Uredba učiteljskih plač na Kranjskem.*) Jteto za letora so vlagali kranjski učitelji pri rednih letnih konferencijah prošnje na slavni deželni zbor za povikšanje svojih malili plač. Nikedar pa tega niso naredili vsi šolski okraji, ampak jedno leto ti, drugo leto drugi. Še manj so se pa posvetovali okraji ined seboj o vzajemnem postopanji v tej važni stvari. Nekateri so volili poseben odsek, koji je imel nalog sestaviti prošnjo, po drugod jo je že v žepu prinesel h konferenciji kak tovariš in zbrana konferencija jo je podpisala. Lehko je tedaj umevno, zakaj tako različna zahtevanja v teh prošnjah! Kar je ugajalo dotičniku, to je poudarjal v prošnji. Čuditi se temu ne smemo, saj vsak zna, kje ga čevelj žuli, stvari pa je bilo na kvar. Ko bi se bili vsi okraji poprej zjedinili in stopili pred slavni deželni zbor, rekoč: rTo so želje kranjskega učiteljstva glede izboljšanja njegovih gmotnih razmer", gotovo bi bilo bolj vplivalo na zakonodajalca in izdatno olajšalo delo poročevalcu. Iz toliko raznih želja je jedro težko dobiti. Vsak učitelj je pričakoval nekoliko pomoči — potrebni smo je vsi — a dosegla jo bo dobra tretjina. Dvema tretjinama kranjskega učiteljstva ne bo novi zakon olajšal gmotnega stanja. Tlačila jih bo še vedno skrb za svoje in gledati bodo morali z dovoljenimi postranskimi zaslužki pomnožiti svoje dohodke. *) To razpravo smo priobčili zategadelj, da se izve tudi mnenje selskih učiteljev. Ured. Teh dobiti ni lehko, na kmetih neinogoče. Prejšnje čase so bili učitelji orgljavci, sedaj je že v mnogih krajih služba organista in cerkovnika združena. Tu je učitelj navezan sanio na svojo suho plačo. In vender je živIjenje na kmetih v nuirsičeni dražje, nego v niestu, osobito v takih vaseh, ki so blizo mest in večjib industrijalnih krajev. Ne le Notranjec, kmetovalec splob na drobno doma nerad prodaja, če v mestu tudi ceneje da.  Pošlji iskat za 3 kr. smetane ali za 5 kr. krompirja, posmehovali se bodo učitelju in norčevali se ž njira. Naročevati si nioramo  nmogo stvarij iz inesta in plačevati donaše- valca. Raztrgan pa uritelj tudi na kmetih ne siue hoditi, kar menda mislijo nekoji učitelji. Laže je dobiti učitelju postranskega za-  služka v niestu in trgu. V koliko pomoc". jim je že obrtna Sola! Prislužijo si ž njo od 80— 100 gld. Kjer iniajo tudi posebne ure, kjcr dobe še kako instiukcijo v premožnejših bišab, ondi se učitelju pač ni treba pritoževati o slabih dohodkib.  Prav je torej, da naS novi zakonski na- trt nekoliko bolje govori za učitelja na jednovazrednici ¦- za luitelja na kmetib. Njegovo stanje je najtežavnejše. ,,Auf eine einclassige Volksschule geliort ein ganzer Mann", govori inieiiiten pedagog. Sam je odgovoren za vzgojo in pouk izročene niu niladine, kar na več razrednicah drugi popravi, kar prvi pokvari. Nikedar naj bi se novinec ne na- 10* niestil na jednorazrednici. Nevešč vsem poslom šolskega voditeljstva, neizkušen v vseh pedagogičnih načelih združenega posrednjega in neposrednjega pcuka, novinec v pravem pomenu stoji pred ukaželjno mladino, brez izkušenega svetovalca na strani. Tu je treba vztrajnih, dobrih učnih močij! Ne imejmo jednorazrednic le za nekake ,,partes adnexae" večrazrednic, ter ne kot pripravljalnic za ljudske šole. Smešno pa je, da ne rabim ostrejše besede, ako se trdi, da je učiteljem po mestih, trgih in večjih industrijalnih krajih skrbeti v večji meri za to, da pomnožujejo svoje vednosti. Vsakemu učitelju, naj službuje še v tako skriti zagorski vasici, je to njegova sveta dolžnost. Stan to od vsacega zahteva. Kdor ne napreduje, zaostaja. Vprašanje je le, kje je nadaljno izobraževanje ceneje? Po- ;lejmo le, kar se tiče časopisov. Po večjih krajih imajo bralna društva. čitalnice itd. Učitelj plača 2, 4 gld društvenine in lahko bere večinoma vse slovenske liste. Kje je to mogoče po vasicah, kjer je učitelj jedini izobraženi človek? Jeden sara časopis ga stanc trikrat toliko. Kakor teh, nedostaje mu tu tudi drugih sredstev nadaljnemu izobraževanju, katere si mora s pristradanimi krajcarji priskrbeti. Preverjen sem, da bode c. kr. deželni šolski svet v sporazumljenji s slavnim deželnim odborom pri uvrstitvi učiteljskih plač po novem zakonskem načrtu jemal v poštev take tehtne razloge in se oziral na krajevne razmere ter izboljžal ginotno stanje onim. koji izboljšanja v resnici potrebujejo, n:ij si že službujejo na jedno- ali večrazrednicah. L. Jelenec — Št. Jnrij pri Kranji.