugotovila še nadaljne podrobnosti o divjaškem uboju 15 letnega gimnazijca Stanka Bezjaka v gozdu nad vinogradi Raoerjevega dvora. Medila je tudi oba tovariša, ki sta bila z Bezjakom malo pred ubojem. Oba sta izpovedala, da so ee vsi tniije napotili v torek popoldne na sprehod im imeli so tudi namen nabirati po gozdu gobe. Le slučajno eo mimogrede utrgali v nekem vinogradu par grozdov, potem pa so ravno razpravljali v gozdu o neki gobi, ko eo začudi strele in kričanje čuvaja Rudolfa Pečenika, ne Pečovnika, kakor smo včeraj napačno poročali. Oba dijaka sta se prestrašila in sta jadrno zbežala, Stanka Bezjaka pa je čuvaj dohitel in ga udaril z okovano palico tako močno po glavi, da mu jo je razbil in se je tudi palica prelomila. Bezijak je bil takoj mrtev, kar je čuvaj videl, a je kljub temu prišel v mesto javit šele včeraj, da leži v omenjenem gozdu mlad neznanec. Da ga je ubil on, je priznal šele popoldne komisiji, ki ga je odvedla k mrliču in cinično dejal: »No, ja, sem ga pač malo preveč udaril.« Oba tovariša o dogodku nista ničesar vedela. Mislila sta, da je Bezjak pobegnil na drugo stran ali pa da ga je čuvaj aretiral in zaprl. Truplo ubitega dijaka je bilo po odredbi sodne komisije prepeljano v mrtvašnico na Pobrežju, kjer je zdravnik dr. Hribar izvršil obdukcijo in ugotovil že gori navedeno, da je udarec Bezjaku prebil lobanjo, da so izstopili možgani in da tedaj ni bilo nobene pomoči več. O žalostnem dogodku so bili obveščeni mladeničevi starši v Sterjancih pri Veliki Nedelji, ki so danes prispeli semkaj. Pogreb ubitega bo jutri, v petek poipoldne na Pobrežju. Ubijalec Rudolf Pečenik, ki je bil do nedavna še točaj v kavarni »Asfcoriji«, je brat Ivana Pečenika, ki se je pred par dnevi ponesrečil z avtom pri Gomji Polskavi in leži sedaj v bolnici. Zaprt je v zaporih okrožnega sodišča. Dogodek je vzbudil v vsem mestu silno ogorčenje. Vse se zgraža nad divjaškim ubojem ‘mirnega lSletnega dijaka zaradi par grozdov, če jih je res vzel, kar pa še ni pozitivno ugotovljeno. Na vsak način bi bilo potrebno, da bi se praksa pri čuvanju vinogradov v neposredni mestni bližini spremenila. Vsa okolica je tako zastražena, da ni mogoče nikamor, ne na lepe razgledne točke nad mestom, ne na Slovensko Kalvarijo itd. Celo mirnemu in najuglednejšemu pasamlu po večji poti se zgodi, da ga posiroveli čuvaj divjaško naliruli. Tako postopanje bi ne bilo umestno nikjer, najmanj pa v neposredni okolici kulturnega mesta s 35.000 prebivalci. Pravijo, ‘da Je »navada železna strajca«. To je resnično pri Francetu Japlju. Majnika meseca je prišel k trgovcu A. Novaku v Stepanji vasi ter mu ponudil nekaj 100 kg slame na prodaj. Pošteno sta se domenila za ceno. Japelj je res po vozniku pripeljal g. Novaku slamo. Dotični listek dohodarstvenega urada pa je tako ponaredil, da je zvišal težo za približno 535 kg ter bi g. Novaka oškodoval za Din 310'—. Gospod Novak pa Je bil previden in j« Japlja pozval na stražnico, kjer so ugotovili njegove manipulacije s tehtničnim listkom. France Japelj je bil pred malim senatom zaradi ponarejanja javnih listin in prestopka prevare obsojen na 18 mesecev robije in na izgubo državljanskih častnih pravic 2a dobo dveh let. Lastnik porcelanastega zaklada Včeraj smo že poročali o odkritju zaklada dragocenega porcelana na Prulah. Aretiran je bil delavec Silvo Šerbec s tremi ženskami. — Mlademu, a agilnemu detektivu se je posrečilo, da je izkopal ta zaklad. V sredo popoldne so bile najprej zaslišane vse tri aretirane ženske, ki s bile na to izpuščene na svobodo. Osumljenec Silvo Šerbec je odločno tajil vsako udeležbo pri tatvini porcelana. Pridržali so ga v zaporu ter so ga danes Izročili državnemu tožilstvu, ki bo uvedlo nadaljno kazensko preiskavo. — Policiji se je danes posrečilo ugotoviti pravega lastnika vse porcelanske zaloge. Je to neki trgovec, ki stanuje v Gorupovi ulici, kjer so pred tedni delavci obnavljali Gorupovo hišo in tudi streho pokrivali. Najbrže so ti delavci odnesli ves porcelan in ga s pomočjo osumljene« zakopali na Prulah. Tatvine koles na dnevnem redu V Ljubljani so sedaj tatvine koles na dnevnem redu. V Knafljevi ulici štev. 4 stanujočemu ravnatelju zavarovalnice »Sava« gospodu Jaroslavu Koserju je bilo v sredo popoldne izpred hiše na Sv. Petra cesti št. 2 ukradeno Din 700 vredno, črno pleskano kolo. Tatvine je osumljen neki mladenič, ki se je takrat smukal okoli hiše. — Kaplaru djaku ljubljanskega vojnega okruga Antonu Mavrinu je bilo prav tako v torek popoldne ukradeno izpred vojnega okruga dirkalno, 800 Din vredno, a močno obrabljeno kolo. Mlad berač, ki noče delati Doma je iz Vrbovškega na Hrvatskem. Rojen je leta 1903. Po poklicu je delavec. Stanuje v Florijanski ulici št. 13. Imenuje se Nikola Samič. V sredo zvečer je bil aretiran, ker je na Starem trgu nadlegoval pasante in prosil za miloščino. Na policiji je dežurnemu uradniku prav prostodušno in deloma cinično izjavil: — Stanujem zastonj, ker svojim sostanovalcem Čistim obleko, čevlje in pospravljam sobo. Za hrano pa naberačim. Zaradi beračenja sem bil že dvakrat v Ljubljani kaznovan. — Imate prepovedan povratek v Ljubljano in ste bili izgnani, Je pripomnil dežurni uradnik. — Res je, gospod komisar, a vrnil sem se v Ljubljano, ker se v Ljubljani da več nahera-čiti, kakor pa se zasluži s težkim delom. — Zakaj ne delate? je nadaljeval dežurni. — Se nikdar nisem delal in tudi ne bom, je mladi zakrknjeni berač odvrnil dežurnemu uradniku. Policija ga je izročila sodišču. Slov. Sisfrica Zopet se je naselil cirkus v našem mestu. Pozornost so vzbudili člani cirkusa v kozaških nošah. Sicer pa je vsak cirkus velik dogodek za mestne paglavce. Detomora je obdolžena dekla nekega tukajšnjega obrtnika. Dekla je dete naskrivaj in ponoči porodila in ga zakopala na tukajšnje pokopališče. Koliko je na stvari, bo dognalo orožništvo in sod-na komiSija, ki je otroka izkopala in secirala. V mestu je mnogo nepotrebnega govorjenja o tem. Obesiti se je mislil nek delavec, pa se mu je vrv utrgala in je padel s skednja v hlev. Pri tem si je prerezal vrat, a tudi premislil in se raje vlo* gel spat. Irbcvlfe Zanimivosti ljubljanske kronike Pretkan ponarejevalec tehtničnih listkov Organom Mestnega dohodarstvenega urada i trgovcem s senom i mešetarjem z živino je dobro poznan mali Ižanec France Japelj, me-šetar in prekupčevalec poljskih pridelkov, možakar šibke postave, na zunaj gmota prave nesreče in smole. Vsem je znan kot prav prebrisan in izurjen ponarejevalec tehtničnih listkov mestnega dohodarstvenega urada. Zna prav spretno ponarejati številke, ki na listkih označujejo brutto, odnosno netto in taro težo. Japelj ima že prav lep register kazni zaradi ponarejanja teh listkov. Njegova karijera se je pričela po vojni. Zaradi goljufije in ponarejanja listin je moral že presedeti 40 mesecev težke ječe. Letos v marcu je bil obsojen na 11 mesecev strogega zapora, a si je izprosil pri sodnikih milostno dovoljenje, da bi smel kazen nastopiti pozneje. Dve smrtni nesreči v Trbovljah. V torcli sta se pripetili v Trbovljah dve težki nesreči, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi. Prva nesreča se je pripetila okrog pol 12. ure v hlevu posestnika in gostilničarja Jakoba Božiča. Na dosedaj še nepojasnjen način se je utrgala žica elektrovoda, ki je bila napeljana za razsvetljavo hleva, ter padla s stropa na tla. V hlevu je bil zaposlen s čiščenjem in krmljenjem živine 68 letni rudniški vpo-kojenec Smodi? Ivan, kateremu je pomagal 24 letni delavec Kropi Franc. Nič hudega sluteča sta najbrže prijela za neizolirano bakreno žico, hoteč jo odstraniti, toda nesreča je bila že tu. Zdravnik bratovske skladnice g. dr. Cizelj, ki je bil takoj na mestu nesreče, je napel vse sile, da bi ohranil Smodiča pri življenju, vendar zaman. Tekom dveh ur je Smodič izdahnil. Krope Frane, ki je izredno močne telesne konstitucije, pa je prišel kmalu k zavesti ter bo kmalu zapustil bolnico. 2c smrtna nesreča vsled elektr. toka, ki sc je zgodila pred par leti pri posestniku Orešniku, bi morala biti v svurilo onim, ki imajo še vedno neizolirane elektrovode v svojih gospodarskih poslopjih. — Druga smrtna nesreča se je pa pripetila danes zjutraj pri skladišču železa. Na poševnem tiru so prevažali iz III. etaže k glavni železnici na takozvanih »cickah« deske. Na vznožju poševnega tira je stal 40 letni rudniški delavec Nadrah Leopold. Na drugi strani v smeri proti Vodam pa je stal vlak vozičkov, napoljnjenih z raznim materijalom. Po nesrečnem naključju je zadela »cicka« z deskami ravno na ovinku v drg voziček, pri čemur se je »cicka« prevrnila ter je Nadraha, ki je stal preblizu proge, z deskami podsula. Nadrah, ki je zadobil težke notranje poškodbe, je med prevozom v bolnico izdihnil. 2>2xevzze vesli — »Slovenec« si lahko domišljuje in tolaži, da nam je odgovoril, toda vsak objektiven bralec bo nam pritrdil, da njegov odgovor sploh ni noben odgovor. Mi smo vprašali čisto konkretno, »Slovenčev« uvodnik pa samo koleba v neki nejasni teoriji, ki je samo izraz zadrege. V uvodniku »Centrum docet« zavzetega stališča pač ni mogoče zagovarjati, za preklic pa manjka moči in tako je izšel uvodnik, ki zasluži priznanje samo vsled svoje elastičnosti. Toda odgovoriti je treba in zato vprašamo ponovno: Ali je »Slovencu« dr. Krek še vzor? Ali podpisuje njegovo oporoko? Ali hoče uravnati svoje stališče v skladu s stališčem voditelja centruma dr. Briininga, da se mora vsakdo čutiti kot del državnega naroda? To so konkretna vprašanja, na katera treba konkretno odgovoriti, ne pa z meglenimi teorijami 1 — Jugoslavija in Avstralija. V Zagreb je prišel na obisk Sušačan Mikuličid-Rodd, ki že 20 let živi v Avstraliji in je v Sidneyu predsednik jugoslovanskega kluba. Gost pripoveduje zanimive prigode iz svojega življenja na tujem, udeležil se je tudi svetovne vojne kot prostovoljec angleške armade in se je tako poangležil, da ni znal spregovoriti nobeno domače besede, ko se je pred petimi leti prvikrat vrnil v domovino. Iz njegovih pripovedovanj posnemamo, da živi v Avstraliji približno 8—10 tisoč jugoslovanskih izseljencev, ki so po večini iz Dalmacije, največ s Korčule. Jugoslovani so v Avstraliji na glasu kol dobri delavci ;n jih povsod radi sprejemajo. Organizirani so v dveh klubih — v Sidneyu in v Melbourneu. Po vBettgal- genc); 5. dobavo mostne tehtnice; 6. podaljšanje obstoječe kanalizacije do Ljubljanice. Licitacija se vrši v ravnateljski pašami banovinske 9plošne bolnice v Ljubljani. Ponudbe se morajo glasiti na vse ali tudi na le posamezne dobave oz. dela. Podrobnejša pojasnila dobe interesenti ob uradnih urah pri upravi bolnice. Ponudbe, opremljene e kolekom za 100 dinarjev, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije med 10. in 11. uro dražbeni komisiji, če jih ne dopo-šljejo prej pravočasno po pošti. Ponudbe morajo biti v zapečatenem ovit-kn (kuverti) z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti je treba predmte) ponudnika N. N.« Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu dobavni pogoji v celoti znani in da nanje pristaja. Obenem s ponudbo, toda v posebni kuverti, je treba predložiti dražbeni komisiji: 1. potrdilo o položeni kavciji, 2. potrdilo o plačanih davkih za tekoče tromesečje, 3. potrdilo o dražbeni sposobnosti. Vsak ponudnik mora pravočasno položiti kavcijo, jugoslovanski državljani 5%, ino-zemci 10% ponujene vsote. Kavcijo je treba položiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih po čl. 88. zakona o državnem računovodstvu, in sicer pri hipotekami banki, davčnem oblastvu ald pri upravi bolnice, 1>ri poslednji najkesneje do 10. ure na dan icitacije. Licitacijska komisija in nadzorna oblast ni vezana na najnižjo ponudbo. Uprava banovinske splošne bolnice v Ljubljani, dne 20. septembra 1930. * Štev. 3328. 2232 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani ponovno razpisuje v verskozakladnih gozdih v področju šumske uprave na Bledu prodajo okoli 10.640 plm* v režiji izdelanega smrekovega tehnično-porabnega lesa in okoli 100 prm* mehkih drv. Ponudbe, pisane na tiskovinah, kd se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweiso-va cesta štev. 1, se naj vlože do 18. oktobra 1S0O. do 11. ure dopoldne SffifiaSI direkciji. * Vsa predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bledu. Direkcija šum v Ljubljani, dne 23. septembra 1930. Štev. E. r. 1903/30. Razglas. Po § 111. zakona z dne 7. novembra 1900., kramj. dež. zak. št. 28, ozir. dopolnitvah temu zakonu z dne 15. novembra 1910., kranj. dež. zak. št. 37 in § 149. ministrskega ukaza z dne 18. julija 1915., kranj. dež. zak. št. 38 se s tem razglaša zaključek postopanja glede zložbe gotovih poljedelskih zemljišč, vpisanih v vložnih št. 89, 90, 91, 94, 97 in 191 kat. obč. Dobrava pri Kropi ter v vložni St. 65 ka*. obč. Zaloge, sodni okraj radovljiški, ker je ta agrarna operacija popolnoma izvršena. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, ugasne glede te agrarne operacije pristojnost agrarnih oblasti, tako, da ostanejo le-ta odslej pristojna samo še za razsojanje v § 106 uvodoma cit. zakona navedenih zahtevkov. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 23. septembra 1930. Ok VI štev. 339/11—1930. 2225 Razglas o II. ponudbeni licitaciji za zgradbo občinske ceste I. reda e Sv. Ožbolt—Kapla. Ker I. ponudbena licitacija za zgradbo občinske ceste I. reda Sv. Ožbolt—Kapla ni uspela, razpisuje Okrajni cestni odbor Maribor za zgradbo zgoraj omenjene ceste II. javno pismeno ofertno licitacijo v roku 20 dni na dan 11. oktobra 1930. ob 11. uri dopoldne v prostorih Okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta štev. 26/11. Pogoji so isti, kakor so bili javljeni pri razglasu za I. licitacijo imenovane ceste in ki so objavljeni v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« z dne 10. septembra 1930., stran 8. Okrajni cestni zastop v Mariboru, dne 22. septembra 1930. * 592/prez./30. Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto docenta cerkvenega prava na teološk i fakulteti. Službeni pogoji so podani v § 20., odst. 1, 2, 7, 9, § 30. v. in § 31. zakona o! univerzah. Prošnje naj se opremijo z listinami po določilih § 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in raj se jim po zahtevi § 20., odst. 1, 2, priložijo doktorska diploma, znanstveni spisi in dokaz, da eo pretekla tri leta, odkar je prosilec naredil diplomska izpit. Tako opremljene prošnje naj se vložijo pri rektoratu do 20. oktobra 1980. Rektorat univerze kralja Aleksandra Trvega v Ljubljani, dne 20. septembra 1930. Rektor: Dr. Dolenc, m. p. Razne objave 2239 Objava. Izgubil sem šolsko izpustnico IV. c razreda II. deške osnovne šole v Ljubljana za 1. 1904/05., izpričevalo obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani in učno izpričev«*_ A-«-dkr Tčnnies G. v Ljubljani, vsa na ime: itafva Rudolf iz Ljubljane, katera proglašam z> neveljavna. Slivar Rudolf, s. r. * 2244 2—1 Objava. Izgubil sem uradno legitimacijo št. 1608. izdano dne 27. junija 1923. od bivšega oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani na ime Matauš Štefan, t. č. pod-preglednik fin. kontr. v Mariboru, glavna carinarnica, ter jo proglašam za neve- ljavno. Matauš Štefan s. r. * 2245 Objava. Izgubil sem izpričevalo III./IV. razreda ljudske šole v Ljubljani (pri sv. Miklavžu) iz L 1987./88. na ime: Mihelič Mihael, rodom iz Ljubljane. Priglašam ga za neveljavno. Mihelič Mihael s. r. * 2234 Objava. Izgubil sem šolsko odpustnico VI. razreda osnovno, šole v Sodražici za šolsko leto 1920./21. na ime Košir Franc iz Sodražice 67. Proglašam jo za neveljavno. Košir Prane, s. r. Sodražica 67. Jožef Delmont: Trel|a stopnja Amerikanska groteska. _ (Dalje.) Eden detektivov je postavil namizni ventilator ca pečenko tako, da je njen vabljivi vonj udarjal Timu naravnost v nos. »Well, Tim Shea, najbrže sl že lačen. Mogoče košček pečenke? S čebulo, ali morda raje z letošnjim krompirčkom?« Detektivi so si rezali mogočne kose že krvave pečenke in jo goltali s svojimi zlatoplombirani-mi zobmi. Tim Shea pa si je popravil telovnik nad trebuščkom, pogledal detektivu iskreno v oči, porinil svoj tobak c desne na levo stran, in dejal: »Hvala lepa, gospod šef, toda moj zdravnik mi je prepovedal uživati meso.« »Potem morda nekoliko cvetače z beluši?« »No, no! Nikar sc ne trudite. To sočivje je bilo pripravljeno z mesom in meso mi škoduje. Poleg tega pa je danes moj postni dan.« Detektivi so na tihem preklinjali, da so se iskre kresale. Toda na zunaj tega niso pokazali. Kakor trska suh detektiv je pristopil sedaj k Timu, ga dobrodušno potrepljal po plečih in potegnil iz hlačnega žepa ploščato steklenico z zlatorujavo vsebino, jo odmašil in jo pomolil zločincu pod pos. »Well, Tim, old boy, požirka pristnega Ken-tueky-Rya pa vendar ne boš odklonil?« Tima so sline kar dušile. S težavo jih je pogoltnil. Potem pa je ostro uprl Bvoj enooki pogled na zapeljivca: »Sedaj naj se pa še kdo čudi, če državljani Zedinjenih držav ne spoštujejo prohibicijskega zakona?! Ko pa vendar čuvarji javnega reda, policija sama gazi z nogami zakone naše slavne domovine!« Vstal je a svojega atola in (topil pred posestnika steklenice: »Mr. detektiv! Dajti si dopovedati, da sem abstinent in da ne bom kot pošten državljan USA nikdar kršil njihovih postav!« Po tej izjavi je Tim zopet sedel na svoje mesto. V dušah detektivov se je gromadil cel besednjak najsočnejših psovk. Ta lopov, ta prokleti enooki pes jih vse skupaj vleče za nos! »Tim Shea!« je dejal policijski komisar i zadrževano ljutostjo, »Tim Shea! Pet, ne, deset dni in noči boš sedel tukajle in ne boš ne jedel, še manj pil in niti trenutek ne boš zatisnil oči, dokler ne boš priznal, da si ga umoril.« »Oh, mr. komisar, to je pa protizakonito! Po paragrafu devetstodvaintrideset občega državljanskega zakonika USA, stran štiristoosemintrideset, odstavek devet, je bil dne štirinajstega avgusta leta entisočdevetstoenajstega sprejet zakon, po katerem je tretja stopnja za vselej odpravljena. — F* ne kršite torej samo zakona o zabrani opojnih pijač, temveč tudi zapoved, odnosno prepoved paragrafa devetsto---------------« Močno zvonenje telefona je prekinilo Timova izvajanja. »Vas kličejo, mr. komisar. Na telefonu je pisarna gospoda guvemeja v Lusiani.« Mr. Jennings Pillbury si je hitro zapel jopič in skočil k telefonu. »Allright, v nekaj minutah bom tam, mr. Johnson. Jes, jts, vzel bom svoj avto!« Sedemnajsti detektivi so spoštljivo prisluškovali pogovoru. Sef se je obrnil nanje: »Jaz moram v stvari tegale gentlemena,« pri tem je ironično pokazal na Tima Shea, ki je brezbrižno poslušal, »k guvernerju. Tajnik mi je pravkar povedal, da je mr. Tim Shea zagrešil tudi nekaj zločinov proti avtoriteti države.« Detektivi so pogledali na Tima, ki je ravnodušno dalje predel čas. »Gospodje, nadaljujte ljubeznivi razgovor a gentlemenom, dokler se »“ vrnem. Mogoče Ja. da bom moral v tej zadevi celo v Washington. Upam, da bo pri mojem povratku stvar že urejena in da vas ne najdem več tukaj. Častivredni mr. Shea vam bo gotovo prav kmalu zanpal svoje male tajnosti, če boste znali prav zastaviti vprašanja.« Detektivi so malomarno pozdravili in zopet sedli na svoja mesta, ko je njihov šef zapustil sobo. Najpreje so pospravili ostanek pečenke tja, kamor je bila namenjena in so s kruhom pobrali mast z hrastove deske, na kateri se je bila nahajala. Nato so se pokrepčali z svhiskijem, nazdravljali Timu, potem pa ubogega grešnika kar obsuli z vprašanji. Tim je pomežiknil, segel v desni žep svojega jopiča, potegnil iz njega ploščato srebrno steklenico in jo bliskovito nastavil na usta ter požiral in goltal, da je bila že prazna, ko se je najbližji detektiv zavedel iz osupnjenosti in mu iztrgal steklenico iz rok. »Wcll! Proklet naj bom, če ni to steklenica našega šefa!« »Takšen lopov!« je vpil drugi, »okrade policijskega komisarja kar med zasliševanjem!« Detektivi so bruhnili v smeh, dočim je Tim Shea ostal povsem resen. Zopet je zapel telefon. Nekdo je klical predstojnika detektivov. Na drugem koncu žice da se je javil policijski komisar. »Jes, yes, yes, yes, sir! Allright!« Z izjemo Tima so vsi pozorno prisluškovali. Predstojnik detektivov je odložil slušalo. Vzel je iz žepa ročne okove in stopil z njimi pred Tima: «Neskončno mi je žal, mr. Shea, toda moram — na višje povelje. Hallo, Jimmy!« s temi besedami se je predstojnik obrnil na mlajšega tovariša. »Skoči doli v stražnico in prinesi nožne okove.« Jimy je hitro stekel iz sobe, ostali po so na peto čakali na pojasnilo. »Šef je telefoniral. Tima hočejo zaslišati v guvernerjevi pisarni! Počakati moramo tukaj, dokler se ne vrne z obdolžencem. Potem se bo zaslišavanje nadaljevalo. Bog ve, kaj je ta nedolžni angel še vse zagrešil?« S temi besedami se je obrnil na Tima. Jimmy je prinesel verigo, s katero so speli obdolženčevo desno zapestje z njegovim desnim gležnjem. Stražnik v kroju, ki je stal pri vratih, je spustil v sobo dva gospoda: • »Mr. Burbank in mr. Daniel od državne policije.« Eden od njih je predložil povelje policijskega komisarja na izročitev Tima Shea. Tim je zahteval, da mu pokažejo listino. »Ne zbijaj nobenih šal!« ga je nahrulil eden državnih detektivov. »Marš! Vstani!« »Ne grem, dokler ne vidim povelja,« je trdovratno vstrajal Tira. »Pa mu pokažite listino,« je dejal predstajnik detektivov in mu pomolil povelje pred nos. »Tukaj manjka žig!« je ugovarjal Tim, »to je goljufija! Nikamor ne grem!« »Glej, da se zganeš! S teboj se ne bomo dolgo ukvarjali.« S temi besedami je državni detektiv prijel Tima za vrat, ga dvignil s stola in ga pahnil proti vratom. Tim se je vrgel na tla, se zvil v klopčič in rjul, ko da ga peljejo na morišče. »Ne! Ne grem! Linčati me hočete!« Več detektivov je brutalno dvignilo Tima in ga tiralo na cesto. Tudi so pomagali državnima detektivoma spraviti Tima v avto. —----------------- Z glasnimi signali je drvel voz policijskega komisarja skozi mesto. Pred gledališčem se je gromadila zapuščajoča ga množica. (Konec jutri.) ■ " . ! '■ J »v;;- -l GrajSžina Hohenheim pri Hohenheim je preteklo soboto izb je bil nastanjen Tehnološki zavod Moderno preseljevanje narodov V Lausanne sklenjen mir med Grčijo in Turčijo po težkem porazu Grkov v Mali Aziji je imel za posledico, da so grško prebivalstvo v Mali Aziji preselili v Grčijo, turško prebivalstvo v Grčiji pa v Malo Azijo. To moderno preseljevanje narodov v zgodovini nima primere. Velike ljudske mase so se vedno selile, vsaj se narodi pravzaprav vedno selijo, enkrat zaradi gospodarskih razmer, pa tudi iz verskih in političnih ozirov. Pri preseljevanju Grkov in Turkov pa gre še za nekaj več: gre tu namreč za poskus, da se narodi presele po načrtu, da se odstranijo razni prepiri med državami in narodi. Danes že lahko ugotovimo, da je preseljevanje bilo za Grke dosti ugodnejše kakor za Turke, kajti gospodarstvo se je v krajih, kjer so naselili Grke, znatno bolj dvignilo kakor pa tam, kjer so naselili Turke. Gospodarstvo je napredovalo zlasti od 1. 1924. do L 1927. Grški naselniki iz Male Azije so namreč prinesli s seboj zelo razvito prakso v vinogradništvu, v vrtnarstvu in v kulturi tobaka, do-čim so bili Turki v Macedoniji in v Traciji ve- činoma le malo sposobni kmetje. Med Grki je bilo pa tudi mnogo trgovcev, ki tudi niso za grške naseljence brez pomena, kajti ti znajo dobro spraviti v denar pridelke svojih rojakov. Iz Male Azije se je preselilo v Grčijo okoli 143.000 rodbin vinogradnikov in pridelovelcev tobaka, skupaj okoli 600.000 oseb. Od teh so naselili okoli 112.000 rodbin v Macedoniji, 18 tisoč rodbin v Traciji in skoro 5000 rodbin na otoku Kreti. Okoli 10.000 rodbin pa so naselili po drugih krajih Grčije. Istočasno s kolonizacijo se pa izvršili še druga važna dela. Izsušili so obširna močvirja, izboljšali so ceste, napravili mnogo novih vodnjakov itd., tako da so pridobili okoli 200.000 hektarjev rodovitne zemlje. Napeljava vode na polja pa je dvignila donos polja za 20-krat. V splošnem je Grčija vsled omenjenega preseljevanja pridobila nad 1 milijon prebivalcev, Turčija pa jih je ravno toliko izgubila. Zelo pospešila pa je vse to delo v Grčiji agrarna reforma, ki je razlastila vsa posestva in cerkvena in državna veleposestva v korist naseljencev. Ljudski praznik r Monakovem. V Monakovem, glavnem mestu Bavarske, prirejajo vsako leto meseca oktobra veliki sejm, ki je združen z velikimi zabavami. To je takozvani »Oktoberfest« — »oktobereki praznike. Slika nam kaže življenje in vrvenje na veseliškem prostoru. Trgovina z opojnimi sirupi Mednarodna organizacija — Posebna konferenca proti temu zlu Z velikopoteznostjo, ki daleč nadkriljuje vse uvijače ameriških tihotapcev z alkoholom, delajo prevejancl, ki trgujejo z opojnimi strupi (opij, morfij, kokain itd.) in ki jih je v najnovejšem času začela policija prav krepko preganjati. Pri raznih trgovcih s tem blagom je policija zaplenila samo v zadnjih par dneh nad 200 kilogramov heroina, obenem pa Je tudi našla seznam trgovcev s tem prepovedanim blagom, ki »delajo« v Hamburgu, Berlinu, Parizu, Londonu in Newyorku. Na parniku severonemškega Lloyda »Europac so zaprli skladiščnika Karola Schocha, ki Je hotel vtihotapiti v Newyork za 80.000 mark opojnih strupov. Nemški kapitan je obvestil o stvari ameriške carinske oblasti in tudi v tem slučaju upajo priti na obe dobro organizirani družbi za trgovino z opojnimi strupi. Kakor vse kaže, obstoji za trgovino 8 temi strupi velika mednarodna svetovna organizacija, ki ima povsod svoje mreže razprostrte. Ni pa vedno en strup v modi, ampak kakor vsaka moda, tako se menja tudi tu. Nedavno so najbolj zahtevali in iskali opij. Ta strup pridobivajo Iz mleka iz zelenih makovih glavic. Opija je prišlo največ s Kitajskega, iz Indije, Perzije in Male Azije (nekaj ga pridelujejo tudi v Macedoniji). Pridelovanje opija pa ni lahka stvar, ker mora pridelovalec zelo paziti, kdaj je pravi čas za narezavanje makovih glavic. Vsaka makova glavica ima približno 2 stotinki grama opija. Najboljši mak oziroma opij pri-deliyejo v okolici Smirne v Mali Aziji. Največ opija porabi Kitajska. Tam pa opija ne uživajo v praških, ampak ga kade v posebnih pipah za opij. Razne države si prizadevajo že več let, da omeje pridelovanje opija. Dokler pa bodo v raznih deželah rabili tolikšno količino opija, kakor jo rabijo sedaj, bo težko kaj uspeha. Samo v Egiptu, ki ima komaj 14 miljonov prebivalcev,'"je bilo zaradi zlorabe z opijem kaznovanih v enem letu nad pol miljona ljudi. V Indijo pa vozijo silne množine kokaina, ne da bi mogli dognati, odkod. Tudi v Zedinjenih državah porabijo dosti tega strupa, zlasti odkar so prepovedali alkohol. Statistika kaznjencev je dognala, da je vsak tretji kaznjenec užival ta ali ni opojni strup, proti alkoholni prepovedi pa se je pregrešil le vsak sedmi kaznje- nec. Pred nekaj leti je začelo tudi Društvo narodov boj proti opojnim strupom, toda brez uspeha. Sklenili so posebno konvencijo, po kateri naj bi se dobival opij le v zdravniške svrhe. To Je sicer na pirju sicer Jako lepo, 1« pa ▼ praksi vse drugače. Dvajset držav se je res zavezalo, da ne bodo producirale več kot 336 ton opija na leto, resnični konsum opija pa znaša na leto nad 8000 toni Nedavno so v Ameriki zaplenili trgovske knjige neke družbe za prodajo opija. Iz knjig so dognali, da je štela družba 18.000 organiziranih članov in da je delala s kapitalom skoro 2 milijard dinarjev. Neki član družbe je pri zasliševanju izjavil, da mu je mogoče v 24 urah dobiti opojnih strupov za več kot 50 miljonov dinarjev. Današnji »modni« opojni strup Je heroin, do-člm sta stopila morfij in kokain nekoliko v ozadje. Heroin je dvakrat močnejši kot morfij in lahko si mislimo, kaj ta strup lahko napravi, če pride v neprave roke. Kako postaneš Jokior? V »Prager TagblatU-u beremo: »Nedavno sem poslušal v neki kavarni v Pragi pogovor, ki nam odkriva povsem novo vrsto trgovine. »Slišal sem, da ste že promovirali (postali doktor). Čestitam. Ampak — koliko ste plačali za disertacijo?« Ce se ljudje kar meni nič tebi nič tako vpra-šujujejo, mora biti zadeva že zelo javna in zelo znana... Absolventi filozofske fakultete morajo Izdelati, predno postanejo doktorji modroslovja, znanstveno delo ali »disertacijo« o tem ali onem predmetu po dogovoru s profesorjem. Disertacija ima navadno obseg male brošure in treba je običajno nekaj mesecev temeljitega dela, predno je gotova. To delo pa ne diši vsakemu in tako se je razvila med študenti posebna pridobitna panoga, da priden in sposoben dijak izdela disertacijo in jo proda svojemu tovarišu. Tako je neki dijak naredil svojemu tovarišu disertacijo o nekem književnem vprašanju za 1000 (čeških) kron. — disertacija je obsegala 60 s strojem pisanih strani. Kjer je pa treba brskati po raznih virih, je disertacija seveda primerno dražja in stane 3000 do 5000 kron. Kdor nima dovolj denarja, mora pač sam delati. Ker pa dijaki navadno niso bogati, je ponudba takih del vedno večja kakor pa povpraševanje. Najmanj 25 odstotkov vseh disertacij pa spada med »kupčijsko« blago. Kljub temu pa smo mi (Čehi) še daleč zadaj za Amerikanci, kjer imajo »vseučilišča«, ki pošljejo človeku za primerno nagrado seveda kar doktorsko diplomo na dom. Dr. Josip Kumpfmiiller, novi škot v Augsburgu. Za škofa je bii imenovan kot naslednik pred 4 meseci umrlega škofa Maksa Limgg-a. Stoletnica stfearinskih sveč Ljudje so si že v starih časih prizadevali Iznajti umetno svetlobo. Najbolj priprosto umetno svetlobo je dajal ogenj na ognjišču, toda tega ni bilo mogoče poljubno prenašati, pa tudi nevaren je bil, ker je bil ne samo svetel, ampak tudi goreč. Zato so ljudje že zgodaj začeli iskati druge snovi za razsvetljevanje. Prve »sveže«, če jih smemo taloo Imenovati, so se pojavile v starem Rimu v dobi preganjanja kristjanov, ki so se skrivali v katakombah. To so bile lanene vrvi, ki so bile namočene v smolo ali pa vosek. V severni Evropi pa so svetili do devetega stoletja s trskami. Prve sveče so prižigali na Nemškem in na Francoskem dokaj pozno, šele v drugi polovici srednjega veka. Prve sveče so bile lojene, voščene sveče so iznašli šele pozneje, bile pa so zelo drage, tako da so i njimi svetili samo najbogatejši plemenitaši in pa ▼ cerkvah. Za razsvetljavo so porabili v cerkvah ogromne množine sveč. S svečami so svetili do prve polovice 19. stoletja In vsi nočni dogodki aa časa velike framooske revolucije ta v Napoleonovi dobi so se odigravali ob razsvetljavi s svečami. Sele leta 1825. se je posrečilo v Parizu kemikoma Simonlnu in Manjo-u Izdelovati sveče Iz stearina. Stearta je mešanica loja In palmovega olja, odpadek Je glicerin. Trije drugi fr anoraki kemiki so začeli iz tega blaga izdelovati sveče in so sl dali svojo Iznajdbo tudi patentirati. Toda šele 5 let kasneje je nastopil mož, ki Je začel izdelovati brezhibne sveče Iz stearina ta to je bil fabrlkant Milljr ln po njem še danes imenujejo ljudje etearinske sveče »Milly«-«veče. Najbolj priliubljena opereta Po gledališki statistiki so doslej največkrat Igrali Lebarjevo opereto »Vesela vdova«. To so igrali po vsem svetu 8300 krat. Schubertovo opereto »Dreimfiderlhaus« so igrali 7700 krat, Suppč-jevo »Dichter und Bauer« (pesnik ln kmet) 7300 krat, Straussovo opereto »Ein Wal-zertraun« 6000 krat, Leharjevo »Grof luksemburški 5500 krat In Kalmannovo »Csardas Filrstin« 4900 krat. Sovjeislta naselbina v Severnem ledenem morju Upravnik male naselbine, ki jo je ustanovila sovjetska vlada na F rane-Jožef o vi zemlji, je v Moskvo poročal po radiju, kako žive ljudje v tej naselbini. Zgradili so si cvetličnjak, kjer goje solato, zelenjavo in tudi nekaj cvetlic, ki prav dobro uspevajo. V cvetličnjaku znaša toplota do 12 stopinj, dočim je ponoči zunaj do 7 stopinj mraza. Naselniki so večinoma znanstveniki, ki merijo toploto morske vode, včasih jo pa tudi udarijo na sosedne otoke, kjer preiskujejo njihovo sestavo. Dne 2. septembra je solnce zašlo za nekaj mesecev in začela se je polarna noč. — Profesor Samojlovič, znani raziskovalec polarnih krajev, ki se Je te dni vrnil z ledolomcem »Sjedovam« v Arhangelsk, označuje letošnjo ekspedicijo v polarne kraje kot najbolj uspešno, kar jih je kedaj doživel; ekspedicija je prišla v kraje, kamor še nikdar ni prišla nobena ladja. K vladni krizi v Avstriji V grajščini V grajščini Stuttgartu je pogorela. ruhnil požar, ki je uničil velik del poslopja, poljedelske šole, ld je tudi zelo poškodovan. Avstrijska vlada se nahaja v hudi krizi. Minister za trgovino dr. Schuster (zgoraj) je že odstopil, odstopil pa Je tudi podkancler Vaugoin (spodaj), ki je vodja velike krščanskosocialne stranke v Avstriji. Oba sta odstopila zaradi spora, ki }e nastal v vladi zaradi čudnega gospodarstva s tajnimi fondi, ki so se zbirali pri upravi avstrijskih državnih železnic. “Radio Ljubljana, petek, 26. septembra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Cas, borza, plošče. 18.00 Koncert radio orkestra. 19.00 Dr. L. Sušnik: Francoščina. 19 30 ga. Bartolova: »Tvoj dom, tvoj ponos. Ob 20 00: g. prof. Pengov: Koristni efekt stroja. Ob 20‘30: Molitev v ariji in pesmi. — Program večernega koncerta kot je navedeno v »Vestniku«, le da ob 20‘30: Plošče. Ljubljana, sobota, 27. septembra: 12.00 Dnevne vesti — plošče. 13.00 Čas, borza, plošče. 18.00 Koncert radio orkestra. 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Aktualna ura. 20 00: Plošče. 20 30: Prenos iz Beograda. Beograd, petek, 26. septembra: 12.45 Opold. koncert radio kvarteta. 13.30 Poročila. 17.05 Reoitacije. 17.30 Koncert jazz orkestra. 19.80 Zmaga jugoslovanske vojske, predava kapetan Z. Lintič. 20.00 Odlomki iz opere »Pagliacci« (plošče). 20.30 Sonalni večer za vijolino in klavir (Butakov, klavir). 21.20 »Stric Vanja«, drama v 4 dej., Čehov. 22.20 Čas in poročila. 22.35 Večemik radio kvarteta. Beograd, sobota, 27. septembra: 12.45 Opold. koncert radio kvarteta. 13.30 Poročila. 17.05 Mladinska ura. 17.30 Narodne pesmi s spremljanjem kitare, poje B. Nikolič. 18.00 Zdravstvena ura. 19.30 Umetnost cerkve sv. Jurija v Oplencu, predavanje. 20.00 Plošče. 20.30 Klavirski koncert gospe I. Petrovič. 21.30 Koncert sokolskega pevskega društva iz Vel. Bečkereka. Zagreb, petek, 26. septembra: 13.30 Poročila. 15.00 Prenos tonfilma. 18.30 Dnevne vesti. 20.30 Kulturne in druši. vesti. 20.35 Lahka glasba. 21.50 Poročila in vreme. 22.00 Nadaljevanje lahke glasbe. Zagreb, sobota, 27. septembra: 13.30 Poročila. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Dnevne vesta. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer (prenos iz Beograda). 22.40 Plesna glasba. Razširjajte Jugoslovana! Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MiMIek. — Urednik Juei Debevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kotom. — Vsi t Ljubljani.