razpravi obravnavata izkoriščanje in zaščito bioloških dobrin severnega Ja­ drana (D. C u r k e ) in ihtiofavne v srednjem in južnem Jadranu (D. M o - r o v i 6). Na simpoziju so bili predstavljeni številni problemi, k i zadevajo varstvo narave pa tudi živ ljenja na D inarskem krasu, zlasti na njegovi jadranski s tra ­ ni in na otokih. Sklepi simpozija so zasnovani le na principih čistega varstva narave in težijo predvsem k zakonskih ukrepom. K ljub nekaterim čisto n ara­ voslovnim prispevkom pa vsebina celotnega zbornika kaže, da ni pravega varstva narave brez človeka. Ta že skozi sto letja dela in živi tesno povezan z naravnim i dobrinam i od kam na in vode do rastlin in živali te r z n a jraz­ ličnejšimi dejavnostm i posega v občutljivo naravno okolje. Varstvo narave in njeno gospodarsko izkoriščanje je treba smiselno uskladiti, p ri tem lahko veliko koristijo z nasveti znanstvene institucije, k i sistematično obravnavajo naravne in družbene razmere. Nepravilni posegi v občutljivo naravno okolje kot je naš D inarski k ras ka j km alu zapustijo škodljive ali celo nepopravljive posledice. P. Habič Slovensky kras. Zbornik referatov vedeckej konferencie z priložitosti 100. vyročia objavenija Dobšinskej ladovej jaskyne. Zbornik muzea sloven- skeho krasu. Lipt. Mikulaš, 1971, IX, 264 strani. Slovaški speleologi so zelo spodbudno proslavili 100 let, odkar so od­ k rili eno svojih najlepših in najbolj znanih jam — Dobšinsko ledeno jamo. P rired ili so nam reč zborovanje, ki je bilo posvečeno kraškim ledenim ja ­ mam. Poleg 50 domačih je bilo na zborovanju še 20 tu jih strokovnjakov s skupno 21 referati. O slovaških jam ah je poročalo devet referentov, 12 refe­ ratov pa je bilo posvečenih ledenim jam am v sosednjih deželah, na P olj­ skem, Madžarskem, v Bolgariji, A vstriji in Jugoslaviji. Tako se je zborova­ n je spremenilo v tematsko usm erjeno regionalno speleološko konferenco. L. B 1 a c h a je poročal o bogati zgodovini Dobšinske ledene jame. Ze 1871. leta so j i uredili dostop, 1822. le ta so jo osvetlili in 1910. leta uredili v n je j meteorološko postajo. Leta 1937 si jo je ogledalo že 23.000 obiskoval­ cev. Toda že km alu se je pokazalo, kako je ledena jam a občutljiva za člove­ kove posege, ki so sprem enili njeno mikroklimo. Kritično je bilo zlasti 1947. leta, ko so razširili prehod v najgloblje, nezaledenele dele jame, k a r je tako spremenilo zračno kroženje v jam i, da se je začel led vidno topiti. Prehod so m orali zapreti in vpeljati ustrezni varnosti režim, vendar se je stanje le polagoma izboljševalo. Skrben nadzor v jam i je potreben zlasti zaradi nara­ ščajočega obiska (na leto preko 100.000 turistov). Na podobne težave so opo­ zorili tudi drugi referenti glede ledenih jam v Alpah. O genezi in m orfologiji Dobšinske ledene jam e je poročal J. J a k a l . N jen razvoj moremo v marsičem p rim erja ti z nekaterim i našimi jamami. V n je j se je izoblikoval terasni sistem, ki ustreza shemi kvartarn ih teras. Sami jam ski prostori so različni. V enih je led, v drugih so kapniki, tre tji pa so brez enega in drugega. Led pokriva 11.200 m2, obsega 145.000 m3 in je prek 20 m debel. Voda iz topečega se ledu je ustvarila jam ske žlebiče. G. D e n e š je poročal o m ikroklim atskih opazovanjih te jam e v prvih petdesetih letih po odkritju . V prim erjavi z nekaterim i ledenimi jam am i v Alpah leži Dobšinska ledena jam a zelo nizko (970 m), mikrokliinatsko pa se uvršča med statično-dinamične jam e, k a r za ohran jan je jam skega ledu ni najbolj ugodno. Zanimiv je referat M. P u l i n e o vrstah ledu v devetih jam ah poljskih Tater, ki leže v višinah med 1010 m in 1850 m. Ugotavljal je genezo in sestavo jam skega ledu te r njegove vplive na morfološke, zlasti kriogene procese. V teh jam ah je ugotovil dve m ikroklim atski coni: statično in dinamično. Za prvo so značilni stabilni meteorološki elementi, za drugo pa večje amplitude, zlasti dnevne. Dinamično cono sestavljata dve podconi: ledna in prehodna. V večini jam se ledna podcona poleti izgubi. Pulina poudarja, kako je obstoj jamskem ledu odvisen izključno od obeh podcon. V jam ah, k je r se močno kopiči hladen zrak, gre za pogoje, ki spom injajo na periglacialne razmere (na cono periglacialnega podnebja). Pulina je s pomočjo kristalografske in fizi- kalno-kemične metode ugotovil štiri genetične tipe jam skega ledu (kapniški, talni in sublim acijski led ter firn). Posamezni tipi jam skega ledu različno vplivajo na morfološke procese jam. Talni led je glavni faktor pri mehanič­ nem razpadanju. Voda, ki nasta ja s topljenjem sublim acijskega in firnskega ledu, pa je kemično agresivna. Iz Putinovega referata je razvidna moderna smer proučevanja, ki tem elji na uporabi eksaktnih metod. Zanimiv je prispevek A. B ö g 1 i j a , ki je poročal o razm erah, kakršne naj bi vladale v znani jam i Hölloch med hladno pleistocensko dobo. Glede na današnjo tem peraturo v najglobljih (6° C) in najv išjih delih jam e (4,5° C) ugotavlja, da je v n je j 500-metrska geotermična globinska stopnja. Sedanje tem peraturne razmere naj bi bile posledica zračne in vodne cirkulacije v jami. V hladnih pleistocenskih obdobjih naj bi bile v jam i pozitivne tempe­ rature zaradi več sto metrov debelega ledu, ki je jam o pokrival. Zato sklepa, da so bile v tem času v globokih alpskih jam ah tem perature celo višje od današnjih. Za hollochško jamo naj bi to dokazovale tudi endemične živalske vrste, ki so se v n je j ohranile kot interglacialni oziroma predglacialni relikt. H. T r i m m e l je poročal o problemih tistih ledenih jam v A vstriji, ki so dostopne za obiskovalce. Med stotimi ledenimi jam am i z dinamično m ikro­ klimo je nam reč k ar petina dostopnih. Med temi sta najbolj obiskani Riesen­ eishöhle pri O bertraunu s 125.000 obiskovalci te r Eisriesenwelt v Tennen- gebirge s 65.000 obiskovalci letno. Izkušnje, ki so jih dobili s turističnim u re­ janjem teh jam , kažejo, da je treba jam e zavarovati in ohraniti njihov mikroklim atski režim. V Rieseneishöhle so s pomočjo pelodne analize ugoto­ vili, da se je led začel tvoriti v n je j šele v začetku 15. stoletja, ko je v vzhodnih lApah prišlo do poslabšanja podnebja, kakor po trju je jo tudi drugi pojavi. G. A b e l je poročal o ledenih jam ah na Salzburškem, k je r je znanih okoli 50 teh jam. Razlikuje predvsem snežno-ledene jame, k je r se sneg, ki zaide v jame, p re tv arja v firn. V drugih jam ah se tvori led, ko zm rzuje vanje pronicajoča voda. T re tji tip so ledene jame, ki imajo obe vrsti ledu. Tudi Abel razlikuje v ledenih jam an več m ikroklim atskih con, skupno šest. Omenja, da im ajo salzburške ledene jam e pozitivno ledno bilanco, k ar je v nasprotju z nazadovanjem alpskih ledenikov v tem času. I. F o d o r je poročal o edini ledeni jam i na Madžarskem (Telikibanya), ki je kom aj v višini 296 m in so jo v zadnjih letih nadrobno proučili. W. G r e s s e l je poročal o speleometeorologiji in tvorbi jam skega ledu v alp­ skem svetu, p ri čemer poudarja odločilno vlogo geomorfoloških in m eteoro­ loških fak torjev (oblika jam e, prezračevanje jam e itd.). F. R. O e d l je po­ ročal o 50-letnih meteoroloških opazovanjih v Eisriesenweltski ledeni jami. V. P o p o v omenja, da so v Bolgariji ugotovili led v 76 jam ah, zadržal pa se je zlasti na opisu ledene jam e na Vračanski planini, k i so jo sistematično proučili. Metodološko zanimiv je prispevek M. G a d a r o s a , ki je poročal o radioaktivnosti kraških jam ter ugotovil odvisnost med radioaktivnostjo in jam sko klimo. Zanimiv je tudi referat J. O t r u b e o meteoroloških značilnostih in zaledenitvi Denanovske ledene jam e te r o tem, kako so s po­ segi sprem enili n jen m ikroklim atski režim, k a r je otoplilo led v n jej. S. R od a in L. R a j m a n sta referirala o nastanku vertikalnih lede­ nih tvorb v Silicki ledeni jami, H. H r o m o s o zaščiti ledenih in psevdo- ledenih jam na Češkem, P. M a r i o t pa o možnostih za turistično izkori­ ščanje jam na Slovaškem. D. K u b i n s k y je razglabljal o tektogenezi le­ denih jam na Slovaškem in pri tem poudaril geološko zasnovanost ledenih jam (npr. pretrtost stropa) in ustrezno klasifikacijo. Na zborovanju sta bila tudi dva referata o ledenih jam ah v Jugoslaviji. S. B o ž i č e v i č , ki je poročal o ledenih jam ah na Hrvatskem, je moral priznati, da hrvatskih ledenih jam doslej še niso sistematično proučevali, zato tudi ne omenja njihovega števila. Na priloženi skici pa ima vrisanih 42 le­ denih jam, v tekstu pa omenja, da jih je več. P ri tistih, ki jih je naštel, na- ya |a , da so med 600 in 900 m visoko. Božičevič ni mogel prikazati nobene k la ­ sifikacije teh jam ali m odernih meritev, k a r je v prim erjavi z drugimi referati precej opazno. F. H a b e je referira l o ledenih jam ah v Sloveniji. Omenja, da je po jam skem katastru v Sloveniji 3400 jam, od tega 135 snežnih in ledenih, kar je 4 % vseh jam. In sicer jih je doslej znanih 115 v Alpah te r 20 na D inar­ skem krasu, vendar ima na priloženi skici vrisanih le 16 jam. Habe je sicer prikazal, kako so ledene jam e na Slovenskem zgodaj odkrivali in kolikšen gospodarski pomen je imel v preteklosti jam ski led. Vendar je moral p ri tem tudi ostati, k e r sistematičnih, m odernih raziskovanj naših ledenih jam sko­ ra j ni, posebno ne meteoroloških. Zato tudi ni mogel podati ustrezne klasi­ fikacije oziroma tipologije teh jam. Vrzel je zamašil tako, da je podal tipo­ loški pregled ledenih jam glede na njihovo izoblikovanost. P ri tem razlikuje Habe štiri tipe, prim ere zanje pa navaja z Visokega krasa. K prvem u tipu prišteva globoka, zavita in ozka brezna na visokih krašk ih planotah, k je r se sneg preko poletja obdrži in sprem inja v led. D rugi tip ledenih jam so brezna v obliki obrnjene črke T, to rej z razširjenim dnom. T retjo vrsto pred­ stavljajo udorne doline z jam skim prostorom žepaste oblike (npr. ledena ja ­ ma pri Kunču v Kočevskem Rogu). Tudi pri četrtem tipu naj bi šlo za udor­ ne vrtače (npr. jam a v Stojni), vendar razlika med zadnjim a dvema tipoma ni povsem jasna. Referati o ledenih jam ah so zlasti v medsebojni p rim erjavi zelo poučni, za naše speleologe pa pomenijo m arsikatero spodbudo, k i bi jo kazalo čim prej uresničiti. D arko Radinja N o v i k r a s o s l o v n i u č b e n i k i K a r s t . I m p o r t a n t K a r s t R e g i o n s o f t h e N o r t h e r n H e m i s p h e r e . Uredila M. Herak, Zagreb in V. T. Stringfield, Washington. Založila Elsvier, Amsterdam— London—New York, 1972. 551 strani, 173 ilustracij in 8 tabel. Pričakovali bi, da bi se knjige, k i podaja pregled krašk ih terito rijev po svetu, lotili geografi. Pa ni tako. Iz knjige sicer ne zvemo, kdo je dal zanjo pobudo, vidi pa se, da sta ji glavni pečat dala oba urednika, k i sta geologa. Da sta dala sodelavcem tudi podrobna navodila, je videti po tem, da se dokaj dosledno držijo naslednjih pog lav ij: litostra tig rafija in sedimento- logija kraških kamnin, tektonska zgradba, faze zakrasevanja, morfološki pojavi, hidrogeološki pogoji, gospodarski pomen (problemi prakse in metode izrabe). Že ti naslovi poglavij izdajajo drugačen koncept regionalnega opisa krasa, kot smo ga vajen i iz geografskih publikacij, k je r so v ospredju po­ vršinski in speleološki k rašk i pojavi, vse drugo pa je tem u podrejeno. Kljub taki koncepciji pa je kn jiga zanimiva tudi za geografe. Prvič zato, k er smo dobili izčrpnejši opis kraških ozemelj po svetu, kot ga nudi katerakoli druga knjiga. D rugič pa knjiga razširja poznavanje kraškega pojava z geološkega in hidrološkega vidika. Zlasti slednji je gospodarsko še pomembnejši kot mor­ fološki. Poleg tega pa so p ri nekaterih opisih dobro poudarjene tudi morfo­ loške razm ere in to ne samo tam, k je r so poklicali k sodelovanju kakega geografa-krasoslovca (npr. Sweeting, Pfeiffer), am pak tudi p ri nekaterih geo­ logih — avtorjih opisa domačega krasa. Geolog J. Avias je velik del do­ voljenega mu prostora izrabil za opis površinskih in speleoloških objektov in njegov opis francoskih kraških predelov je na sploh zelo plastičen in vse­ stranski. D ruga skrajnost so pisci Bystricky, Mazür in Jakal, ki so v članku z neustreznim naslovom »Kras Češkoslovaške« morfologijo in speleologijo slovaškega k rasa (ostalega krasa v CSSR ne opisujejo) skoraj v celoti iz­ pustili. Podnaslov knjige »Pomembne kraške reg ije severne hemisfere« je malce preširok. M orebiti je vzrok nezadovoljiv odziv za sodelovanje. O p rip rav lje­ nosti krasoslovcev za sodelovanje pri kn jig i je kritična omemba v uvodu knjige. Knjiga prinaša opis naslednjih regij: k ras v Jugoslaviji (avtorju