Glas
ttdaj,a : OO SZDL / Direktor; Slavko Beznik / Ureja: Uredniški odbor / Odg. urednik: Miro Zakrajšek T©1. uredništva 476/397 — Uprave — Tek. račun pri Komunalni, banki  Kranj  št.  61-KB-1-Z-135 -
Izhaja v ponedeljek in petek naročnina: letna 600, mes. 50 din
KRANJ,   10.   DECEMBRA 1956 LETO IX. — ŠT. 97 DIN 10.—
Glasilo 5Z0L za Gorenjsko
Gorenjske
V PRVI VRSTI STANDARD
Zvezna ljudska skupščina je sprejela resolucijo o smernicah za sestavo družbenega plana
Zvezna ljudska skupščina je na svojih sejah cd 26. novembra do 7. decembra temlijito razpravljala o osnovah družbenega plana za leto 1957. Značilno je, da so bili tako v obrazložitvi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča kauor tudi v razpravi poudarjeni kot prvenstveni problemi: standard, proizvodnost in proizvodnja. Ob koncu razprave je Zvezna ljudska skupščina sprejela resolucijo o smernicah za sestavo družbenega plana.
Resolucija poudarja, da so spričo doseženih uspehov v gospodarstvu že ustvarjeni pogoji za zboljšanje standarda, predvsem delavcev in uslužbencev v mestih oziroma industrijskih središčih. Tej nalogi je treba podrediti razdelitev narodnega dohodka in vse druge ukrepe.
Na tej osnovi je treba zagotoviti splošno povečanje proizvodnje, zlasti proizvodnje potresnega blaga in ustvariti pogoje za hitrejše povečanje proizvodnosti.
Nagla industrializacija nam ustvarja trdne gospodarske temelje, hkrati pa odpira nekatere nove probleme, ki jih nismo uspeli reševati sproti vzporedno z 'razvojem gospodarstva. Industrijsko prebivalstvo se je znatno pomnožilo. To zahteva ne le več kmetijskih pridelkov na trgu (kmetijstvo pa le-teh ne daje dovolj, ker ni napredovalo vzporedno z drui'Cmi gospodarskimi vejami), marveč tudi več komunalnih naprav v industrijskih krajih. To problematiko na planer krepko občutijo na Jesenicah, kjer jim grozi, denimo, to, da bodo morali uvesti v šolah še četrto izmeno pouka. S podobnima težavami (pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanjska stiska, vodovod itd.) se otepljejo, recimo, tudi v Kranju, Tržiču, Škof j i Loki in bolj ali manj v vseh industrijskih središčih v državi. Te občine pa pri sedanjih pogojih niso mogle zadovoljivo reševati teh problemov, ki močno vplivajo na družbeni standard.
Te probleme upošteva tudi resolucija o smernicah za sestavo družbenega plana, ki naroča, da ie treba povečati investicije v kmetijstvo, promet, komunalno in stanovanjsko izgradnjo.
Kmetijstvo se bo moralo razvijati v smer, ki  bo zagotovila  čim hitrejše
Pionirske organizacije naj poiščejo ustrezno obliko dela
Pred dnevi je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov .in sekretarjev občinskih komitejev LMS. Razpravljali, so o volitvah v osnovne organizacije LM in pripravah na občinske konference. Pri dosedanjih volitvah je bil sicer opazen napredek v primerjavi z lansk'm de^om. V nodjetVh 1m na šolah se kaže zlasti večja sproščenost mladine pri razpravljanju o nekate-nih nepravilnostih itd. Udeleženci so obravnavali tudi problematiko pionirske organizacije, ki naj bi delala po naiO0'4kih zadnrega p-'sma CK LMJ. Izredno kritično, je stanje na terenu, ker je organizacija vse preveč šolska. Dosedanji uspehi,, ki kljub pomanjkljivostim, ponekod niso majhni, so v glavnem rezultat dela nekaterih prosvetnih delavcev. Da 'bi se stanje izboljšalo, bodo v vseh občinah širša posvetovanja, v oba.mskih komitejih LMS pa bodo posamezne Člane zadolžili za delo s pionirji. Na posvetovanju so govorili tudi o nalogah delavske, šolske in kmečke mladine, o razširitvi! mladinske organizacije na vasi, večji skrbi za kmetijsko gospoda nske šole itd. V zimskem času bodo pripravili več smučarskih tekmovanj mladine ,:n pionirjev. Mladina se pripravlja tudi na praznovanje Dneva JLA. Razpravljali so tudi o pomanjkljivem delu nekaterih mladinskih voditeljev v Tržiču, Skofji Loki in drugod.
Mr.
povečanje obsega njegove proizvodnje. Ze v prihodnjem letu bo treba pripraviti perspektivni program pospeševanja kmetijstva.
Pri prilagajanju na spremembe v investicijski politiki se bodo morala industrijska podjetja , bolj lotevati smotrnih rekonstrukcij in racionalizacij. Da bi čim hitreje povečevali proizvodnost dela, bo treba v planu zn prihodnje leto posvetiti posebno pozornost nadaljnjemu izboljševanju splošnih pogojev v gospodarstvu, ki bodo vzpodbujali k ekonomicnejšemu poslovanju podjetij in k večji proizvodnosti. Resolucija govori dalje o tem, da bo posebnega pomena za povečevanje proizvodnosti plačni sistem.
Š povečanjem izvoza bo treba, razširiti možnosti za uvoz surovin in potrošnoga blaga ter ustvariti pogoje za zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci. Povečali naj bi predvsem izvoz industrijskega blaga, medtem ko bo treba pri izvozu kmetijskih pridelkov bolj upoštevati notranji trg.
Važen sestavni del naše politike bo tudi v prihodnjem letu krepitev narodne obramibe, za kar bo treba za*-gotoviti sredstva na ravni iz letošnjega leta.
Resolucija pa naroča tudi to, naj družbeni plan zagotovi možnosti za nadaljnje dosledno razvijanje samoupravljanja in komunalnega sistema.
Ker zahteva gospodarski razvoj tudi ustrezno povečanje proračunske potrošnje, hkrati pa je treba upoštevati, da določa ta razvoj tudi okvire, v katerih se lahko giblje ta potrošnja, bo treba zagotoviti ustrezno raven proračunskih izdatkov in večjo stabilnost v dotekanju dohodkov.
Na osnovah, ki jih vsebuje ta resolucija Zvezne ljudske skupščine, naj bi bil sestavjlen tako zvani družbeni plan kakor tudi družbeni plani ljudskih republik, okrajev in občine.
Na križišču vrh Jelenovega klanca je bilo v četrtek dopoldne polno gledalcev. Službujoči prometni miličnik je pionirju osnovne šole Planina praktično pokazal, kako je treba usmerjati promet
NAPREDNE    POBUDE   SO ZMAGALE
OTOČANI SO SE VKLJUČILI V VODOVODNO SKUPNOST
O ustanovitvi vodovodne skupnosti Kropa z okolico smo naše bralce pred dnevi že seznanili. Vanjo je vključenih 23 vasi s 3113 prebivalci. Dobro
BOHINJCI, POZOR!
Podružnica Novinarskega društva Slovenije za Gorenjsko bo ob sodelovanju Občinskega odbora SZDL Bohinj priredila v petek, dne 14. t. m. v Bohinjski Bistrici
USTNI ČASOPIS.
Začetek pol resnega pol šaljivega in zabavnega programa bo ob 8. uri zvečer. Kraj in natančen program prireditve bomo objavili v petkovi številki. Vstop bo prost. Vabimo vse prebivalce bohinjske občine.
Posvet mladih tehnikov in inženirjev na Jesenicah
Tovarniški komate LMS jeseniške železarne je v četrtek pripravil posvetovanje mladih tehnikov in inženirjev, ki so zaposleni v tem podjetju. Namen tega posveta je bil, da se mia-dii strokovnjaki povežejo z o-stalo mladino ter skupno rešujejo razna proizvodna vprašanja. Razen predstavnikov podjetja in OK LMS sta se posvetovanja udeležila tudi sekretar OK ZKS Kranj Mirko Zlatnar in predsednik CK LMS Franček Mirtič. Predsednik Občinskega komiteja' LMS Jesemr.ce Jože Vari je nakazal nekaj smernic za bodoče delo z delavsko mladino, predvsem pa še z mladim tehničnim kadrom. V Železarni je zaposlenih 65 mladih inženirjev lip tehnikov v starosti do 30 let. Anketa per-
sonalnega oddelka še ni končana in se zato nekateri predlogi poedincev o izboljšavi dela organizacije še niso začeli uresničevati. Večina anketirancev je temeljito odgovorila na vprašanja in bo delovno predsedstvo na osnovi teh' mnenj sestavilo zaključke, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem posvetovanju mladih inženirjev in tehnikov. Ta oblika dela z mladimi ljudmi je nedvomno koristna, saj bo prav izmenjava mnenj pripomogla, da bodo odpravljene nepravilnosti pri vzgoji mlade Inteligence. Slična posvetovanja bodo organizirali na predlog delavske komisije pri OK LMS tudi v nekaterih ostalih podjetjih.
Mr.
pitno vodo ima od teh vasi samo Kropa. Prebivalci v ostalih krajih pa pijejo nezdravo kapnico, vodo iz ne-higieničnih vodnjakov, potokov in studencev. Ob suši jo morajo posamezni kmetje voziti iz več kilometrov oddaljenih studencev. Te vasi (tiudl nimajo potrebne vode za gašenje. Najbolj pereča je preskrba z vodo v Kamni gorici. Vaščani zajemajo pitno vodo iz poteka, v katerega so speljana stranišča, zato je bilo letos tam več primerov meningitisa.
Večina prebivalcev na desnem bregu Save je zato pozdravila ustanovitev vodovodne skupnosti. Na odklonilno staVšče do nie so se Dostav'1.'' le nekateri vaščani iz Otoč in Zaloš. V O toč ah imajo svoj vodovod, ki pa bo kmalu dotrajan. Prebivalci, so že pred ustanovitvijo vodovodne skupnosti izjavili, da se vanjo' ne bodo vključili. Ko so se pred dnevi zastopniki vodovodne skupnosti z njimi ponovno sestali, so se zopet pokazale loka-listione težnje nekaterih ljudi. Postalo je jasno, da so tak odpor do vodovodne skupnosti zanetili nekateri posamezniki, ki so se z neumestnimi izjavami sami razkrili kot zaviralci razvoja socialistične miselnosti in napredka na vasi. Nai navedemo samo nekatere Izjave: »Mi smo vodovod gradili in ga bomo tudi uživali. Nismo ga delali za druge . . . Sami ga bomo vzdrževali, ne pustimo, da nam ga kdo vzame . . . Naj nam izplačajo tisto, kar smo vložili v gradnjo, potem se 'bomo pa vključili v vodovodno skupnost tudi mi!«
Vse te besede kažejo' nepravilen odnos do reševanja važnih gospodarskih vprašanj na vasi. Nikdar prej in tudi na tem sestanku Otočanom ni nihče oporekal truda in požrtvovalnosti, ki so jo pokazali pred 20 leti, ko so vo-
NAS RAZGOVOR
Albin Leber in gimnazijski zvonec
Gimnazijski zvonec! — Koliko »težkih« minut si prihranil ubogim dijakom ob nevšečnih izpraševanjih? Dostikrat pa si pretrgal nit kakega res zanimivega predavanja.
Zaradi tebe slišijo profesorji ob zvonenju v razredih mnogo trpkih »Uh!« in sproščenih »Ah!«
Kolikokrat je poklical profesor dijaka pri izpraševanju tik pred koncem ure. In prav v tistem hipu, ko bi mu moral zastaviti vprašanj 2 (katerega tokrat — »slučajno« — ni znal), je o-znanil zvonec konec pouka. — Dijak se je oddahnil kot da bi se mu
kamen odvalil s srca in trdno sklenil, da bo odslej hodil pripravljen v šolo...
Sicer pa bi nam o gimnazijskem zvoncu vedel veliko več povedati sluga I. gimnazije v Kranju Albin Leber.
»28 let sem že sluga v gimnaziji. Z dijaki se dobro razumem. Kadar jim le morem, jim ustiežem. Dostikrat me sicer prosijo, naj kdajpakdaj zvonim kakšno minuto predčasno. Verjemite, včasih bi jim rad pomagal, toda ura je ura. Ni je moč prehiteti. . .«
Albina Lebra imajo dijaki radi.
gimnazijski zvonec
Ko gredo dijaf/ci s profesorji na skupen ogled gledališke predstave v Ljubljano, redno povabijo s seboj tudi tovariša Lebra. Radi se z njim pogovarjajo. Ne le sedanji dijaki, ampak tudi tisti, ki so zapustili šolske klopi pred letom dni in več.
Leber je za trenutek pogledal na veliko stensko uro.
»Oprostite, zvoniti moram,« je dejal in končala sva najin pomenek.
Kdo ve, če zvonec m d i tokrat ni rešil »muk« kakega dijaka in preprečil, da bi za svoje neznanje prejel »fajfo«. I. A.
dovod gradili. Vse to je res, toda vodovoda niso zgradili le z lastnimi sredstvi, ampak so 60% s-edstev dobili od drugod. Razen tega nekateri posameznki niso upoštevali, da bo vodovod kmalu potreboval popravil in da ga s svojim skromnim prispevkom ne bedo megli dolgo vzdrževati. Ob suši vode že zdaj primanjkuje, naselje pa se iz leta v leto širi. Tudi industrija se bo povečala. Vsi tisti, ld gradijo in bodo še gradili po novem zazidalnem načrtu, imajo pravico do vedo. Razen tega je za vedo ved močno zainteresirana še vas Posavc. Poudarjanje »ml ne bomo gradili vodovoda za druge,« je skrajno' sebično in nerazumno. Otočanom vodovoda nihče ne bo vzel; namen vodovodne skupnosti prav gotovo ni ta, da bi iz njihovega prispevka kovala dobičke. Sklep ustanovne skupščine vodovodne skupnosti, da bo vsakdo, ki se bo včlanil v vodovodno skupnost šele potem, ko bo vodovod že speljan, moral plačati vodni prispevek za nazaj in 30% doplačila, pa je opravičljiv.
Po treznem premisleku so Otočani le uvideli, da sebičnost ni na mestu in da samo zavira reševanje važnih gospodarskih problemov na vasi. Ob koncu je ostal osamljen v svojih trditvah le gostilničar, medtem ko so se ostali izjavili za priključitev k vodovodni skupnosti Kropa z okolico. Vodovod bodo začeli verjetno graditi že v letu 1957. Tako bodo prebivalci 23 vasi na desnem bregu Save v bližnji bodočnosti preskrbljeni z zdravo pitno vedo. J. O.
V tržiški občini bodo začeli smotrno škropiti sadno drevje
Ze nekajkrat smo pisali o tem, da je južni predel tržiške občine okužen z nekaterimi sadnimi škodljivci. Vendar nekateri sadjarji nočejo škropiti sadnega drevja z izgovorom, da škropljenje škoduje ljudem, ptičem, zemlji itd. Le 50% sadnega drevja je bilo v zadnjem letu poškropljenega. Kljub nalogu občine Tržič nekatere zadruge niso škropile drevja'. Na občinskem ljudskem odboru Tržič so sklenili, da bo treba škropljenje drugače organizirati. Jesenske preiskave sadja so dokazale, da je tržiško področje okuženo tudi že z ameriškim kaparjem. Zato so sklenili, da bodo kmetijske zadruge' imele honorarno zaposlene posebne ljudi — nadzornike, ki bodo skrbeli, za škropljenje in nadzorovali delo. J. V.
VREMENSKA NAPOVED
ZA CAS OD 1C. DO 16. DECEMBRA V začetku tedna se obeta otoplitev in padavine. Od srede dalje pa se bo vreme ohladilo in pričakovati je sneg.
SKRB  ZA  VARSTVO  DRUŽINE IN OTROKA V KAMNIKU
Najbolj boleč primer so pastirčki
Kamnik, 8. decembra
Svet za varstvo družine pri ObLO Kamnik je na obširni konferenci razpravljal o perečih problemih na področju občine. Konference so se udeležili predstavniki političnih in družbenih organizacij ter društev.' V referatih so obravnavali zdravstveno zaščito družine, kazensko pravno varstvo družine, matere in otrok, socialno zaščito in vzgojo otrok.
Za ugotovitev zdravstvenega stanja šolske mladine so bili opravljeni pregledi v štirih šolah v Tuhinjski dolini in štirih šolah v Kamniku in okolici. Pri tem' so ugotovili, da so zdravstveno najslabše šole v Nevljah, Mekinjah, Tunj.icah in Kamniku, najboljša pa v Motniku. Predvsem je v kamniških šolah veliko srčnih obolenj in primerov slabe telesne drže. Povečani mandljii in. golšavost so prav tako pogost pojav. V Tuhinjski dolini je precej slabovidnih in pohabljenih otrok. Glede podhranjenosti učencev je mesto Kamnik na prvem mestu.
Najbolj boleč primer so pastirčki. V Šmartnem jih je osem, v Selih pet, v Stranjah pa trije. Nekateri so prepuščeni neusmiljenemu izkoriščanju, spijo v hlevih, za pečjo ali v mrvi. Za šolo nimajo časa. Znan je tudi primeT, da gospodar plača pastirjev zaslužek očetu, ta ga pa zapije. So pa tudi pri-
Stanovanjske razmere so pereč problem, ki mu jo treba posvečati največjo pozornost. Znani so primeri, kjer po 6 oseb stanuje v enem prostoru. V Kamniku je' tudii velik del stanovanj vlažnih. Patronažne sestre so napravilo nad 800 obiskov po stanovanjih, najbolj kričeče primere stanovanjske bede pa so ja\■'•!(■• stanovanjska komisiji.
V občini je 135 socialno ogroženih otrok, veliko število pa tudi moralno ogroženih in vzgojno zanemarjenih otrok. O vsem vodi evidenco svet za socialno varstvo ObLC
Ng konferenci jo bilo v razpravi postavljen i h več predlogov. ObLO Kamnik bo eno prihodnjih sej posvetil samo reševanju teh vprašanj.
Higieno prehrane na Jesenicah bo treba izboljšati ,
Neodgovornost pri nabavi živil — Sanitarna inšpekcija je izločila iz prometa večje količine živil — Nekatera podjetja so imela živila predolgo vskladiščena
Sanitarna inšpekcija na Jesenicah je v letošnjem leitu pregledala živilske obrate na območju občine. Skoraj povsod je ugotovila večje ali manjše pomanjkljivosti: nezadostno in nepravilno zračenje, izrabljen pod, premalo obratnih prostorov ipd. Pekarne v večini primerov nimajo hladilnih prostorov. V mesnicah visi meso na stenah, tako da ga potrošniki lahko otipavajo.. Uslužbenci trgovskih poslovalnic nimajo garderobnih omar za shranjevanje obleke itd.
KONFERENCA D S, U O, ZK IN   ČLANOV SINDIKATA TOVARNI     »PLAMEN« KROPA
V »PLAMENU« IMAJO ŽE UREJENE REALNE DELOVNE NORME
Kropa, ,9. decembra nega kadra, organizaciji dela itd. Po
Včeraj popoldne je bila v tovarni daljši i« zelo živahni razpravi so ude-Plamen« v Kropi konferenca članov leženci sklenili povečati nadzor nad meri, kjer gospodarji lepo skrbijo za Delavskega sveta, Upravnega odbora, surovinami in orodjem in posvetiti pastirje in zaslužijo vso pohvalo. Pov- ZK in sindikata. Predsednik DS Janez večjo pozornost izkoriščanju strojev. V zeti so učinkoviti ukrepi za zaščito Zupan je v uvodu govoril o problema- podjetju imajo že urejene stvarne de-zapositavljenih mladih pastirčkov. tiki plačnoga sistema, (norm, strokov-  lovne norme, ki jih delavci na posa-
meznih delovnih mestih presegajo le s posebnim prizadevanjem. Delavcem bo treba zagotoviti njihovo stalnost, da jih brez dopolnitve tehnološkega procesa ne bodo popravljali. Konferenca je ugotovila, da imajo v »Plamenu« od sličnih podjetij v kranjskem okraju kljub razmeroma težkim delovnim pogojem povprečno najnižje tarifne postavke. Zaradi tega so zadolžili nekaj članov, naj napravijo vse potrebno, da ugotovijo možnosti za izravnavo tarifnih postavk z ostalimi sorodnimi podjetji. V tovarni »Plamen« bodo spričo pomanjkanja strokovnega kadra posvetili v prihodnje večjo pozornost strokovni vzgoji. C. R.
Kdaj bodo v Cerkljah dobili Zdravstveni dom
Ze dolgo je ena največjih želja in
potreb Cerkljanov — zdravstveni dom. Sedaj je za vseh 30 vasi te občine s
LED JE PREBIT
Na Jesenicah bodo ustanovili simfonični orkester
Jesenice, 8. decembra
Ze dalj časa so na Jesenicah govorili o prepotrobmi ustanovitvi simfoničnega orkestra. Stanje je za silo reševala Glasbena šola. V njenem sklopu je namreč deloval orkester, ki je nastopal samostojno in sodeloval pri raznih prireditvah. Ker pa v okviru. Glasbene šole simfonični orkester ne more obstojati in črpati sredstev, namenjenih Glasbeni šoli, je sklical šolski odbor 7. t. m. Širši sestanek in predlagal ustanovitev .simfoničnega orkestra. Udeležili so se ga predstavniki oblasti, ustanov, organizacij in društev. Sprejeli so sklep, da se orkester ustanovi pri Mestnem gledališču. Začel naj bi čimprej delovati, za kar bosta Glasbena šola in Mestno gledališče v prihodnjiih dneh pripravila vse potrebno. Orkester naj bi bil proračunska ustanova. Dotacija do 500 tisoč dinarjev je že obljubljena.
U.
4870 prebivalci samo en zdravnik in ena medicinska sestra, kar je premalo. Razen tega ljudje kVčejo zdravnika v druge kraje. Občinski ljudski odbbr v Cerkljah je že razpravljal o tem. da bi zgradili oziroma prenovili stavbo splošnega ljudskega premoženja. Preselitev dveh strank in ctortnega frizerskega podjetja, ki so sedaj v tej zgradbi, bi morali rešiti ? ozirom na velike potrebe po zdravstvenem dom-i. Preureditev teh prostorov bi stala po •predračunih 500 tisoč dinarjev.
». C.
Ugotovljene pomanjkljivosti so v veliki meri že odpravili. Težave so nastale tam, kjer so obrati v privatnih stavbah, kamor podjetja le nerada vlagajo investicije. Inšpekcija je ugotovila marsikje premajhno odgovornost pri nabavi živil, ker uslužbenci ne pazijo na to, če so živila registrirana :n odobrena od Centralnega higienskega zavoda. Nekatera podjetja so grešila tudi s tem, da so imela živila predolgo vskladiščena. Trgovsko podjetje Kmetijske zadruge Podkoren je naba-viilo preveliko množino keksov in boljših cigaret, trgovsko podjetje »Stol« v Žirovnici je imelo na zalogi nekaj let stare konzerve, ki so bile že zarjavele, hotel »Korotan« na Jesenicah je prodajal pokvarjeno vino itd. Sanitarna inšpekcija je morala izločiti iz prometa večje količine posameznih živil. V mesarskem podjetju v Kranjski gori je izločila iz prometa 90 kg masti. V hotelu Razor v Kranjski gori je našla sod neužitnega olja in 200 kg masti dvomljive kvalitete. Komisija je tudi ugotoviila, da poslovodje posameznih podjetij ne prijavljajo pokvarjenih živil. Tako je prejelo trgovsko podjetje »Rožca« na Jesenicah od »Prehrane« v Ljiubljan.i 1800 kg masti, ki ni bila primerna za prehrano, vendar ni bilo nikogar, ki bi mast predhodno preizkusil. Opaziti je bilo malomaren odnos do prevažanja mesa in mesnih izdelkov. Rjuhe, s katerimi ga pokrivajo, niso vedno čiste. Vozniki, ki so nosili meso v mesnice, niso imeli čistih rok in temu primernih oblek.
Upajmo, da bodo podjetja vse te pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila sanitarna inšpekcija, čimprej odpravila. Sanitarna inšpekcija pa naj bi odslej naprej češče pregledovala živilske obrate na območju jeseniške občine.
U.
U Madžarska vlada je izdala »Belo knjigo« o oktobrskih dogodkih na Madžarskem. Knjiga vsebuje dokumente o sodelovanju tujih sil v teh dogodkih.
© Po pisanju egiptovskega lista »Al Misar«   so   številne   države izrazile pripravljenost, d?  pomagajo Egiptu pri odstranitvi škode, ki jo je dežela utrpela, zaradi angleškega, francoskega in izraelskega napada. »Imperializem bo vsekakor spremenil sredstva in načine boja, do katerega bo prišlo po umiku tujih čet iz Egipta,« pravi list in    poudarja,    da bodo arabske države morale biti složne in enotne, ker sc bodo le na tr. način lahko ubranilo imperializma. £ Plenum  Komunistične  Partije Češkoslovaške je izdal resolucijo o razvoju na    Poljskem in o madžarskih oktobrskih dogodkih. V resoluciji plenum CK KPCS  tudi  kritizira govor maršala Tita v Pulju, v glavnem z besedami, ki jih" je uporabila moskovska Pravda. Znano je, da na Češkoslovaškem govora našega predsednika sploh niso objavili in torej niso dati Cehom   možnosti, da se    seznanijo s mnenjem in stališči maršala Tita, ki jih zdaj CK KPCS kritizira . . . © Francozom   še   vedno   gorijo tla pod nogami v vsej Severni Afriki — pravzaprav    vedno    bolj. Alžirski uporniki, ki zahtevajo svobodo svojo domovine, r. vsemi silami napadajo francoske postojanke. Pri najnovejših spopadih med uporniki in francoskimi  kolonialnimi  silami je bile ubitih, ranjenih in ujetih malone 200 Francozov in Alžircev. Samo v mestih je padlo več kot 40 francoskih orožnikov in. policijskih uradnikov. V mestu Alžiru je bile- ubitih 10 Francozov. Po vsej deželi uporniki zažigajo kmetije francoskih naseljencev in mečejo bombe na francosko vojašnice in transporte čet in materiala.
OBČNI   ZBOR   ZROJ   V   Z IR E H
V prihodnjem letu več praktičnih vaj, filmov in predavanj
Pred dnevi je bil v Zireh redni letni občni zbor občinskega odbora Zveze rezervnih oficirjev. Iz poročil uprav, n nadzornega odboja ter iz razprave lahko sklepamo, da organizcija ni lelala tako kot bi bilo treba. Kr.vi so nekateri člani upravnega in nadzor-lega odbora sami, ker svojih nalog nivo dovolj resno opravljali. Seveda bi morale pomagati delu ZROJ tudi ostale organizacije. Podoficirji so pokarali prav tako premalo aktivnosti. Zbor je ugotovil, da bo treba v prihodnjem letu pripraviti več predavanj, praktičnih vaj in poiičnih fll-Ta stanovanjski blok v Gorenji m0v, razen tega pa bodo morali člani vasi bo prihodnje leto sprejel      boIj Pose£ati po strokovni literaturi.
Vsaj enkrat na leto bi bilo potrebno stanovalce izvesti streljanje.    Razprava je bila
okoli tega precej živahna in udeleženci zbora so sklenili tesneje sodelovati s strelsko družino v Zireh. V preteklih mesecih so že izvedli skupno strelsko tekmovanje za pokal strelske družine. Rezervni oficirji in pedoficirji bi lahko dosegli boljše rezultate.
Po končani razpravi So izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter sprejeli več pomembnih sklepov za izboljšanje dela. Za dan JLA bodo predvajali nove vojaške filme, ki si jih bodo lahko ogledali tudi člani drugih organizacij in se tako seznanili z najnovejšo tehniko bojevanja.
R. Carman
LJUDJE IN D060DKI
Za kulisami napada na Egipt
Ko se je začel izraelski in pozneje še anglo-francoski napad na Egipt, se je marsikdo spraševal, zakaj ostale arabske dežele ne priskočijo na pomoč žrtvi zahodne agresije. Znano je, da je Egipt vezan z vojaškimi pogodbami z nekaterimi arabskimi državami. V letošnjem letu je Egipt sklenil vojaške pakte s Saudsko Arabijo, Jordanom, Jemenom in Sirijo. Vseh pet. držav se je zavezalo, da bodo združile
PIŠE NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAZlC
svoje vojaške napore v primeru, če bi katerokoli od njih napadel Izrael. Te države imajo tudi skupno vojsko, ki ji poveljuje egiptovski general Abdel Hakiim Amer, glavni poveljnik egiptovskih oboroženih sil. In kljub temu ostale države niso posredovale in pomagale napadenemu Egiptu. Zakaj?
Odgovor na to zanimivo vprašanje daje sam vrhovni poveljnik skupnih arabskih oboroženih sil, general Amer.
»Ko je 29. oktobra zvečer Izrael napi: del Egipt, sem izdal povelje kot glavni poveljnik zavezniških arabskih sil in zahteval, da se takoj začne akcija proti izraelskemu napadu.
30. oktobra zvečer so bile oborožene sirijske enote že pripravljene in so se koncentrirale na določenih krajih. Razen tega šo se sile Saudske Arabije
pomaknile proti izraelsko - jordanski fronti z nalogo, da začno skupno akcijo z jordansko vojsko in predstavniki nacionalne garde.
Vsi ti premiki sil so bili izvedeni v strogi tajnosti, da bi jih lahko neovi-raro izvršili in da bi skupni sovražnik premestil glavnino ril napada na Egipt, kar bi omogočilo, da bi akcije na drugih krajih dosegle maksimum uspeha.
Toda po anglo-francoskem ultimatumu, ki sta ga ti dve državi naslovili na Egipt 30. oktobra, kakor tudi po intervenciji francoskega letalstva v operacijah na Sinajskem polotoku, je vrhovno poveljstvo doumelo, da se bo glavna bitka bila za obrambo Egipta pred napadom dveh zahodnih sil in da je Izrael samo izgovor za njuno intervencijo proti naši državi. Zaradi tega je egiptovska vlada sklenila, da ne bo pritegnila arabskih držav v vojaške operacije, ker ne bi to imelo odločilnega učinka na anglo-francoski napad na Egipt. Tako smo dali navodila poveljstvom skupnih sil, naj se izognejo morebitnim spopadom. Njihova naloga je bila le zavarovati svoja ozemlja prod morebitnim napadom. Samo tako je bilo mogoče izogniti se kakr.šncmuknli povodu za širšo intervencijo na področju vsega Bližnjega vzhoda.«
Pojasnilo    egiptovskega generala Amerja   je   vsekakor   zelo zanimivo, ker  kaže  ozadje   usodnih dogodkov zadnje dni oktobra. Obenem pa prav
iz
zadnji stavek, ki smo ga navedli govorov vrhovnega poveljnika zavez niških arabskih sil, priča, kako pre mišljeno in preudarno so ravnali v Kairu, da bi se izognili splošnemu vojnemu požaru na Bližnjem vzhodu. Danes je to sicer že več ko mesec dni za nami, napad na Egipt pripada že več ali manj preteklosti, napadalec se, čeprav počasi in nerad, vendarle umika z egiptovskega ozemlja — toda težko si je misliti, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi ostale arabske države brez pomisleka udarile po Izraelu. V luči nekaterih današnjih dogodkov, zlasti napetosti okrog Sirije in vloge Iraka (ki smo jo opisali v zadnjem članku) postaja skorajda očitno, da je bil to tudi tihi račun In skriti načrt združenih napadalcev. Njim se v resnici ni bilo treba bati moči arabskih držav, saj so njihove oborožene sile maloštevilne in tudi ne preveč dobro oborožene. (Sam Izrael, pa čeprav ima 20 krat manj prebivalstva kot vse arabske države, je vendar vojaško močnejši od vseh teh. Izraelska armada je najmočnejša na- Bližnjem vzhodu; tam velja splošna vojaška obveznost od 14. leta dalje za moške in ženske, oborožitev pa je najmodernejša). V tej splošni vojni vihri, ki bi tako zajela ves Bljžnji vzhod, bi bila intervencija obeh zahodnoevropskih sil seveda »razumljivejša« in »upraviee-nejša«. Na račun pa bi prišli tudi zahodni zavezniki: Izrael bi si prilastil ne samo majhno egiptovsko področje
Gazo, pač pa velik del bivše Palestine, ki je zdaj pod jordansko upravo vise tja do reke Jordana in seveda tudi mesto Jeruzalem. To bi bilo plačilo za njegov pohod po kostanj v sueško žerjavico. Irak, kot drugi predstavnik zahodne politike na Bližnjem vzhodu pa bi si potolažil stare apetite po delu Jordana in S;rije. Načrt je bi daljnosežen, vendar ne slabo preračunan. Arabske dežele bi bile poražene arabska enotnost razbita, Egipt bi potisnili na kolena, zrušili Naserja ir> vzpostavili zahodu naklonjeno vlado sueški prekop bi padel vnovič v roke Britancev in Francozov, zagotovili b si petrolejske izvore na Bližnjem vzhodu . . .
Diplomatska poteza Egipta, ki m dovolil drugim arabskim deželam, da bi se vmešale v oboroženi spopad, pa je prekrižala vse te dolgoročne in skrbno pripravljene račune. Egipt se je sicer sam znašel pred velikansko silo napadalcev, zato pa je prav to neenako razmerje sil in zahrbtni napad pridobil Egiptu podporo in naklonjenost vsega sveta. To pa je sila pred katero so se morali umaknit' tudi močni in brezobzirni agresorji.
Napadalci skušajo sicer zdaj spraviti v pogon del kolesja svojega mehanizma., da bti odložili umik svojih čet z egiptovskega ozemlja in vsaj neka; izvlekli iz neuspele pustolovščino. Odtod tudi njihove najnovejše spletkc-okrog Sirije. O tem pa smo govoril,-' že zadnjič. Danes smo sklenili vreči pogled za kulise napada na Egipt ne le zato, keir je to samo po sebi zelo zanimivo, marveč ker je tudi izredno poučno, saj nam bo razodelo in pojasnilo še marsikatere prihodnje dogodke pod nemirnimi palmami Bližnjega vzhoda.
f--KRATKO '--
TODA ZANIMIVO
VASI VOKLO IN VOGLJE STA DOBILI AVTOBUSNO ZVEZO
Zelja vaščanov iz Voklega n Vo-gelj, da bi dobili avtobusno zvezo s Kranjem, je že dolgoletna. .Številni delavci, uslužbenci in študentje so se morali voziti v Kranj s kolesi, v zimskih mesecih pa so hodili po 7 km peš. Za prevez so najemali tudi vezrike, ki so bili dokaj dragi. Delavci so nato sami pri/j eli za delo. Ob pomoč; krar jevnega odbora Šenčur so 2 km ceste Voklo—Voglje razširili za ? metre, da avtobus lahko pelje do vasi. Ko je bila cesta končana, je bilo treba napraviti še garažo. Vaščani so sami zbrali 80.000 dinarjev in preuredili v ta namen prostore pri gostilni v Vo-gljah. Avtobusno zvezo vzdržuje 6 krat na dan podjetje Avtopfomet Kranj. R. C.
LINHARTOVA RAZSTAVA V KRANJU V okviru proslav dvestoletnice rojstva ustanovitelja slovenskega gledališča A. T. Linharta prireja Studi5 ka knjižnica v Kranju v svoji čitalnici razstavo Linhartovih del v raznih izdajah, nato razprave o njegovem življenju in delu ter posebej pregle I uprizarjanja Linhartovih knr ■« yj n* slovenskih, zlasti na goren.IsVih gle-daliških odrih. Razstavo poživljalo razne slike.
PEVCI S KOROŠKE V KRANJU
Slovenska pevska zbora SPD »Gorjanci« iz Kotmare vasi M SPD »Bilka« iz Belčovca sta priredila včeraj ob 16. uri v kino dvorani Storžič koncert koroških narodnih pesmi.
Na sporedu so bile pesmi Oskarja Deva, Pavla Kernjaka, Cirila Preglja in Luka Kramolca. Oba zbora je vodil dirigent Pavle Kernjak.
V BOMBAŽNI PREDILNICI V TRZICU BODO IMELI STANOVANJSKO ZADRUGO
Včeraj dopoldne jo bilo tu zborovanje o ustanovitvi stanovanjsko zadrugo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Ce bo zadruga gradila vsaj toliko stanovanj kot Občinski ljudski odbor, potem bo najhujša stanovanjska stiska v Tržiču rešena.
IZREDEN   LOVSKI PLEN
Včeraj popoldne so se trije lovci iz lovske - družine »Storžič« odpravili na lov v gozd pod Storžičem. V bližini vasi Zabije pri Preddvoru so pregledali gozdni okoliš, kjer delajo jeleni ogromno škodo. Lovec Jože Ster iz Prcdoselj jo imel na tem lovu skoraj neverjetno srečo. Njegova kolega in nekateri pogan jači so prepodili dva jelena, ki sta bežala v smeri proti Ste-ru. Le-ta je izredno hitro z dvema kroglama zadel prvega jelena, takoj nato pa z novo kroglo še drugega. Oba sta obležala mrtva v razdalji 10 metrov. Zanimivo pri tem je, da sta si jelena tako podobna, da jih je težko razločiti. Stara sta 11 let in tehtata po 250 kg. Premer rogovja je pri obeh nad 1 meter. Oba jelena sta bila zadeta skoro na isto mesto v hrbtenico. V istem času je Ster v neposrednji bližini našel tudi polovico trofeje 14-letnega jelena. Takšna lovska sreča se le redkokdaj pripeti.
ŠT. 97 .' 10. DECEMBRA L&56
Gorenjske
A2-A
šficd iu telesna vz&afa šfw+ m telesna vzao{a spod
Namizni tenis
Hok
ej na
ledu
Pred finalom prvenstva Gorenjske
Tekmovanje   v   namiznoteniških  11- Finale Gorenjske pa bo 16. decembra
gah Gorenjske se bliža zaključku. V v Radovljici, kjer bodo imeli možnost
kranjski skupini je prvenstvo že kon- videti  kar dober namizni tenis, saj
čano, v jeseniški in tržiški pa so osta- bodo vse ekipe precej izenačene. Tež-
le neodigrane samo še posamezne igre. ko je predvideti zmagovalca. Po dve prvoplasirani ekipi vsake sku-     Stanje na tablicah je trenutno na-
pine imata pravico do sodelovanja na slednje: finalnem   turnirju za naslov prvaka
Gorenjske za, moške ekipe.
Iz kranjske skupine sta se plasirali v finale ekipi Škofja Loka I in Triglav III, v jeseniški bosta I. in II. mesto zasedli ekipi Radovljica in Jesenice III, v tržiški skupini pa je oo sedaj znan samo en finalist. To je Triglav II. Za šesto mesto v finalu pa bo še 'borba v preostalih srečanjih. Kandidati so trije: Križe, Tržič in Triglav IV. Prve tri ekipe Gorenjske bodo potem lahko sodelovale na polfi-nalnem prvenstvu Slovenije v Mariboru, ki bo v februarju prihodnje leto.
Kranjska skupina.
1. Škofja Loka   I 10—9—1—48
Tržiški", skupina
1. Triglav II 9—9—0—45
2. Tržič 8—4   1   23 :
3. Triglav 9   4 5—25
4. Križe 8   4   1 23
5. Kovor 8—2—6—20
6. Storžič 8—2—6—19 Jeseniška skupina
Zopet troje važnih tekem na Jesenicah
2. Triglav III
3. Iskra
4. Mladost
5. Stražišče
10—6—4—39 : 10—5—5—36— : 10—5—5—29 10—3—7—30
6. Škofja Loka II 10—2—8—17
16—13 31—12 30—10 35—10 : 42—6 : 45—4
1. Radovljica
2. Jesenice III
3. Jesenice II
4. Javornik
5. Dobrava
6. Žirovnica
9— 8—1—44 : 9—7—2—41 :
10— 7—3-—44 9—4—5—23 9—1—8—12
8—0—8—8
: 3—13 23—8 31—8 : 29—8 : 35—4 34—4
16—16 19—14 25—14 : 23—8 : 41—2 : 40—0 t. S.
Minulo sredo je prispel na Jesenice hokej klub KAC iz Celovca. Nad 1500 ljudi jo pnisostovalo zanimivi igri, ki se jo odigravala s silovitim tempom. Med domačini je igral tudi trener Bta-ha iz Češke. Domačini, ki so bili vse skozi v premoči, gostom niso pustili do strela, medtem., 'ko so Jeseničani oddali tri strele. Rezultat je bil 3:0 (0:0, 2:0, 1:0).
Šo večje zanimanje 'kot za tekmo med Jesenicami in KAC iz Celovca, je vladalo za srečanje   med jeseniškim
Jugoslovanska reprezentanca v Grčiji
15-letni Janez Teran v reprezentanci
Kranjčani prvi v Kočevju
Prvega republiškega turnirja v namiznem tenisu, ki je bil preteklo nedeljo v Kočevju, se je udeležilo zelo malo tekmovalcev. Tako je na primer manjkala cela prva Odredova ekipa. Kranjčani, ki so nastopili v proslavi Česen, Zezlina in Plut, so že četrtič osvojili pokal.
Pri ženskah pa so osvojile prvo mesto tekmovalke iz Ljubljane. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili:
Moški: »Triglav«, ženske: »Ljubljana«, Dvojice moških: Plut : Zezlina (Triglav), Dvojice ženske: Pogačar Errath (Ljubljana), mešane dvojice: Kern : Trampuž (Ljubljana), moški posamezno: Tcmažič (Ljubljana), moški B: Crešnjevec (Kočevje), ženske: Trampuž (Ljubljana).
Pretekli teden je jugoslovanska nami znot eni šk a reprezentanca gostovala v Grčiji. Poleg Wilima Harangoza, Gabrlča in Markoviča II je v njej na-
teran, Česen, petroviC in plut
V sredo in četrtek so se pomerili med soboi kranjski namf znote^lški igralci na izbirnem tekmovanju za turnejo po Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški. Teran je prišel v reprezentanco brez nastopa na tem tekmovanju, vsled svojih uspehov, ki jih je dosegel v zadnjem času. Igralci so se srečali vsak po dvakrat.
Rezultati: Česen : Petrovič 2:0, 2:1, Hleibš : Plut 1:2, 1:2, Zezlina : Petrovič 0:2, 0:2 Cessn : Hlebš 2:0, 2:0, Potrov'č : P\ut 1-2. 2:1, HVbš ■ Zezlina 0:2, 0:2, Česen : Plut 2:0, 2:1 Petrovič : Hlebš 2:0, 0:2, Zezlina : Plut 1:2, 1:2, Česen : Zezlina 2:1, 0:2.
stopil tudi mladi slovenski prvak Janez Teran. Razen meddržavnega dvoboja Jugoslavija : Grčija 5 : 0 so bili še trije .turnirji jugoslovanskih in grških reprezentantov. Na enem je zmagal tudi Kranjčan Teran, kar predstavlja vsekakor njegov največji uspeh.
Na tem turnirju je premagal Hara-pulosa z 2:0, Harangoza z 2:1 (18:21, 21:17 in 21:19) in v finalu Markovlča z 2:0 (21:14, 21:17). Na ostalih turnirjih pa je premagal tudi grškega prvaka Jankcpulosa in ostale grške repre-zentante.
S prvim nastopom Terana v moški državni reprezentanci smo lahko nadvse zadovoljni. To je prvič po osvobo-
hokej klubom in hokej klubom iz Micnsbacha v Zapadni Nemčiji, ki je bilo v .petek zvečer. Na tribuni se je zbralo nad 2000 gledalcev. Nestrpno so čakali na srečanje domačinov z igralci iz Miesbacha, ki so odigrali s »Partizanom« iz Beograda neodločeno igro 5:5. V prvi tretjini so vodili gostje. Zdaj so bili v napadu domačini, zdaj gostje. Prvo tretjino 0:1 za gosto so v pričetku druge izenačili. Gostijo so odgovorili s protinapadom, a domačini niso dopustili nadmooi, zato se je druga tretjina zaključila neodločeno s 3:3. V tretji tretjini je bila igra šo napetejša. Čeprav je pri domačinih šepala obramba je bilo proti koncu igre videti, da bodo izšli domačini kot zmagovalci. V tem pa je gost Kuitscher rezultat, izenačil z edinim golem v zadnji tretjini (2:1), tako da je bil končni rezultat 5:5. Kot iz Beograda, tuidli z Jesenic gostje niso odha-
ditv.i, da je v moški reprezentanci Ju- j ali kot. zmagovalci, temveč kot ena-
goslavijo nastopil Slovenec.
Ti uspehi, doseženi na turneju po Grčiji, dajejo Teranu lepe perspektive za državno prvenstvo, ki bo v soboto v Subotiici. V kolikor ne bi imel zelo slabega, žreba, se lahko plasira v polfinalo na državnem prvenstvu. To bi bila garancija, da bi Terana še večkrat videli v izbranem moštvu Jugoslavije. ,
OBVEZNIKI   PREDVOJAŠKE  VZGOJE'SO TEKMOVALI V ORIENTACIJSKEM IN PATROLNEM TEKU
Prehodni pokal ostal v Tržiču
Strelstvo
Tekmovanje v Kranjski gori
Strelska družina »Ivan Krivec« iz Kranjske gore je zaključila s tekmovanjem za gorenjsko prvenstvo z zrač-
TEKMOVANJE   V RADOVLJICI
Strelska družina iz Radovljice je pred dnevi zaključila s tekmovanjem za družinsko prvenstvo z zračno puško za leto 1956/57. Tekmovanja so se udeležili predvsem mladinci in pronir-ji, kar je zelo razveseljivo. Najboljše rezultate so dosegli pri članih; Bojan Horvat 135 krogov, pri mladincih Stanko Biček 116 krogov in pri pionirjih Boštjan Razinger 115 krogov.
r. C.
no puško. Udeležba je bila prav dobra, saj je tekmovalo 70 članov, mladincev in pionirjev. Udeležba in rezultati bi b:!li še mnogo boljši, če bi družina imela primerne prostore za svoje udejstvovanje. Prav bi bilo, da bi Občinski ljudski odbor in množične politične organizacije poiskale primeren prostor za delovanje tako važne športne organizacije kakor je ■ strelstvo. Od dvakratnega strelskega tekmovanja so povprečni rezultati naslednji: pri članih Marijan Martelj 104 kroge, pri mladincih Miha Smolej 67 in pri pionirjih Dolžan 49 krogov.
R. C.
Tržič, S. decembra
V počastitev 15. obletnice ustanovitve JLA so obvezniki predvojaške vzgoje pripravili precej tekmovanj. Preteklo nedeljo je bilo okrajno ekipno tekmovanje z zračno .puško, na katerem so udeleženci desegeli zavidljive rezultate. Komisiji na strelišču se je prijavilo 18 ekip. Prve tri ekipe so prejele praktična darila, 8 ekip pa diplome.. Ekipa tovarne »Inteks« je že dvakrat, osvojila prehodni pokal.
Danes jo bilo v Tržiču tekmovanje v orientacijskem in patrolnem teku. Na startu se je javilo 17 ekip. Obvezniki so z oziirom na težak teren po-
kazali izredno voljo in veliko požrtvovalnosti, zato tudi uspehi niso izostali. Prvo mesto je zasedla ekipa obveznikov iz čete pri Občinskem ljudskem odboru Tržič z 296,25 točke, drugo mesto ekipa Metalursko-iindust.rij.ske šole Jesenice s 5?,73 točke, tretje mesto pa ekipa »Iskre« iz Kranja s 53,57 točke.
Dalje so se plasirale: gimnazija Jesenice, Vajenska šola Kranj, Železarna Jesenice, Srednja tehniška tekstilna šola Kranj, ekipa ObLO Boh. Bistrica. Prehodni pokal je torej ostal v Tržiču. Prve tri ekipe so prejele praktična darila, nadaljnjih osem pa spominske diplome.
kovredno moštvo, četudi so prvak Bavarske. Gostom Itn domačinom je treba priznati, da so lepo in zelo dobro igrali. Sodila sta Božič in Kozjek.
Včeraj popoldne je bila odigrana hokej tekma med Jesenicami iti Ljubljano. Zanimanje za iigro je bilo izredno veliko. Tekmi je prisostvovalo okoli 2000 gledalcev. V pričetku prve tretjine je bila igra naporna in lepa, medtem ko so igralci po dobrih desetih minutah popustili. V drugi tretjini je bila igra najlepše od'grana, v tretjii tretjini pa je bilo opaziti utrujenost igralcev. Med Jeseničani, ki so bili vseskozi v premoči, je igral tudi Blaha iz Češke. Občinstvo ga je nagradilo z veli.krm priznanjem. Fizično močnejši Ljubljančani so se trudili, da bi stanje izravnali, kar pa jim ni uspelo. Rezultat, je bil 5:3 za Jesenice, po tretjinah 2:0, 2:1 in 1:2. Za Jesenice so dali gole Klinar 3, Blaha 1 in Čebul j B. 1, za Ljubljano Cucek 2 in Prosen. 1. Igro, ki je bila vseskozi korektna, sta sodila Pogačnik iz Ljubljane in Božič z Jesenic. Trener je cb koncu i/irvil, da je bil z igro povsem zadovoljen, da so Jeseničani tehnično nadmočni, da pa so Ljubljančani cd Jeseničanov fizično močnejši. Prepričan je, da mu bo uspelo z rednimi treningi pripeljati jeseniško moštvo do zaželene ravni. U.
Planinstvo
Planinsko društvo Kranj pripravila .Teden planinstva"
OBČNI  ZBOR  KUD  »VALENTIN KOKALJ« VISOKO
Velika želja mladine po kulturno-umetniškem ude j s tvo van ju
Pomanjkanje izkušenih vodij za posamezne sekcije
Planinsko društvo Kranj je bilo letos zelo marljivo. Eden najpomembnejših uspehov je pričetek gradnje planinskega doma na KaLišu pod Storžičem. Tudi alpinistični, jamarski, markaoijski in propagandni odsek so pridno delali. Društvo je organiziralo veliko število skupinskih izletov v Kamniške in Julijske Alpe, več članov se je udeležilo tudi centralnega izleta v Prokletije. Alpinisti   so preplezali
Lahka atletika
Sestanek AK „Triglav"
V petek, 7. decembra je imel atletski klub Triglav svoj prvi sestanek. Kljub temu, da je bil ustanovljen šele nedavno, se je prijavilo med aktivne člane že 50 moških in 13 žensk, njihovo število bo s pričetkom prihodnje atletske sezone gotovo še naraslo.
V počastitev 29. novembra je imel klub namen izvesti v Kranju tek Republike. Ker pa zaradi zdravstvenih razlogov in slabega vremena to ni bilo mogoče, je poslal svoje zastopnike na Tek Republike v Ljubljano. 16. decembra namerava organizirati zanimiv orientacijski tek. Nanj bo povabil tudi ostale klube centralnega društva Triglav.
Kmalu bodo aktivni člani pričeli z organizirano vadbo v telovadnici pod vodstvom trenerja. Klub bo priredil več zanimivih predavanj iz atletike in če 'bo mogoče, bo povabil tudi koga izmed naših olimpijskih tekmovalcev v Melbournu.
in prehodili vrsto naših gora in njihova odprava je bila tudi pod Gross-glocknerjem.' Društvo je pripravilo več predavanj o gorski reševalni službi, o tehniki plezanja itd.
Ob zaključku leta bo društvo organiziralo planinski teden. Od 16. do 23. decembra bo v Kranju in okolici vrsta prireditev. Ze pred dnevi je društvo razpisalo natečaj po vseh osnovnih šolah in gimnazijah za najbolje izdelane planinske slike in najboljše spise o planinstvu. Učenci teh šol že marljivo tekmujejo., posebna komisija pa bo pred pričetkom planinskega tedna ocenila .'in nagradila 6 najboljših slik in spisov. Nagrajena dela bodo prikazana v Prešernovem muzeju, kjer bo društvo razstavljalo planinske slike, reliefe planinskih postojank, literaturo itd. Razstava bo odprta ves teden. Izložbena okna v Kranju bodo v tem tednu opremljena s planinskimi predmeti. Kino »Storžič« in »Svoboda« bosta predvajala planinske filme »Naša aJpimistka«, »Borba s strmino«, »V soncu višin« in »Reševalci«. V torek bodo člani alpinističnega odseka prikazali reševanje ponesrečenca s strehe hotela »Evropa«. V petek bo znani alpinist Marijan Ker-šič-Valač predaval v zgornji dvorani Sindikalnega doma o »jesenskih in zimskih barvah v gorah«. Prikazoval bo tudi barvne fotografije. Ob zaključku planinskega tedna, v nedeljo. 23. decembra bo Planinsko društvo priredilo množičen izlet v Tamar.
R. Carman
Kulturno - umetniško društvo »Valentin Kokalj« Visoko je pretekli teden na občnem zboru pregledalo svoje delo.. Zbralo se je nepričakovano kar precej članov društva in prijateljev; zlasti mladina je bila številno zastopana. To dokazuje veliko žanri manje mladine za kulturno - prosvetno delo.
Izčrpna poročila predsednika, tajnika in blagajnika so nas seznanila s težavami, s katerimi se to društvo bori, z uspehi in napakami. Razprava pa je odkrila še druge probleme, ki v poročilih niso bili omenjeni, so pa važni za nadaljnji razvoj kulturno -umetniškega društva. Najbolj pereč problem, s katerim se borijo tudii ostala društva po vaseh, je pomanjkanje potrebnega režiserskega kadra in pomanjkanje izkušenih vodij za posamezne sekcije društva. Kljub tem težavam pa je društvo v pretekli sezoni naštudiralo nekaj odrskih del, ki so dobro uspela. Seveda so pri študiju in izbiranju le-teh pazili, da dela niso1 bila pretežka, prezahtevna. V glavnem pa se je društvo ukvarjalo v pretekli sezoni s prirejanjem zabavnih prireditev, proslav, predavanj itd.
Težave ima tudi knjižnica. Zanjo še
Občinski sindikalni svet prireja seminar o proizvodnosti dela
Kot odmev na zadnji skupni plenum Okrajnega odbora SZDL in OSS je Občinski sindikalni svet Kranj sklenil prirediti seminar o proizvodnosti dela. Na seminar vabi zlasti predsednike delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih podružnic
V okviru tega seminarja bo v petek, 7. decembra ob 15. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma predaval direktor »Litostroja« ing. Bogo Gu.štin o proizvodnosti dela. Prihodnji teden bo predaval tajnik republiške kom'-siije za plače Rado Miklič o problemih nagrajevanja. Kasneje bosta sled'li Še dve predavanji.
zdaj ni primernega prostora. Stiska se v sobi pod odrom, ta prostor pa je vlažen. Najbrž bo treba počakati toliko . časa, da bo zadružni dom dograjen. Nabavili pa bi si lahko vsaj najnujnejšo opremo, (mize, stole in omare) da bo knjižnica tam, kjer je, vsaj kulturno poslovala. To nalogo je sprejel novi odbor in upamo, da jo bo tudi izpolnil. Sproženo je bilo tudi vprašanje o pomanjkanju izkušenih ljudi za vodenje posameznih sekcij. Delo.društva se v bodoče ne sme odražati samo v uprizarjanju več ali manj uspelih iger, ampak se mora razširiti na tisto sekcije, za katere so v društvu ljudje na razpolago. Težišče dela v takem društvu naj bi bilo v prirejanju raznih predavanj, družabnih večerov, organiziranju šahovskih krožkov iltd. S tem pa še ni rečeno, da bi se morali popolnoma odpovedati igranju. Organizirati bi morali toliko predstav, da pri tem ne bi trpelo delo drugih sekcij, obenem pa izbrali taka dela, ki ne bi bila pretrd oreh društvu. S tako organizacijo dela bi se društvo pod pogoji, v kakršnh živi, hitreje razvijalo in doseglo pozitivne;-
KAVARNA  »ZELENICA«  V TRZlCU BO ODPRTA VES DAN
Kavarna »Zelenica« ne bo odprta samo zvečer kot je bilo to pred nedavnim sklenjeno. Delovni kolektiv podjetja bo brezplačno opravljali nekatera dela lin na ta način skušal zmajšati stroške ter ustreči prebivalstvu.
J. V.
»MICKA,  PREMISLI SI«
V soboto zvečer In v nedeljo dopoldne je KUD »Storžič« iz Kokrice uprizorilo v Zadružnem domu. na Kok-rici komedijo v treh dejanjih »Micka, premisli si«. Pri obeh .predstavah so nastopajoči zelo lepo igrali, kar so potrdili številni zadovoljni in nasmejani gledalci.
še uspehe. Velika želja mladine po kulturno - umetniškem udejstvovanju, pravilr.'o g'edanje č.V-* odbora društva na nVhcve nal-.^o ter smotrna orgoiizac''a — to so poroki, da bo društvo doseglo lepe uspehe, tako da bo cb svc'i " 10-letnici, ki bo leta 1953, labko s ponosom polagalo račune p-ed našo socialistično skupnostjo.
M. K.
PREŠERNOV PEVSKI ZBOR BO POČASTIL 60-LETNICO DVEH ŠE ŽIVEČIH SKLADATELJEV
V četrtek, dne 13. decembra 1956 ob 20. uri bo v »Prešernovem gledališču« lepa svečanost. Pevke in pevci vsem znanega »Prešernovega zbora« iz Kranja bodo pod vodstvom dirigenta tov. Petra Liparja, priredili stilni koncert dveh še živečih skladateljev Danila Bučarja in Karlp, Pahorja Oba skladatelja sta se vabilu odzvala in bosta koncertu prisostvovala ter tako z gledalci vred poslušala svoja dela.
PLENUM  SZDL  V  KAMNIKU JE OBRAVNAVAL PROBLEME ZADRUŽNIŠTVA
Prvi letošnji plenum SZDL v Kamniku je bil namenjen; obravnavanju zadružništva in. kmečkih problemov naše vasi. Udeležba jo bila polnovšie-vvlna. Tudi iz Tuhinjsko doline so prišli vsi odborniki. Na programu jo bilo najprej predavanje sekretarja ZKS Kamnik tov. Avguština Laha o notranjih in zunajiih političnih problemih, nato pa je imel izčrpen referat o vprašanjih našega zadružništva in perspektivah poljedelstva v kamniški občini, tajnik Zadružne zveze tov. Raz-potnik. Po referatu se je razvila živahna debata in sprejetih je bilo več sklepov. Z.
UREDNIŠTVO   GLASU GORENJSKE TELEFONSKE ŠTEVILKE: 475—397
ŠT. 97 / 10. DECH:.'I3~!A \T
«
e,asGoreniske 3
Gorenjski obveščevalec
oglasi
Prodam vrata za kmečko peč. Ponudbe poslala na upravo lista.
Zazidljivo parcelo ob cesti na kopališče prodam. Naslov v upravi.
Prodam: srednje veliko železno peč, obloženo s samotno opeko (kuri se z drvmi in premogom) ali jo zamenjam za nov manjši štedilnik z dvema luknjama. Prodam tudi dober voz in sani (žlajfe).
Prodam voz zapravlj.ivček. Mrak, Bistrica 23, Duplje.
Prodam parcelo 1000 m1 v Stražišču blizu »Zimcpreje«. Poizve se: Jerala, Kranj, Zl. polje 5.
Službo dobi nameščenec ali name-ščenka s srednjo šolsko izobrazbo in prakso v knjigovodstvu ali absolvent sred. ekonomske šole. Naslov v upravi tista.
Na družabnem večeru 11. novembra v »Partizanu« Duplje, je bila najdena zapestna ura. Dobi še pri »Vučarju«, Sp. Duplje 62.
Preklicujem avtobusno vozovnico za december Kranj—Trsteniik na ime Sovine Francka.
Zadružna mlekarna Kranj bo v kratkem odprla mlečno restavracijo v Tržiču. — Rabimo 6 delavk za kuho in postrežbo. Prijave pošljite na Zadružno mlekarno Kranj.
► Kit*
KINO »STORŽIČ« KRANJ
10. in 11. decembra, premiera jugoslovanskega filma »OSUMLJEN« o.b 16., 18 in 20. uri.
12. decembra, premiera sovj. barv. filma »MATI« ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
11. decembra, ameriški barvni film »CAS OBRAČUNA« ob 19. umi.
KINO »SVOBODA« STRAZlSCE
12. decembra, ameriški barvni film »CAS OBRAČUNA« ob 18. in 20. uri.
KINO NAKLO
13. decembra, ameriški barvni film >CAS OBRAČUNA« ob 19. uri.
KINO »RADIO« JESENICE
10. in 11. decembra, ameriški barvni film »TO JE LJUBEZEN« ob 18. in 20. uiri.
12. in 13. decembra, italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA« cb 18. in 20. uri.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
11. decembra, ameriški film »KNE-GINJA MARY« ob 18. in 20. uri.
13. decembra, ameriški barvni film »TO JE LJUBEZEN« ob 18. in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA
12. decembra, ameriški film »KNE-GINJA MARY.
KINO RADOVLJICA
11. in 12. decembra, ameriški film »POD OKRILJEM ZAKONA«, oziroma ameriške barvne risanke »REVIJA«. V torek ob 20. uri ter v sredo ob 17.30. in 20. uri.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek 11.. decembra ob 16. uri — za-klii'čena prfdft. zn tovarno »Iskra« Sofoklej »KRALJ EDIP«.
Četrtek 13. decembra cb 16. uri zaključena predstava za gimnazijo in strokovne šole ter ob 20. uri — izven Ronald D. Delderfield: »VISOK JE ZID«, gostovanje v Skofjl Lcki.
► $#0fcfe pte&ivrtitM
V SKOFJI loki
Rojstva to smrti od 2. 12. do 9. 12. 195(1.
Rojstva: Manija Brši, iz Škofje Loke, Mestni trg 37, rodila hčerkico Ljubico.
Umrli: Alojzij Rešek, roj. 23. 8. 1948, umrl 5. 12. 1956 Trnje 12; Marija Grohar, roj. 12. 5 1872, umrla 7. 12. 1956 v Stari Loki, št. 28.
Porok v tem tednu ni bilo.
► ležtei fuefted
V KRANJU
Živilski trg v Kranju je bil v petek še kar dobro založen. Manjkaio tki skoraj ničesar.
Ob sprehodu mimo stojnic smo zabeležili takele cene: zelje v glavah 28 dinarjev (!), kislo zelje 56, kisla repa 25—28 din, ohrovt 40 do 50 din, korenje 40 din, čebula 100 din za kg, češenj glavica 10—15 din komad, k »e-raba glavica 10 din, jajca 25 din komad.
Od sadja je bila naprodaj le malenkostna količina jabolk — zimskih po 30 do 35 din za kg, hruške so bila po 25, liter kostanja 35 in liter orehov 80 dinarjev.
Kot je bilo opaziti, so imele bra-njevke še pozno zjutraj precej b'.aga na razpolago, iz česar lahko pc vzamemo  veselo  ugotovitev, da je bila
ponudba tudi tokrat večja od povpraševanja.
V SKOFJI LOKI
Izbira na loškem živilskem trgu je bila v preteklem tednu dokaj pestra. Cene so bile sledeče: krompir 14 din za kg, zelje v glavah 20 din kg, kislo zelje 50 din kg, cela repa komad 3 do 6 din, kisla repa merica 25 din, ohrovt kg 50 din, por kom. 7 do 15 din, suhi fižol liter 80 din, jabolka kg 25 do 40 din, hruške 40 din, solata 35 din, korenje 15, pesa rdeča 35 din, črna redkev kom. 5 din, špinača merica 25 din, čebula kg 100 din, česen glavica 5 do 12 din, motovileč merica 25 din, orehi celi kg 200 din, jajca kom. 22 din, smetana sladka liter 150 din, sirček kom. 12 din, surovo maslo kom. 100 din (cca 0,25 dkg), piščanci kom. 250 din, peteršilj zavitek 15 din in kaša 90 din liter.
V soboto, 8. 12. 1956 smo na živilskem trgu. v Škof j i Loki zabeležili naslednje cene: krompir 14 din kg, zelje v glavah 30 din, kislo zelje 50 din kg, por 7,10 din za kom. suhi fižol 80 din liter, jabolka 35 din kg, korenje 15 d n, rdeča pesa 35 din kg, špinača 25 din merica, jajca 25 din kom., sladka smetana 150 din liter, sirček 12 din kom. in peteršilj 10 din šopek.
V KAMNIKU
Sobotni tržni dan je bil do zdaj najslabše obiskan ker je del prodajalcev prinesel na trg živila že v petek. V soboto je bilo le nekaj prodajalcev, prav tako so izostali tudi nakupovaloi.
S SODIŠČA
► 0ffWf
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev Občinskega ljudskega odbora Železniki razpisuje na osnovi člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, mesto
UPRAVNIKA OBRTNEGA PODJETJA SELCA, OBČINA ŽELEZNIKI Pogoji: obrt. mojstra, tesarska ali zidarska stroka. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje sprejema Občinski ljudski odbor Železniki 14 dni po objavi razpisa.
„Denar prinesem takoj..
jo rekel J. J., ko je ponudil, da bo prodal S. A. njegovo ročno uro. Povedal je celo, da ve že za kupca in da jo bo ta gotovo kupil. Prodajalec pa je zastonj čakal nanj in na denar. Ko jo posredovalca nekajkrat dobil, se mu je na vse načine lagal, ko pa se ni vedel več pametno izgovoriti, jo pobegnil neznano kam.
Kasneje se je ugotovilo, da je J. J. uro prodal že dan za tem, ko jo je dobil, za 3000 dinarjev, denar pa si je pridržal. S kupcem ure sta se celo dogovorila, da greota skupaj na Jesenice dn tedaj zapravila precej denarja. Po izjavi obdcilženega J. J. je kupec uro nato vrnil, da bi jo prodal in z denarjem omogočil ponovno popivanje. Kupec pa je izjavil, da mu jo J. J. uro uikradel.
Sodšče v Kranju je obdolžcnega za goljufijo obsodilo na mesec z>apo>ra, za kaznivo dej^anjo tatvino pa ga je oprostilo, ker ni bilo zadostnih dokazov, da bi obdoilženi »okradel« tudi kupca. So vedno je epaniti, da so ljudje premalo pazljivi im previdni v odnosih do nepoznanih oseb, ki so pripravljene narediti vsakovrstne usluge.
L.
Lahko bi se zgodila nesreča
J. B. iz okolice Besnice se je zagovarjal pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja uničevanja gozdov. V letu 1956 je na svoji parceli brez sečnega dovoljenja posekal večje število dreves. Tako je parcela ostala gola in je bila nevarnost pobočnega plazu. Zaradi takega dejanja je bil obsojen na 20.000 din denarne kazni, kar naj bi bilo opozorilo njemu samemu, kakor tudi gozdnim posestnikom, ki ne upoštevajo predpisov. S.
Med spanjem ga je okradel
F. K. iz Starega Dvora pri Škofji Loki se je 25. septembra letos zadrževal v kolodvorski restavraciji v Skofjl Loki in se zabaval s svojimi znanci. Med temi je bil tudi L. P., ki je imel pri sebi večji znesek denarja ter o tem tudi govoril F. K. Ko so v zgodnjih jutranjih urah odšli iz restavracije, je L. P. sklenil, da ne bo šel domov, temveč v čakalnico in bo zaspal na klopi. Ko pa je opazil njegov namen F. K., je počakal, da je L. P, zaspal, potem se mu je približal, pre-rezal zadnji hlačni žep ter vzel denarnico, v kateri je imel okoli 15.500 dinarjev. Obdolženi je na glavni obravnavi dejanje priznal in ga obžaloval. Povedal je, da je denar v glavnem porabil za pijačo. Sodišče ga je
obsodilo na 3 mesece zapora, razen tega pa mora tudi povrniti ukradeni znesek oškodovancu.
Invalidnino bi rad
Te dni se je pred sodiščem v Kranju zagovarjal Dominik Oblak zaradi štirih goljufij in ponareditve listine. Obdcfžen je bil, da je pri prijavi za invalidnino navedel neprave podatke. Trdil je namreč, da je na obe nogi ozebel v partizanih v Vojkovi brigadi. Dejansko pa je ozebel leta 1954 na izletu v planine. Na račun invalidnine, ki jo je pričakoval, si je sposojal denarne zneske od 10.000 do 37.000 dinarjev in vsem posojilodajalcem obljubljal, da bo vrnil denar do določenega roka. Seveda tega ni storil. Najbolj je »oslepar'1« zakonca iz Ljubljane, ki sta »nasedla« na njegov oglas v časopisju, da bo za izposojenih 35.000 dinarjev vrnil 50.000 dinarjev. Pohlepnost se jima je maščevala in vprašanje je, če bosta dobila povrnjen vsaj svoj denar.
Za ta dejanja je bil D. O. obsojen na 6 mesecev zapora, plačati pa bo moral tudi vso povzročeno škodo.
Pretepali se pa res ne bomo
17. junija letos sta se vračala v večernih urah proti svojemu domu v Podgori v Poljanski dolini J. D. in M. U. Iz nasprotne strani je pripeljal po levi strani kolesar J. T., ki je bil brez luči in se je zaletel v M. U. Temu je povzročil telesne poškodbe. Začeli so se prepirati, tedaj pa sta na kraj nesreče prišla tudi kolesarjeva brata B. T. in A. T. ter pretepla J. D. Zato se je J. T. moral zagovarjati pred sodiščem zaradi ogrožanja javnega prometa, medtem ko sta se B. T. in A. T. zagovarjala zaradi kaznivega dejanja lahkih telesnih poškodb. Sodišče je obsodilo J. T. na 15 dni, B. T. in T. T. pa vsakega na 10 dni zapora. Vsem obdolžencem pa je kazen odložilo za dobo enega leta v upanju, da se bodo v bodoče varovali kaznivih dejanj. S.
NEPRAVILNA OVADBA ZARADI  FANTOVSKEGA SRAMU
Poročali smo že, da je nek vasovalec, ko je čakal na svoje dekle, na Oporah vinske trte ob hlišnd steni, zaspal, padel na tla in se telesno poškodoval. V bolnici je izjavil, da so ga napadli neznani ljudje in tako govoril tudi organom ljudske milice, ko so ga spraševali o podrobnostih napada.
V LETOŠNJI REDNI KNJIŽNI ZBIRKI PREŠERNOVE DRUŽBE SO IZŠLE NALEDNJE KNJIGE:
1. Koledar Prešernove družbe za leto 1957.
2. France Bevk: Iskra pod pepelom, zgodovinski roman.
3. Beno Zupančič: Mrtvo morje, povest.
4. Ivan Ribič: Kala, mladinska povest.
5. Dr. Miroslav Zel: Morja in njihovi zakladi, poljudno znanstveno delo.
Zamudniki lahko nabavijo zbirko v vseh knjigarnah za 450 din. Cena posamezni knjigi je 100 din, Koledarje pa 200 din. Prav tako sta na razpolago v vseh knjigarnah tudi dodatni knjigi:
Dr. M. Avčin — Dr. S. Lunaček: Otrok od spočetja do pubertete, za c«»-no 100 dinarjev.
Andreja Grum: Praktični nasveti za dom, za ceno 200 din.
Vse knjige lahko naročite tudi na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Ulica heroja Tomšiča 5, kjer lahko dclbite za doplačilo 80 din vsako knjigo tudi vezano v polplatno. Poštnina je 30 dinarjev.
Tajništvo
Bohinjci,
Dolga je pot časopisa preden pride v tiskarski stroj (desno) in v roke raznašalcev (spodaj). Tudi s tem se boste seznanili na pol resnem, pol šaljivem večeru, ki #a »Glas Gorenjske« pripravlja z ObLO SZDL v Bohinju pod naslovom
i*
^^^^^
USTNI ČASOPIS v petek ob 20. uri v domu »Svobode«. Pridite! Ne bo vam žal! Prijpravili smo vam vrsto v e s, e tj h presenečenj!
pozorl
Zaradi kaznivega dejanja nepravilne ovadbe je bil te dni pred kranjskim sodiščem K. F. obsojen na 14 dni zapora pogojno za dobo dveh let. Obdolženec se je zagovarjal, da mu je bilo izped časti priznati, da je zaspal, ko je čakal na svoje dekle. Zato je uporabil pripovedko o neznanih napadalcih, ki so ga napadli, ko se je vračal z veselice domov. Vse bi šlo najbrže v pozabo, če ne bi organi ljudske milice vestno paizvedovali in ugotovili pravi vzrok poškodb obdolžcnega K. F. Izrečena kazen mu bo vsekakor v opozorilo, da je treba tudi svoje spodrsljaje priznati in povedati resnico.
L.
NIČ NI KORISTILO
Izredna prebrisanost G. L., ki je »olajšal« svojega kolega za 14.000 dinarjev, je bila brez uspeha. Storilec je ukradeni denar namreč odnesel pod savski most v Kranju In ga tam s-kril. Za tatvino je izkoristil priložnost, ko sta dva prehodna gosta prenočevala v sobi, kjer stanuje več delavcev. Vedel je, da bosta osumljena ta dva, ker do tedaj ni bilo v sobi še ničesar ukradenega. Tako so se po krivici morali pošteni delavci zagovarjati in dokazovati svojo nedolžnost. G. L. pa se je odločil, da bo odpotoval iz Kranja in pri tem celo velikdušno ponudil svoj kovček sobnim kolegom v pregled, da bi se le-ti prepričali o njegovi nedolžnosti. Ti kovčka niso pregledali, ker so vedeli, da denar ne bi hranil v kovčku. V svoji predrznosti je G. L. šel tako daleč, da je oškodovanca pripravil do tega, da ga je sprem.il na železniško postajo in se od njega lepo poslovil. G. L. je z vlakom odpotoval proti Ljubljani. Se isti večer pa ga je nekdo izmed delavcev opazil spet v Kranju, ko je prihajal izped mostu. Zdelo se mu je, da ni vse v redu, zato, mu je sledil. Ker je začel G. L. teči, je stekel za njim, ga predal organom ljudske milice, ki so našli pri njem 9200 dinarjev. Ugotovi-
li so, da se je storilec odpeljal z vlakom samo do Zabnice, nato pa se vrnil v Kranj po ukradeni denar.
Kazen 1 mesec zapora bo obdolžencu v opozorilo, naj tuje stvari pust* pri miru. L.
KOLO GA JE ZAMIKALO
L, P. iz Bukovega vrha je hotel čim ceneje priti do raznih delov koles. Lani 24. aprila, je šel mimo hiše v Hotavljah in opazil v odprti kleti kolo. To kolo v vrednosti okoli 19.000 dinarjev je vzel, ga razdrl, odpilil n« ogrodju registrsko številko ter ogrodje in nekatere cst-ii? dele prepleskal. Nato je ogrodje prodal za 4500 dinarjev, nekatere ostale prepleskane dele pa uporabil za sveje kolo. Pred tem je v neki kolarsiki delavnici v Poljanah vzel tudi sesalko za kolo, vredno okoli 500 din. Za obe tatvini se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki je upoštevalo, da do sedaj še ni bil kaznovan in da je obe dejanji odkrito priznal ter ga obsodilo na 6 mesecev in 10 dni zapora.
S.
PRETEPAČI, TAKO PA NE GRE!
Pred kratkim se je zagovarjalo pred sodiščem več fantov iz Stefanje gore pri Cerkljah, ker so druge telesno poškodovali in v pretepu uporabljali orodje, ki nj dovoljeno. 4. septembra lani je na veselici v Štefan ji vasi pri pretepu A. J. z boksarjem udaril po temenu S. C, mu odrezal z nožem levo uho in udaril Janeza C. z boksarjem po glavi. Prav tako pa sta S. C. in Janez C. pretepla A. J., ga lažje telesno poškodovala. Jože C. in M. B. pa sta z ročico od voza pri tepla A. C. in ga lažje poškodovala. Pri pretepu je Janez C. uporabljal lovski nož, Jože C. pa dva kamna. Sodišče je te pretepače obsodilo tako, da je izreklo A. J. 1 mesec in 10 dni zapora, Jožetu Č. 1 mesec in 5 dni zapora, M. B. 1 mesec zapora, Š. Č. 1 mesec in 15 dn.j zapora in Janezu Č. 20 dni zapora in 1000 dinarjev denarne kazni.
4 t\n
Gcr«aj:t