Štev. 35.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1910.	Leto XXIII.
V Ameriki nima socialna demokracija takorekoč nobene moči. Delavci so sicer združeni v krepkih strokovnih ■zvezah, ki se potegujejo za boljšo plačo dn branijo delavske pravice, toda so-eiattil dehlokratje v ogromni večini niso. Drže z državo, naslonijo se na tisto stranko, ki od nje več pričakujejo, toda še na misel jim no pride trditi, da je jtreba prej vse razbiti, preden bo mogoče za delavca dobiti boljše, pravične razmere. En vzrok, — in sicer poglavitni, — za pametno obnašanje v tem oziru je ta, da jc v Ameriki še zdaj mogoče dobiti prav poceni zemljo od države in da si vsled tega delavci lahko, £e jim delo po tovarnah in rudokopih ni več všeč, pomagajo, da postanejo sa-jnostojni kmetje.
Leta 1862. (dne 20. maja) se je za ,vse Zvezne države v Severni Ameriki sklenila ta-le postava: »Vsak, kdor ima 'družino in je dosegel 21. leto, ali je služil v zvezni armadi ali pri mornarici, ima pravico, če je državljan Zveznih iclržav, ali če hoče tak postati, prido-ibiti si 160 akrov zemlje prve vrste po jalA dolarja, ali pa 80 akrov druge vrste po 2y2 dolarja. V ta namen se mora po-tdati k državnemu uradu in tam pod prisego zagotoviti, da ima imenovane lastnosti, da hoče zemljo zato, da jo bo [obdeloval in da jo zahteva zase, ne za Ifclrugega. Če to zagotovi, plača 5 ali 10 idolarjev in se začasno zapiše na dotični jjgrunt. Ko preteče 5 let in v teku prihodnjih dveh let, torej preden preteče isedem let, sme stopiti pred sodnika v »kraju, kjer je njegovo zemljišče; če Jtam z dvema zanesljivima pričama do-jkaže, da je bil ves čas na gruntu in da Se ni več .nego 6 mesecev skupaj oddaljil od njega, da obdeluje zemljo in
da je ni drugemu prodal, dobi končno veljavno kupno pismo.«
Na ta način so Amerikanci dali priložnosti, da se je razvil krepek kmečki stan. Pri nas, ko nimamo proste državne zemlje, to ni mogoče. Pač bi bilo pa mogoče po drugi poti doseči ravno tisti namen. Grunti in velepo-sestva so vedno na prodaj. Ko bi imeli denarni zavodi, ki služijo ljudstvu in se ne gonijo samo za dobičkom, pred-pravico kupiti taka zemljišča, bi iž njih lahko napravili srednja in manjša posestva, ki bi jili oddali poštenim družinam proti temu, da bi n. pr. za 30 let s stalnim letnim odplačilom izplačali dolžno svoto. Na Bavarskem so pred par tedni-sklenili poslavo, ki imajo po nji kmečke posojilnice (Rajfajznovke), kakršnih je tudi pri nas dovolj, kupno predpravico za posestva, ki pridejo na dražbo.
To pa še ni dosti. Amerikanci so vrh tega, kakor smo že v zadnjem članku na kratko povedali, s posebno postavo o stalnih domovih poskrbeli, cla se kmečki gruntje ne razkosajo in ne razbijejo, marveč da ostanejo lepo celi skupaj. Posestnik jih ne more zastaviti; prisilno se mu ne morejo prodati. Ker se torej ne more zadolžiti nanje, mu ne kaže druzega, če je neroden ali posebno nesrečen, nego cla ves grunt skupaj proda drugemu. Mimogrede naj povemo, cla je razkosavanje gruntov tudi glavni vzrok, cla je zemljišče vedno dražje, dasi takorekoč vedno manj nese. Posamne parcele imajo ceno, ki ni v nobenem razmerju s tem, kar se čistega dobi od njih. Ljucli, ki si žele zemlje, je vedno več. Zato je cena za posamne kose vedno dražja. Kdor ima denarja dovolj, lahko poceni kupi vele-posestva in cele grunte; razkosa jih potem in si tako prišpekulira ogromne dobičke; za eno njivo, za en travnik, za
vinogradič ali gojzd je pa cena neizmerno visoka.
Zakone c stalnih domovih so sklenile posamezne države Zveznih držav. Splošno veljajo ta-le določila: Pravico na stalni dom, ki se ne sme zarubiti, ima redoma samo gospodar, ki mora skrbeti za družino — ženo in otroke, ali stariše, brate ali sestre. Stalni dom mora sam obdelovati; zarubiti se mu sme redoma same za zaostale davke. Ena družina ima pravico samo na en stalni dom. Kdor ima večje posestvo, sme sam določiti, katera zemljišča hoče imeti za stalni dom; drugače to določi sodnik. Amerikanska sodišča zelo branijo stalne domove. Izkazalo se je, da je najboljši varh državljanske svobode trden, samostojen kmet. Cela država ima 'dobiček od tega, da je kmet neodvisen. Vrednost zemljišča, ki spada v stalni dom, je po posameznih državah različna od 500 do 5000 dolarjev (po našem 2500 do 25.000 kron).
Mnogo se piše in govori zdaj o razdolžitvi kmečkih posestev. Tucli mi smo že v »Domoljubu« pisali o ti stvari. Že takrat smo pa povdarjali, da nič ne pomaga nobena reč, če se svobodno zadolževanje šc nadalje ohrani. Če hočemo imeti krepak, samostojen, svoboden kmečki stan, moramo pač poskrbeti, cla se polagoma izbrišejo neznosni intabulirani dolgovi z njegovih posestev, obenem se pa moramo tudi brigati, da v prihodnosti ne bo tako, kakor je zdaj, ali še hujše. Misel o stalnih domovih ne sme zaspati. Če uradniku ne smejo zarubiti vse plače, marveč mu morajo pustiti, kar potrebuje za življenje, tucli kmetu ne smejo zadnjega koščka zemlje spraviti na boben. Stalne domove tudi za našega kmeta!
l1

ibanaaaaaonannnaaa
S
Političen pregled
iaagnacx3naaaaaaP°
POLITIČEN POLOŽAJ V AVSTRIJI.
Ministrski predsednik baron Binert je za nekaj dni zapustil Dunaj ter se podal na počitnice. Politični mir zato nekaj časa ne bo moten. Živahne je postane zopet, ko se povrnejo z letovišč in počitnic ministri na Dunaj. Na napovedana pogajanja Cehov in Nemcev glede češkega deželnega zbora poučeni krogi ne dajo veliko. Nekateri politiki priporočajo vladi, naj češki dež. zbor razpusti, in pričakujejo od tega koraka ozdravljenje razmer v češki deželni upravi. Poslanec Udržal je sklical sejo parlamentarnč"ROtttisije »Češkega kluba«, da se posvetuje tudi o delozmož-nosti češkega" deželnega zbora.
Glede postopanja čeških strank v državnem zboru so izrazili nekateri poslanci svojo mnenje. Tako se jo dr. Ba-xa na voli vnem shodu v Koliivu izjavil za enoten češki klub, ki naj zasleduje skupno taktiko po načelih parlamentarne večine. V »Venkovu« objavlja češki agrarni poslanec Fr. Stanek daljši članek, v katerem se polog drugih vprašanj peča tiidi z Kramarevo izjavo v »Narodnih Listih«, v kateri poziva Kramar češke stranke, naj skupno nastopajo. Stanek izvaja med drugim: »V sedanjih razmerah je težko mogoče, da se doseže sloga, ker se nahajajo češke stranke, ki so v vladni službi, dasi na zunaj izjavljajo, da se zavzamejo za opozicijo.« Stanek j ra-vi, naj si češke stranke jasno povedo druga drugi resnico, kako naj so nastopa v državnem zboru, naj se li zavzame opozicionalno ali pa vladno stališče. Z ozirom na dogovore med češkimi strankami naj sc dela na to, da se razpišejo nove volitve, ker tako, kakor je zdaj sestavljena češka delegacija, ni mogoče sodelovati pri vladi, čc se hočejo Čehi izogniti novim razočaranjem. Čehi nc sinejo pripustiti, da se rešijo državne potrebščine, ker čc se pripu-fite, jih bodo zopet porinili na stran.
Čeprav za enkrat še ni gotovo, kakšno stališče bodo zavzele češke stranko v prihodnjem državnozborskem zasedanju, je toliko vendar gotovo, da se je vladi ponesrečila njena nakana, namreč odvrniti katoliško-narodne Cehe od drugih čeških strank in jih pridobiti za vladno večino. Umevno je, da vlada zaradi tega v vladnem časopisju velika nevolja zlasti zato, ker je vabila vlada katoliško-narodne Celic v svoj .tabor z obljubo, da bodo dobili svojega ministra v kronskem svetu. Vodstvo stranke pa je kljub temu izjavilo, da ostane stranka zvesta »Slovanski Uniji« in da ostanejo solidarni tudi z ostalimi češkimi strankami, dasiravno ne odobravajo povsem- njihpvojobstHikcij-sko taktike. Vladni listi:prižn'avajo, da je ta sklep češke katoliško - narodne stranke velike važnosti za nadaljni rasvoj razmer v državnem zboru.
Vlada in Poljaki so se zopet približali. Bilinski je izdelal kompromisni predlog, o katerem sodijo, da ga odobri tudi »Poljsko kolo«. Vlada podeli Galiciji 125 milijonov kron za zgradbo kanalov. Vladi zelo naklonjeni lisli priporočajo Binertu, naj sklene mir tudi s »Slovansko Unijo«. Drugi politiki pa sodijo nekoliko drugače. Naglašajo, da je izprožilo »Poljsko kolo« vprašanje o zgradbi kanalov zalo, ker se ni strinjalo z zistemom sedanje vlade. Vlada dela zdaj z vsemi silami na to, da razoroži opozicijo v »Poljskem kolu«. Načelnika Glabinskega hoče vlada s silo poraziti in spraviti vodstvo »Poljskega kola« v vladi bolj naklonjene roke.
Vlada že dela priprave za sklicanje deželnih zborov. Deželni zbori bodo zborovali od srede septembra do konca oktobra. Moravski deželni zbor se skliče 19. septembra. Začetkom novembra se skliče tudi državni zbor. Kdaj se skličejo delegacije, je zdaj še popolnoma negotovo.
OGRSKA.
V soboto, 20. avgusta, so je predstavila ministrskemu predsedniku grofu Kuenu Hedervariju slovaška depu-tacija. Pritožila se jo, kako nečuveno in protipostavno postopajo mažarske oblasti in orožniki nasproti Slovakom. Kucn jo priznal, da oblasti store nasproti nemažarskim narodom marsikaj, kar ni prav, da pokažejo svojo domoljubje. Bivši finančni minister Košut ne more mirovati, odkar se je moral ločiti od ministrskega stolčka, da no bi napadal ob vsaki priliki cesarja in prestolonaslednika. Dasiravno se že nekaj tednov mudi v inozemstvu, si vendar ni mogel kaj, da no bi motil slavnostnega razpoloženja ob cesarjevi osemdesetletnici s svojim hujskanjem. V Budimpešti vsi brez izjeme obsojajo ta Košutov korak, kajti noben ogrski politik, niti Just ne, ni bil toliko netakten, da bi osebo vladarjevo in njegovo jubilejno slavje vzel za predmet političnim napadom.
HRVAŠKO.
Hrvaški sabor jo bil slovesno raz-puščen 22. avgusta. Člani sabora so se zbrali skoro polnoštevilno, da so bili navzoči pri razpustu sabora. Kraljev odlok, s katerim je ban razpustil sabor, se z zadovoljstvom spominja zadnjega sabora, označi pa razpust istega potreben vsled izpremenjenih razmer, ker je večina deželnega zbora prišla v navskrižje z vlado. Po razpustu sabora so se začele vse stranke marljivo pripravljati na nove volitve. Posebni odbor dosedanje večine z vso naglico izdeluje načrt za združitev v enotno stranko. Vendar ta misel nima dosti nade na uresničenje, ker naprednjaki baje nočejo popustiti svojega versko-prosvetnega, t. j. svobodomiselnega programa. Udali so se le v toliko, da fo glasovali za resolucijo, da nova stranka stoj na stališču »svobodne vesti«, da pa ne pobijaj običajev in šeg, ki obstoje po zakonu in navadi. Dr. Novo-
sel je nato izjavil, da duhovščina lo programne točke ne more sprejeti. -Sploh je iz vsega razvidno, da bo nova stranka nosila barve" liberalizma in ■/,L pošteno duhovščino v njej ne bo pru. štora. V državnopravnem oziru je v n -vem programu sprejeto nagodbeno s( -lišče, a obenem zahteva, da sc nagod-be skozinskoz drži; prizadevalo so ho tudi doseči revizijo. Sicer pa se koalicija kot taka pripravlja na volitvo in je izvolila volivni odbor, v katerem zastopniki vseli strank. Ako bi se banu ne posrečilo napraviti z novo strank■> tudi novo delavno večino v saboru, tedaj najbrže odstopi, kakor poročajo listi, kateri mu v tem slučaju žc tudi imenujejo namestnika.
ČRNAGORA KRALJESTVO.
Preteklo nedeljo je proglasil črno-gorski knez Nikolaj svojo deželo za kraljestvo in si nadel kraljevski naslov. Naš cesar jo odposlal črnogorskemu vladarju ob petdesetletnem jubileju prisrčno pismo, v katerem mu izraža svojo častitke in ga zagotavlja svojega prijateljstva in naklonjenosti. Pismo kakor tudi kraljevski dar, katerega je podaril naš cesar kraljici Mileni, namroč dva prekrasna vprežna konja, sta bila sprejeta z velikim veseljem. Knez se je poslaniku, ki je izročil pismo in dar, prisrčno zahvalil. Kneza sta do sedaj osebno obiskala bolgarski car in italijanski kralj. Ruskega carja bo pri slavnostih proglasitve zastopal veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Bro-dovje, na katerem potuje veliki knez, ostane nekaj dni v črnogorskem pristanišču Baru, polom pa obišče tudi avstrijska pristanišča, 110 pa laških, kar vsekako vzbuja pozornost. Povodom proglašenja Črnogore za kraljestvo pomiloslil kralj Nikolaj bivšega finančnega ministra Jovanoviča, ki je bil zaradi veleizdaje obsojen na enajst l"t ječe. Čuje so, da namerava kralj Nikolaj po proglasitvi obiskati petrograjski, rimski in dunajski dvor. Kakor povsod ob takih prilikah tako tudi v Črnigori ni manjkalo anarhistov, ki so nameravali ovirati jubilejne svečanosti. Črnogorska vlada je zato odredila obšir;: ' varnostne odredbe, da se onemogivi dostop nepotrebnim in nevarnim gostom.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Španski katoliki vedno odločnejše nastopajo v boju za pravice svete Cerkve. V dvornih krogih se čuje, da nameravajo stari plemiški dvorni dostojanstveniki odložiti svoje visoko časti, kakor hitro bo uradno potrjen razdor med Špansko in Vatikanom. Karli-' i so sklicali na stotine shodov pod mili n nebom na dan 28. avgusta, in sicer \c-činoma v krajih Catalona in Navai a, kakor tudi v deželi Baskov, kjer se zc'.;i širi karlistično gibanje. Na čelo katolikov v boju zoper liberalno politiko Kanalejasa so je postavil sam kardinal Aciera, ki ima velikansk vpliv na Španskem. Kardinal je izdal oklic, dn bodo katoličani branili sveto vero zo-
■per liberalno vlado. Kanalejas si skuša pomagati iz zadrege s tem, da trosi laži >o rimski stolici. Tako je n. pr. izjavil, da je o vsem natančno poučen, kar v (Vatikanu nameravajo. Trdil jc tudi, da papež Pij X. in njegov tajnik kardinal Merry del Val sama odločujeta v spornih zadevah s Špansko in nikdar nc vprašata za mnenje kongregacijo za iz-.venredne cerkvene zadeve, kar seveda .nikakor ne odgovarja resnici. Kanale-jasu vse njegove spletke in laži ne bodo nič koristile in bo kljub vsemu prizadevanju svobodomiselnih bratcev temeljito pogorel. Španiji pa bo s svojo •gonjo zoper Cerkev zelo škodil, ker ji iz notranjim sporom veže roke, da ne auoro braniti svojih koristi v Maroku, ik.ior si Francija vedno več tal pridobila ter se okorišča na račun svoje so-čcde.
JAPONSKA.
S par besedami so 23. avgusta Japonci javili svetu, da so si popolnoma prisvojili Korejo. Za kar se je bila kr-ivava rusko-japonslca vojska, kar so želeli Japonci že stoletja in stoletja, to so dosegli sedaj, ko so anektirali Korejo. Koreja je bila po rusko-japonski vojski že itak samo japonska provinca, ^ker je morala Rusija priznati Japon-jcem v mirovni pogodbi prednost pred 'drugimi državami na Koreji. Z anek-Vsijo Koreje se poveča japonsko cesarstvo za polovico. Anelcsiji Koreje ni 'ugovarjala nobena država, čeprav bi 'Američani mnogo raje videli, da bi se ne bila izvršila, ker jim dela mogočni sosed nekoliko preglavice. Tudi Angležem ni ta korak Japonske nič kaj po .volji, ker menijo, da so z aneksijo Koreje tudi Nemci v zvezi, ki bi si radi pridobili nekaj otokov v Kitajskem jnorju.
K O' doba je kislih zdaj kumar, zato so je marsikdo Čudil, če godec je morda utonil, al' pa se je morda utrudil.
Nestalno je vedno res vreme, vročina, zdaj mraz nas prevzel je, zato se še našemu godcu »ekoliko meh prenapel je.
Učitelji so zborovanje pretekli "mesec imeli, krščanski in liberalni go vsak v svoj tabor hiteli.
V	Ljubljani so Slomškarji vrli ^desetletnico praznovali,
liberalni pa v Novo so mesto
V	»posebnem se vlaku" peljali
Na Sveti gori so naši Mariji se poklonili, od metropolita Sedeja iskren pozdrav so dobili.
Naj Slomškarjev čela narašča, to našo iskrene so želje, liberalne pa vse na Francosko poseben vlak naj odpelje!
Za zbor bo državni imela Dolenjska zavedna volitev, in zopet kot vedno se bodo duhov vršila ločitev.
Na eni strani bo Jarca slovenska stranka volila, zastonj liberalna na drugi za Gangla se bode potila.
A godec že zdaj prerokuje, da zmagal ne bode Gangl, zato mu slab konec obeta in klenka že zdaj tingl-tangl.
O strašnih požarih povsodi poročajo časopisi,
ne v mestih, v palačah, ne v kočah pred ognjem varen ti nisi.
V cvetoči Belgiji bila je krasna svetovna razstava, katere pa velik zdaj del je ognjena le strašna puščava.
Najlepši razstavni oddelki do tal so vsi pogoreli, ljudje na miljone so škode na svojih izdelkih imeli.
Še bližnja nam Štajerska tudi od ognja je b'la obiskana, prelepa Rogaška je Slatina od ognja bila pokončana.
Prečudno je gledala naša prestolnica bela Ljubljana, ker je nenadno zgubila sedanjega svoj'ga župana.
Veselil se Hribar godii je, ker on je Janez - Obglavljen, ko ravno od vlade za vselej je bil od županstva odstavljen.
V septemberskih žalostnih dnevih so Nemcem šipe pobili, zdaj pa so nemški ministri tako liberalcem vrnili.
Nad Idrijo v Črnem so Vrhu slavili doktor Lampeta, pisatelja in modroslovca sirot ubofflh očeta.
Ko narod postavil mu ploščo, je svojo hvaležnost naznanil, a lepši spominek pa v srcih mu narod bode ohranil!
Zdaj v sveto deželo Slovenci so mnogi bodo podali, Jeruzalem, druge vse kraje pobožno bodo obiskali.
Kot težka od doma je bila na dolgo pot njih ločitev, naj Bog njih romanje spremlja, da srečna bode vrnitev!
Na Dunaju se je raznesla prestrašna človeška morilka, ta — kolera —- grozna bolezen, navadno smrti znanilka.
Zato le trezen in čist in previden in snažen vedno ostani, pri zdravju najboljšem naj tebe in narod ves Bog naš ohrani!
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
»Povej, prosim te,- povej mi vse!« ga je nestrpno priganjal vojak; »če mi kaj zakriješ, bom še bolj nemiren in nesrečen.«
»Nigana je ušla pri trgovcu Štrob-lju«, je povedal možek resno, pa mirno.
»Sem si mislilj da boj kaj takega. Povej, kako je ušla!«
Možek je začel pripovedovati mirno in premišljeno:
»Odkar si zapustil Krško in več nisi mogel obiskati Nigane, jc zopet postala vsa drugačna; kar naenkrat se je popolnoma izpremenila. Štrobelj je pravil, kako je včasih jokala cele dneve, a potem se je nenadoma zopet zače-. Ia smejati, kakor bi ji bilo srce kipelo največjega veselja. Prigovarjali so ji in jo tolažili, a za vse take besede je ostala gluha. Na vse mogoče načine so jo poskušali prepričati, da ti ne moreš zapustiti svoje službe; a vse zaman. Kdor le hoče, je odgovarjala, lahko stori vse. Zadnji teden je postala še prav poseb-. no čudna; polastila.se jo je neka čud-, na naglica in nepokoj,. če jo je kdo na-< govoril, je divje krožila oči, nemirno tekala od okna do okna, včasih pri oknu nekoliko postala, se zamišljeno ozrla skozi okno'na prosto, a kakor obstrelje-. ha zver zopet bliskoma odskočila in tekala dalje po sobi od kota do kota. Ko je pa izvedela, da si ti s svojimi tovariši zapustil mesto, tedaj jo je obšla neka velika strast in razburjenost, kakor še
nikoli prej. Zagotavljali so jo, da se kmalu vrnete in da nisi šel dalje kakor kvečjemu do Ljubljane. Pa vse to je le povečalo njeno blaznost in neprestano je kričala: »V Ljubljano, v Ljubljano in
na Gorenjsko!«--Slednjič se je pa
nekega dne nenadoma čudovito pomirila in ostala do večera v svoji sobi. Ko se je pa zvečerilo in gospodarja in gospodinje slučajno ni bilo doma, je podarila najmlajšima Štrobljevima otrokoma bisere in drage kamne — in potem je izginila.«
»Jezus, Marija!« je zakričal Bregar, »torej namerava nekaj strašnega, gotovo je že tu v obližju! — Ali še kaj veš, Štefan? Povej! Govori!«
»Na Kamnjekn in v okolici zopet straši, črna žena,« je pristavil možek kolikor mogoče mirno; »toda ne boj se! Zalka in otrok sta na varnem, nič se jima ne more pripetiti. — Predvčerajšnjem so jo prepodili od tvoje hiše Gorjanci in Anželj; in včeraj je zopet zasledovala nekaj vojakov.«
»Katere?« je burno vprašal France.
»Bilo je šest tvojih tovarišev, ki so s teboj vred prišli iz Krškega. Šli so na Brda in tedaj so opazili za seboj črno ženo.«
»Vse se vjema,« je bridko vzdihoval Bregar; »Nigana gotovo misli, da sem med onimi vojaki tudi jaz in da sem zopet šel k Zalki ... Na Brda moram iti — takoj — takoj, da zabranim najhujše zlo, največjo nesrečo, če ne bo že prepozno.«
Pri teh besedah jc France nemo zrl v tla kakor okamenel in sapa mu je zastajala v prsih.
»France, bodi pameten, pomiri se!« ga jc pomirjevalno pogovarjal kroš-njar; »vsa tvoja skrb je nepotrebna! Zalka in otrok sta strogo zavarovana. Poslal sem Pušavca iz Bodcšič in Grali-ka s Sela nalašč zato na Brda in jima zapovedal, naj pazita ua Zalko in otroka, naj ju varujeta, ker sta v nevarnosti pred črno ženo. — Zalko stražijo krepki možje, ki jo niti za trenotek ne bodo izpustili izpred oči.«
»Ilvala ti tisočera za tvojo skrb in previdnost, Štefan,« mu je odgovoril France s tresočim glasom še vedno razburjen; »pa vendar moram tjakaj, na Brda, in sicer nemudoma, takoj! Dokler se Nigana ne bo sama prepričala, da je vsa njena ljubosumnost brez podlage, bo za Zalko še vedno obstajala nevarnost. Štefan, ne poznaš še popolnoma ciganov. Njihova strast je strašna, nedopovedljiva, zviti so in iznadlji-vi, da bi si ne mogel misliti, in v svojih maščevalnih naklepih so tako drzni in odločni, da premagajo vse zapreke. Sredi iz utrdbe, iz zidovja, da, iz srede urejene čete si poiščejo in vzamejo svoj plen. — Niti za trenotek se ne smem več obotavljati, marveč takoj moram na Brda, takoj!«
»Če je tako, grem s teboj, France; sam ne smeš iti, brezpogojno ne.«
»Hvaležen ti bom za spremstvo. Gotovo bom potreboval tvojega sveta in tvoje pomoči.« 4'
Bregar je bil mrzlično razburjen in je neprestano silil, da morata takoj oditi. To pa krošnjarju ni bilo povsem všeč. Najprej se je treba z jedjo pokrep-čati, tako je določil Štefuljček, potem bodeta lahko toliko hitreje korakala.
France je le s težavo brzdal svojo nepotrpežljivost in nestrpnost; ker je pa uvidel, da je nazadnje vendar še najbolje, da se ukloni modrosti in previdnosti Kroparskega možka, se jc pokoril njegovim odredbam.
Ker se je možek še vedno obotavljal, ga je France še silneje priganjal, rekoč:
»Štefan, hitiva; skoro obupujem, da bi se vse srečno izteklo. Kar noče mi iz glave misel, da se pripravlja strašna nesreča — in midva bova prišla prepozno, ah, prepozno — in moje slutnje me ne varajo.«
,Bog se nas usmili, gori," je zakričal France, „to je na Brclih! Na Brclih gori!"
»Tvoje slutnje so samo izrodki strahu in prevelike skrbi. . . . Počasi in gotovo je vsepovsod boljše, kakor nepremišljeno in slepo; če namreč človek v važnih rečeh ravna neprevidno in prehitro, se lahko vjame v zanjke, iz katerih ga živ krst več ne more rešiti.«
Med takim razmotrivanjem sta korakala precej hitro proti cilju. Ravno sta dospela na obronke gozda pod Kanpijekom, ko zaslišita raz skalnih Špikovih sten precej močan krik, ki je odmeval močneje. Možek je nekaj časa napeto poslušal, na to je splezal na bližnji mecesen, prislužkaval nekaj časa in ko je spoznal glasove, je bil zopet hitro kakor veverica na tleh, zapovedal Francetu, naj ga počaka nekaj minut in potem je odšel proti smeri, odkoder so prihajali glasovi.
Tako je ostal France nekaj časa sam; srepo je zrl v daljavo, po glavi so se mu podile strašne misli in slutnje, domišljija mu je slikala v najrazličnej-
ših podobah nesrečo, ki ga utegne za, deti. Tako je stal nemo, v strašnih duš, nih bolestih; sapa mu je zastajala v gr, lu, srce se mu je krčilo in trgalo.
Štefuljček se je kmalu vrnil in pre-dramil vsega bledega in prepadenega Franceta. Ko ga je ta opazil, ni mogel več premagati svoje nestrpnosti.
»Lepo te prosim, Štefan; za božjo voljo te prosim,« je zakričal, da se je močno razleglo, »hiti, hitiva, sicer bo vse zamujeno!«
V naslednjem trenotku je možek že stal tik ob Francetu in hitrih kora-kov sta šla naprej. — Iz Bohinja sem so se nad Triglavom podili v grozotnih podobah črni oblaki. Triglavovi ledeniki so se kadili od megle, kakor bi goreli; snežniki so se zdaj pa zdaj še pokazali v strašnem žveplenem ognju, kadar je kak solnčni žarek mogel prodreti gos<e oblake; po planinah so se preganja!« težke, debele meglene pošasti, katere jo podil močan veter, dokler jih ni ob kaki skali razcepil in razdrobil na tisoče koscev, ki so se pa kmalu zopet združili, se podili dalje in zelenim livadam pod seboj dajali strahovito bledo barvo.
»France, navsezadnje naju še dolo-ti nevihta, preden bova na Brdih,« jc prekinil molk možek.
»Strašno mi je tesno pri srcu,« je pristavil France, ne meneč se za vremenske pojave; »vedno bolj slutim, da bova prišla prepozno; — v vratu me ho-ča kar zadušiti. Le naprej! hitiva! naprej !«
Možek je ubogal in še bolj sta podvizala korake. — Zdaj je naenkrat začel pihati močan sever, ki jc hitro pognal oblake nazaj proti Bohinju. Le par iskrili bliskov je švignilo, mogočno je odmevalo gromenje med skalnimi pečinami — in zopet je bilo vse mirno; nevihta je odšla proti jugu.
Ko sta tako šla naprej, je pripovedoval možek o varnostnih naredbali, katere so za slučaj kakega hujšega spopada napravili za žene in otroke; povedal mu je, kako so jih varno spravili v jamo. pri »Slepem Bogu« in jih zastra-žili. Povedal mu je tudi, da je poprej v gozdu govoril z voditelji kmetov, ki .'o mu naznanili, da se upor začenja, da ravnokar odhaja četa bojevnikov nai grad, zahtevat svojih pravic. — Bregar ga je pazljivo poslušal, a ga še bolj1 mrzlično priganjal, naj hitita.
Že sta se bližala cilju. Francetu jo začelo srce hitreje biti in v glavi mu io domišljija vsiljevala strašno, zagone i.« no vprašanje: kaj bo? — Tudi v možko« vem srcu je bilo mnogo skrbi.
Le še nizek grič ju je ločil od Bicu Tedaj je pa naenkrat oba popotnika za* ščegetalo v nosu, začutila sta čuden vzduh in zdaj je švignil izza grička ognjeni jezik.
»Bog se nas usmili, tu zadaj gori,« je zakričal France, »to je na Brdih! na Brdih gori —!«
(Dalje prihodnjič.)
	WMYMVMYMVMVMYMVMVMVMVMVMVMYMYiV^VMVMYMVMYMVMVM\	
	RHZGLED PO DOmOUlNI	
		
Shodi S. L. S. se zopet vrše jako i pridno po deželi. V nedeljo je bil mno-goštevilno obiskan shod na Temenici, kjer sta govorila poslanca dr. Lampe in Mandelj, in na Savi pri Jesenicah, kjer so govorili dr. Zajec, Vehar in Čebulj. O "drugih shodih, katerih je bilo več po raznih krajih poročamo med dopisi.
Novo mesečno prilogo dobi »Domoljub« ta mesec z naslovom: »Naša gospodinj a«. Več prihodnjič.
V Domžalah so v nedeljo ob ogromni udeležbi ljudstva otvorili »Društveni Dom«, ki je prekrasen spomenik požrtvovalnega dela za ljudsko izobrazbo, jponosna, veličastna stavba, ki bi bila v kras vsakemu mestu. Ta velika ljudska slavnost je zbrala množice ljudstva iz vsega kamniškega okraja; udeležila sta se tudi oba poslanca kamniškega I okraja dr. Krek in dekan Lavrenčič.
Hribarjeva nepotrditev. Ko se je raznesla vest, da cesar ni potrdil izvolitve Hribarjeve za ljubljanskega župana, je vlada preskrbela takoj vse varnostne odredbe, ker so liberalci preje hobnali v svet, da se bo-bati demonstracij. S takim bobnanjem so liberalci zo-• £>ct delali reklamo za Hribarja, a to »rež vspeha Nepotrditev je pustila Ljubljančane popolnoma mirne. Ni bilo slišati nikjer nobenega navdušenja, razven v »Slovenskem Narodu«, ki obsipa Hribarja z vsemi častmi. Nam je čisto vseeno, ali je v Ljubljani na županovem stolcu ta ali oni liberalec.
Narodno delavsko organizacijo v Ljubljani je vlada zaradi protivojaških izjav razpustila. Hoteli so prirediti protestni shod, a tudi pri tem so imeli smolo; vlada jim ga je prepovedala. Tako naj bi izginilo prvo delo liberalnih mla-dinov, a izginilo ni, kajti zapustilo je ?500 K dolga.
Prostost pri liberalcih na vrvici. Kakšen terorizem mora vladati pri liberalcih se vidi iz neke notice v »Slov. Narodu«, kjer se bridko pritožujejo, da .jim je žal, ker so svoje »mlade« z »vrvice« spustili. Lepa prostost. »Mladi« so, ko so bili z vrvice spuščeni, zrastli »starim« črez glavo in sedaj bi se jih radi otresli. Voditelj »mladih«, Žerjav, je zbolel in gre iskat zdravja v Trst; poredni jeziki pa pravijo, da so rtfu postala med »starimi« tla prehladna in se gre gret za stalno v Trst.
Bridko zdihnjejo liberalci po bivši nemško - slovenski zvezi izza časov Heina. Milo toži »Narod«, da so se razmere med liberalno stranko in vlado izpremenile in od tod boj vlade proti liberalcem. Razmere so se res izpremenile, a liberalna stranka je ostala stara podrepnica vlade. S. L. S. pa gre isto ravno pot, kakčr jo je bila vedno vaje-
na. Liberalci očitajo S. L. S. zvezo z vlado proti liberalcem, a S. L. S. v deželi, ki je z malimi izjemami v njenem taboru, take zveze treba ni, ker je sama dovolj močna, da pobije liberalno kliko še bolj k tlom, kakor jc že sedaj.
Dva nova velika denarna zavoda se ustanovita v kratkem v Ljubljani. Cesar je potrdil od deželnega zbora sklenjeni zakonski predlog o ustanovitvi deželne banke, ministrstvo pa je potrdilo ustanovitev občinske hranilnice. Oba ta dva zavoda bodeta v veliko korist celi deželi. Seveda vidijo v teh potrditvah novih denarnih zavodov liberalci zopet zvezo S. L. S. z vlado. Kako sodijo nasprotniki naše delo, to pač za nas nima pomena vznemirjati se.
Klerikalci so brez vsake moči po mnenju »Slovenskega Naroda«, kar se je storilo na Kranjskem, vse je zasluga liberalcev. V takem duhu že leta farba-jo liberalci svoje pristaše. Kar čez noč pa so izpremenili svoje mnenje. Hribar ni bil potrjen-za župana. Kdo je kriv? Seveda nibčfe drug, kakor klerikalci, kterim mora biti vlada pokorna, da se jim ne zameri. Le pomirjeni bodite, da klerikalci niso krivi, če Hribar ni potrjen, a veseM nas vendar vsaj to, da so pričeli tudi liberalci javno priznavati, da jc S. L. S, moč, ktero treba upoštevati.
Duhovske vesti. Umeščeni so bili: na župnijo Mirna Peč č. gosp. Anton Zore; na župnijo Motnik č. g. Ivan Plahutnik; na župnijo Cešnjice č. g. Pavel Perko.
Legar (tifus) je izbruhnil na Mirni. Obolel je župnik č. g. Kocijančič.
Gospodinjski tečaj na Dolenjskem. Prošnje za sprejem v gospodinjski tečaj, ki sc s l. oktobrom t. I. otvori v samostanu »De Notre Dame« v Šmihelu pri Novem Mestu, je do desetega septembra 1910 vlagati pri vodstvu gospodinjskega tečaja v Šmihelu. Isto velja' tudi glede prošenj za deželne ustanove.
Kmetje, skrbite, da se vam odpišejo davki I Letošnja letina je kmetom in vinogradnikom neugodna. Moča je uničila veliko žetve. Vinogradi so marsikje veliko trpeli. Tudi povodnji so oškodovala kmeto. Opozarjamo, da so župani upravičeni začasno ceniti škodo na vsaki parceli, obenem naj pa župani naznanijo tudi škodo okrajnemu glavarstvu. Naznanilo o elementarni škodi je prosto kolka, obsegati mora označbo poškodovane parcele in višino škode, nakar odredi oblast komisijonalni ogled. Po postavi se odpiše davek; a) če toča, voda, ogenj, suša in moča, miši ali trtna uš pri 2 ha parcelah uniči četrtino naturalncga pridelka, pri parcelah, ki merijo nad 2 ha, pa vsaj 1 ha;
b) če drugi izredni dogodki (n. pr. slana, požar žita, žuželke itd.) brez posest-nikove krivde v že označenem obsegu uniči j j nad četrtino vsega pridelka obdelanega davkoplačevalčevega sveta v eni davčni občini. Davki se morajo odpisati tudi, če poljske pridelke bodisi pod streho ali ne spravljene na polju, v kozolcih, uničijo povodnji ali kake druge elementarne nezgode. Opozarjamo župane, naj kmalu vlože potrebne vloge po krajih, ki pridejo v poštev.
Cene mesu na Kranjskem. V mesecu juliju je veljal kilogram mesa v podrobni prodaji povprečno: v Ljubljani 1 K 52 v, na Bledu 1 K 60 v, v Radovljici 1 K 48 v, v Postojni. Ilirski Bistrici,. Vipavi, Krškem, Škof ji Loki in Tržiču
1	K M v, v Kamniku 1 K 44 v, v Kranjski gori 1 K 40 v, v Cerknici 1 K 38 v, v Ribnici, Kranju in Vrhniki 1 K 36 v, v Novem mestu 1 K 33 v, v Litiji in Šmartnem pri Litiji 1 K 32 v, v Kočevju, Vel. Laščah, Kropi, Ratečah, Zg. Logatcu, Idriji, Planini in Starem trgu pri Ložu 1 K 28 v, v št, Jerneju, Mengšu, Metliki, Zagorju in Višnji gori 1 K 20 v, v Mokronogu, Črnomlju, Žužemberku in Trebnjem 1 K 12 v, v Kostanjevici in Krašnji pa 1 K. Najdražje je meso na Bledu, najcenejše pa v Kostanjevici in Krašnji. Cene na Bledu so previsoke, kar je posebno čudno, ker je vendar na Gorenjskem živinoreja dobro razvita. Naše mncjije je, cla se z oderuškimi cenami pač ne pospešuje prometa s tujci. Ravno blejski slučaj kaže, da kmetje niso krivi draginje mesa, pač pa vse kdo drugi.
Vojna mornarica. Prve dni septembra bo odplula iz puljske luke bojna ladja »Cesar Franc Jožef I.« na Kitajsko, kjer bo ostala najbrže do konca leta 1912. Ko bo došla omenjena bojna ladja v Shanghai, se bosta vrnili nazaj v domovino tam se nahajajoči bojni ladji »Cesarica Elizabeta« in »Panther«. Bojna laclja »Cesarica Elizabeta« se nahaja v vzhodni Aziji že od 1. 1908, »Panther« pa od lanskega leta.
Pletarstvo. Ker je slučajno v c. kr pletarski šoli v Radovljici še nekal vajeniških mest prostih, sprejemajo s 2 učenci v to šolo. Pouk se je pričel dne 1. septembra 1910 in traja dve leti. Pj-goj sprejema je dopolnjena ljudska šola. Krajevni odbor radovoljno preskrbi revnim učencem ceno stanovanje in hrano. Pridni učenci dobe po preteku
2	mesecev redno tedensko podporo. Na i to šolo opozarjamo slavna načelništva »društev za oskrbo in varstvo sirot« kakor tudi vsa šolska vodstva. — Natanč-neja pojasnila dajeta vodja c. kr. ple-tarske šole L. Patik ali pa tajnik krajevnega odbora Ivan Šega.
Občni zbor »Mlekarske zveze« v Ljnbljani se je vršil dne 22. t. m. dopoldne v lastnih prostorih na Dunajski cesti. Mlekarska zveza je v preteklem letu krasne napredovala in ima najlepšo bodočnost. Prometa je imela 1,040.474 kron 35 v in čistega dobička 3288 K 40 v, med tem, ko je bilo leta 1908. 351.646 K 68 v prometa z 248 K 25 v čistega dobička. V odbor sta bila na novo izvoljena: Franc Bešter, kaplan v Cerkljah in Andrej Cerkovnik iz Št. Ruperta. Promet Zveze se jc torej vkljub slabi letini in suši pomnožil za trikratno. Zveza je sklenila storiti še en korak naprej in urediti kupčijo z mlekom v Trstu. Preskrbelo se bode tam za lastne prostore in kupčevalo na debelo. To je najboljši odgovor onim listom, kateri zvezo vedno napadajo in nesramno obrekujejo, na drugi strani pa kričijo, da Slovenci nismo za nobeno skupno delo.
Lurško vodo posreduje č. g. dr. Jer-še; kedar ga ni doma, se dobi pri po-strežnici Uršuli Koderman, Semeniška ulica št. 2, kamor naj se tudi pismena naročila naslavljajo. Dobi se zjutraj od 7. do 8. ure, opoldne od 12. do 1. ure in zvečer od 7. do 8. ure. Dobi se brezplačno, samo stroški se plačajo.
Romanje na Trsat in Brezje. Za le-skovško dokanijo pojde vlak na Brezje iz Vidma v ponedeljek po Mali Maši zjutraj kmalu po sedmi uri. Vozni listek za na Brezje in obenem tudi za na Bled velja 6 K 30 v. Ker morajo biti že v petek po M. Maši vse karte za vlak že naprej plačane, zato naj vsak že sedaj kupi v župnišču karto, to je listek s .farnim pečatom in podpisom gg. župnika ali kaplana. Prave karte dobite v vagonu. — Na Trsat pojde vlak najbrž iz Novega Mesta v sredo po M. Šmarnu. Karta za vlak, za v postonjsko jamo in najbrž tudi za čez morje v Opatijo, bo od Grosuplja naprej veljala nekaj čez 7 kron.
Krajnim šolskim svetom je oblast tc dni doposlala odlok c. kr. deželnega šolskega sveta, v katerem se strogo prepoveduje učencem in učenkam pohajati telovadne prostore raznih društev in tu telovaditi. Šolska vodstva morajo strogo paziti na to in vsakoršne preko-račbe tega odloka primerno kaznovati. S tem odlokom, ki ga pozdravljamo, bo vzeta raznim liberalnim učiteljem in agitatorjem možnost mladino pokvar-jati in jo zastrupljati po sokolskih telovadnicah.
V Domžalah na kolodvora je bilo dne 13. avgusta t. 1. najdeno nekaj denarja. Ako ga kdo pogreša, naj se oglasi na Viru št. 16 pri Domžalah.
Bled. Dne 11. septembra t. 1. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učn j dobo 6i
dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože na obrtno zadrugo na Bledu pismeno prošnjo, katera je koleka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 4. septembra t. 1. doposlati. \ ajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem s prošnjo znesek 5 K kot pristojbino, vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati 12 K kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno izpričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno spričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca radi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtnega lista za samostojnost mojstra, brez ozira na to, ali se je učenec učil v tem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, priložiti se ima prošnji tudi izpričevalo obrtne šole.
g Gorenjsko dijaštvo in gorenjski
Orel sta stopila nov korak kvišku in naprej; podala sta si roko — oba kmečka sinova za skupno delo do dušne in telesne sreče Gorenjcev. Čez 100 dijakov je prihitelo 14. t. m. k ustanovitvi »Podružnice Slov. Dij. Zveze za Gorenjsko« na Jesenice, ki so nas praznično odete v zastave pozdravile kot mile goste. Po pozdravnem govoru g. Ivana Krivica na kolodvoru, se je pomikal izprevod, na čelu vrli jeseniški Orli in zastopniki gorenjskih telovadnih odsekov, v jeseniško cerkev, kjer je daroval tovariš J. Klopčič sveto mašo, vlč. g. župnik A. Skubic je pa v krasnem cerkvenem govoru z vznesenimi besedami navduševal za verske in narodne ideale. Po dokončanem cerkvenem opravilu se je vršilo lepo uspelo zborovanje v »Delavskem domu«, katero so pozdravili preblag. g. Ivan Krivic kot predsednik S. K. D. Z., brat Zen, načelnik jeseniškega telovadnega odseka, velecenjena ga. Sovinško.va, predsednica »Slov. kat. del. ženskega društva«, preč. g. župnik Skubic, ki prebere došlo brzojavko našega prevzvišenega knezo-škofa A. B. Jegliča in brata Matija Mi-kelj, kot predsednika radovljiškega okrožja telovadnih odsekov. Nato je sledilo dvoje zanimivih predavanj tov. cand. iur. J. Mohoriča: »O namenu in pomenu gorenjske podružnice S. D. Z.« in tov. teol. M. Vilfana: »Katoliški laik in verska ideja«. Ko tov. dipl. exp. acad. Avsenek prebere na poziv predsednika podružnična pravila, se voli nov odbor, s čemer se zaključi dopoldansko zborovanje. Popoldne smo se že bali dežja. Toda nebo nam je prizaneslo in naredilo se je vreme kot nalašč za telovadbo. Telovadili so jeseniški Orli in zastopniki gorenjskih telovadnih odsekov ter dijaštva. Vse vaje so izvajali z nepričakovano lineso in dovršenostjo. Telovadbi je prisostvoval tudi deželni in državni poslanec g. Pogačnik, ki sc je jako pohvalno izrazil o njej. Zvečer nam je pa tovariš Lovro
Sušnik, predsednik »Danice« jasno obrazložil razvoj slov. katol. - narodnega dijaštva, nakar je sledila Borštnikoma igra »Stari Ilija«, ki je uspela tako le, po, da je bilo ž njo zadovoljno občin, stvo pa tudi društveni blagajnik. Tako je minul dan slavlja, na katerem smo videli stopati naše dijaštvo združeno z našimi vrlimi Orli, ki se ne stra ijo javno nastopiti in priseči zvestobo idealom poštene gorenjske matere.
g Finžgarjev »Divji loveča v Prešli,
V	nedeljo 21. avgusta je uprizoril pre-ški Orel v proslavo 801etnice na^gi ljubljenega vladarja najlepšo sloven-sko narodno igro »Divji lovec«, in sicer, v veliki dvorani tukajšnjega katoliškega »Društvenega doma«. Vspeh je bil nad vse sijajen in nepričakovan. Igralci so z nenavadno spretnostjo ugodni vsem zahtevam igre. Dvorana je biki do zadnjega kotička napolnjena. Pose-til nas je tudi č. gospod Finžgar. pisatelj igre, kar si štejemo v čast in ponos. Njegova kritika je bila jako laskava in je v splošnem pohvalil igralce. Presrčna hvala mu tudi za vso požrtvovalnost in trud pri glavni skušnji, kakor tudi pri igri. Kajti le on je dovel igralce do tega, kar so zahtevale vloge, posameznikov. Hvala tudi č. g. preške-mu župniku, ki je kot predsednik mnogo pripomogel do igre. Isto velja tudi gospodu režiserju Pelernelu. ki je kljub mnogim zaprekam in oviram neumorno vežbal in uril igralce. Dasiravno ;c žrtvoval mnogo časa, dela itd., vend; r se mu je trud v obilni meri poplačal s tem, da je zrl z zadovoljnim očesom na tako krasen uspeh, ki mu je bil cilj. vsega. Zahvala tudi vsem p. n. igralcem in igralkam za ves trud, posebno pa tistim, ki so imeli bremena glavnih vlog na svojih plečah. Le naprej s stičnimi, poštenimi, poučnimi igrami! 0:*e. so našemu ljudstvu v izobrazbo, zabavo in korist.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. N o -v i čar »Domoljubov« je za nekaj časa bil na oddihu, zato ni bilo novic iz št. Vida. »Domoljubovi« bravci niso zato nič hudi, ker imajo ravno v tem času veliko dela na polju in prav malo časa za branje. Novičar pa itak hoče zbrati' vse, kar se je važnega med tem zgodiio in napisati za javnost. — Nesreče.
V	mlaki pri Zgornji Šiški je h koncu1 julija utonil Franc Kunstelj, posestnik in gospodar na Glinici. Zmešalo se mu je, ponoči je zapustil dom in zašel v, vodo. Hudobni jeziki so marsikaj podtikali nesrečni domači družini, pa bi!<> je vse iz trte zvito. V istem času je došlo iz Amerike žalostno poročilo, tla ju tamkaj utonil mladenič Frane Florjan-čič iz Dravelj. Doma se je preveč držal slabe druščine, premalo ubogal svoje stariše in to ga jc spravilo v Ameriko, kjer ga jc doletela žalostna smrt. Oh novem letu je pisal piscu teli vrstic med drugim to-le: »Naročite mi .Domoljuba', ker mi jc dolgčas po njem. Tukaj moram pridno delati, pa nič nc dene; ko bi bil doma tako pridno delal, in se ogibal slabo tovaršije, ne bi mi
bilo treba hoditi v Ameriko. Tu bom pa priden in čez nekaj časa bom ves drugi prišel, v Dravlje.« Tako je sklepal, Bog pa je obrnil. Pokoj njegovi duši! — Večjo škodo skoraj nego suša napravlja črv po našem polju. Posebno sta trpela fižol in proso. Marsikdo je rekel, da bi bilo veliko boljše, ako bi država namesto podpore za mrvo dajala rajši nagrade za nabiranje rujave-ga hrošča, ker drugače zna ta grda zalega prizadejati ogromno škodo našemu kmetu. — Zadnje tedne nas obiskuje zelo nadležna in nalezljiva bolezen griža. V eni hiši je pobrala kar štiri mlade ljudi: gospodarja, dva otroka in mizarskega učenca. Upati pa je, da se dalje ne bo razširila. — K n e zo-škofijski zavod je dodelan v celoti, 31. t. m. se ima vršiti kolavdacija. •— NaBrodu je čez Savo dovršen nov most, železnobetonski, in že izročen javnemu prometu. Prav blizo tega mostu jc domačin Ignacij Češenj postavil elektrarno, ki že razsvetljuje njegovo domačijo in nov brojski most. Elektriko proizvaja vodna moč — turbina z močjo 200 konj. Dne 21. avgusta so vižmarski gasilci obhajali na Bro-,du slavnost otvoritve mostu, tedaj je bila na mostu in na prostoru veselice .veličastna električna razsvetljava, napeljana iz česnjeve elektrarne. — Nova šola se že zida na tistem prostoru, katerega je prvotno želela naša večina krajnega šolskega sveta, namreč na Zormanovi ledini, to je v sredi vasi Št, Vid tik župnijske cerkve. Strašen boj, ki se je vršil zaradi te šole, ima pa vendarle te-le dobre stvari: 1. Spoznali smo liberalce v vsej njihovi umazano-sti kot sovražnike cerkve, lažnjivce in obrekovalce. Nič jim ni bilo za šolo, ali za korist ljudstva, ne, samo da so nagajali in blatili može, ki delajo. 2.'Odborniki občine Št. Vid so se v veliki večini pokazali kot možje, zanesljivi in odločni tudi takrat, ko je treba v boj in treba katero grenko požreti od ljudi, ki malo delajo pa veliko vpijejo. 3. Pokazali so se pa tudi možje-kimovci, ki so za ljubi mir vselej takrat, pa samo takrat, kadar se gre za njihov žep ali pa kadar kdo kakemu liberalcu stopi na njegov strupen jezik in so vsi srečni, ako jih kak liberalec prijazno pogleda ali pa celo v kaki liberalni cunji pohvali, da so »samostojni« in »napredni« možje. In te »samostojne može« vodijo večinoma falirani študentje! .Treba jih zapomniti! 4. Največji uspeh tega boja je pa ta-le: Prostor, ki je bil /pred bojem na ponudbo za 43.000 kron, se je po boju dobil za 26.000 kron. Res, ,da ni tako suh in nižje nego Vovkov svet, pa je zato mnogo večji. Največ ■udarcev je v tem boju padlo na g. župnika in g. župana. Bali smo se, da ju bodo liberalci kar pojedli, ker so jih po liberalnih časopisih dan na dan pohali. jPa naš strah je bil prazen. Župnik in župan lepo mirno nadaljujeta svoje delo, liberalci so se pa tako spohali, da so Svojo manjšino izgubili iz krajnega šolskega sveta in sedaj nimajo nikjer dru-
god več besede, kakor samo še v liberalnih oštarijah in liberalnih časopisih. Voščimo jim dober tek, med tem pa pogumno naprej! — Glavna dela pri novi šoli imajo tvrdke: Zajec & Horn (betonska), Ogrin (zidarska), Pust (tesarska), mizarska zadruga Št. Vid (mizarska), Vodnik (kamnoseška), Belec (kleparska in ključavničarska), Briick-ner iz Gradca (centralna kurjava). Vse delo je proračunjeno na 180.000 kron.
—	Ponižanje državne ceste .skozi Št. Vid mimo župne cerkve pravkar izvršuje tvrdka Tonnies pod vodstvom inženirja Bodlbacha. — Pokopališče bi imelo tudi letos biti dovršeno, pa menda en sosed ne pusti dalje zidati. 26. septembra imajo vsled tega obravnavo pri deželni sodniji v Ljubljani. — Električno razsvetljavo iz Česnjeve elektrarne dobe še to jesen: župnijska cerkev, zavod sv. Stanislava, telovadnica Orla in hiše: Belčeva, Kavtmanova, Kraljičeva in kaplanija. — Novi nad učitelj Janko Bajec je l. avgusta prevzel vodstvo' tukajšnje ljudske šole; z dekretom 28. avgusta pa je imenovan tudi vodjem obrtno-nadaljevalne šole. Dosedanjemu provizoričnemu vodju g. Miheliču se je izreklo priznanje in zahvala. Novi gospod nadučitelj je v Sp. Idriji kot odločen Slomškar in odki-it prijatelj mladeniške organizacije Orel storil veliko dobrega. Poznamo ga dobro in vemo, da bo tudi tukaj hodil po isti edino pravi poti, a povemo mu, da bo prav vsled tega tudi tukaj imel nemalo skritih in očitnih sovražnikov; pa .naj se ne boji, ogromna večina poštenega šentviškega ljudstva bo vedla ceniti njegovo delo v šoli in izven šole.
g Podbrezje. Pfav slovesno smo praznovali v naši župni cerkvi 801etni-co presv. cesarja. Službe božje so se udeležili: c. in kr. topničarski polkovnik g. I. Tomše pl. Savedolski, c. kr. orožniki, poštni urad in vsi naši Orli v kroju. Cerkev je bila krasno okinča-na. Popoldne sta v društvu predavala jurist g. Pavel Cvenkelj o zgodovini slovenskega kmeta in g. Avsenik, vi-sokošolec, o socialncm vprašanju. Oba sta žela pohvalo za temeljite in zanimive govore. V naši župniji je veliko pomanjkanje pitne vode; poslanci so nam obljubili vodovod, a bila je le obljuba, ki naj bi se kmalu uresničila.
g Iz Tržiča. Cesarsko slavnost jc priredilo društvo sv. Jožefa v svojih prostorih 23. t. m. z jedrnatim, patrio-tičnim nagovorom g. T., petjem in godbo. Slavnost je počastil g. veletovarnar Gassner, gg. župnik Zore iz Mirne peči, župnik Primožič, kaplan Čadež in mnogo občinstva. — Pogrebno podjetje je otvoril mizar gospod Avgust Primožič: Dobil je za nosilce lepo črno opravo. V .zalogi ima mrliško obleko, krste in vse drugo, kar je potrebno za dostojen po1 greb. Ker niso cene pretirane, zato priporočamo to podjetje tudi okoličanom.
—	Dva odbornika naše jako lepo na* ,predujoče: hranilnice in posojilnice s .sedežem v ka,planili je imenoval de-
želni odbor za člana cestnega odbora, in sicer Ignacija Megliča, župana v Lomu, in Janeza Golmajerja, župana v Kovorju, oba odločna somišljenika S. L. S.
g Iz Križa pri Tržiču. Naša občina plačuje okroglo 10.000 K direktnega davka. Letos znašajo občinske doklade 38 odstotkov, torej skupno 3800 K. Od te vsote dobi samo župan 1000 K plače. Ne rečem, da mora župan zastonj delati za občino, dandanes županovanje ni lahko in daje mnogo posla. Vsak delavec je vreden plačila. Če pa župan kmečke občine dobiva plače 1000 kron na leto, pa naj tudi stori, kar je županova dolžnost. Če sam ne zna ali ne razume vseh poslov, naj sposoben tajnik dela za njega, da more vsakemu postreči, kadar pride po opravkih k županstvu. Ali kako je v naši občini? Župan ima tajnika, kateremu plačuje 600 kron, zase ohrani ostalih 400 kron. Tajnik pa ne prebiva v domači občini, ampak v Tržiču, in pride le nekatere' dni za nekaj Ur v občinsko pisarno k županstvu. Župan sam še domovinskega lista ne naredi, kaj šele kaj težjega! Posledica temu je, da marsikateri pride po opravkih k županstvu, pa ne more opraviti. Zakaj pa včeraj nisi prišel? Pa drugikrat pridi! S tem je odprav-, ljen in se mora zadovoljiti. Tajnika nastavlja občinski odbor, zato je v prvi vrsti on odgovoren za te nezdrave raz-, mere. Tajnik mora biti vsak dan v občinski pisarni ob določenem času. Zato naj obč. odbor določi uradne ure, katerih se mora tajnik držati; naj se javno razglasi, kdaj je občinski urad odprt ter se nabije tudi na vratih občinske pisarne, kdaj so uradne ure. — še. marsikaj nam ni všeč glede županskega uraclovanja. Če bo treba, pride vse na vrsto. Ljudstvo naj ve, kaj je županova dolžnost, da se ga ne bo balo prositi, kadar ima pravico kaj zahtevati. Tudi župan ni vsemogočen, ampak stoji pod višjo oblastjo, ki lahko red napravi, če župan ne stori svoje dolžnosti. Na huj-skajoče in lažnjive dopise ter osebne napade v »Gorenjcu« se nam ne zdi več vredno odgovarjati. Dopisnika vsi poznajo in nima nobene veljave pri treznih in pametnih ljudeh. Nam ni za osebe, ampak za stvar!
g Z Dobrave pri Kropi. Že dalje časa ni bilo nič poročil od našega izobraževalnega društva, dasi smo imeli že več predavanja V nedeljo, 21. avgusta, pa je društvo priredilo veselico v proslavo 801etnice presvitlega vladarja. Igralci kakor pevci so svoje točke iz-borno rešili. Mnogobrojno občinstvo je bilo prav zadovoljno s prireditvijo. Igra se ponavlja v nedeljo, dne 28. avgusta. — Pretekli teden je trpsil nek človek protestantske biblije po naši fari. Ker ,je knjigo dajal zelo poceni; spečal jih je mnogo. Ljudstvo svarimo pred na-kupom^takih knjig.
g Koroška Bela. S strahom smo pričakovali dan 21. avgusta, ko so se naši vrli fantje in 'dekleta hoteli pokazati v igri »Divji lovec«. .Toda strah se je
7>
spremenil v veliko veselje pri nas, pri nasprotnikih pa v veliko zavist in jezo, zakaj vsi igralci so v občo zadovolj-nost rešili svoje vloge. Pred vsem moramo pohvaliti Tončka, ki je s svojim nastopom pripravil gledalcem prav ,mnogo zabave in veselja. Enako Zavrt-nik in drugi. Tudi Majda je dobro izpeljala svojo težko vlogo, zlasti če pomislimo, da je šele vprvič nastopila v daljši vlogi. Gotovo je, da je marsikateri gledalec našel še napake pri igralcih, ki se bodo še morale odpraviti, toda upoštevati je treba, da je društvo letos vprvič upalo stopiti pred občinstvo z gledališkimi predstavami, s katerimi bo pa nadaljevalo sedaj vsako leto. Dal Bog, da bi moglo društvo kmalu pod lastno streho prirejati zabavne prireditve vsem, ki žele poštene zabave in poštenega veselja. Dokler pa bo treba igrati na prostem, se bodo pa igralci morali potruditi, da bodo kolikor mogoče glasno govorili, ker se toliko glasu izgubi. Veliko je pripomogel k dobremu izidu igre društvenik gosp. Klinar, ki nam je naslikal krasne kulise in nam napravil lepo scenerijo, zlasti v zadnjem dejanju. Bodi mu izrečena zahvala za njegovo požrtvovalnost. Če bo vreme dopuščalo, se bo le-,tos uprizorila še ena igra, zlasti ker nasprotnike tako bodejo naše prireditve v oči, ko vidijo, da si pridobivamo vedno več prijateljev. Najljubše bi jim bilo, če bi mogli naše prireditve preprečiti, zato pa stikajo po vseh kotih, kje hi kaj dobili, kar bi jim služilo kot orožje nasproti nam. Toda na uho jim hodi povedano, da naj pred pospravijo pred svojim pragom, potem naj pa pridejo k nam. Dokler pa še svojih pristašev ne bodo mogli držati v redu, da bi pustili mirne ljudi na poti pri miru, naj bodo pa lepo pri miru, ker bi jim preveliko besedičenje znalo škodovati.
g Iz moravške doline. Ustanovitev Orla. Na mali Šmaren dne 8. septembra popoldne po božji službi je v prostorih Katol. izobraž. društva ustanovni shod telovadnega odseka Orel. Fantje, dolgo časa se že menimo, da bi poklicali v življenje telovadni odsek, zato pa upamo, da Vas bo prišlo kar največ. Pridite torej vsi prijatelji ,mladeniške organizacije k temu shodu. Govornik dojde iz Ljubljane. Vse pogrebno boste izvedeli na shodu. — Srečna je far a Č e š n j i c e, ki je iazmerno v tako kratkem času dobila novega gospoda župnika v osebi gosp. Pavla Perko, dosedaj kaplana v Živeli. Pred nekaj dnevi ga je gospod dekan poravški v spremstvu še dveh drugih 'duhovnikov spremil na Češnjice. Mladi gospod župnik pozdravljen v pašem krogu! Sedaj pa še Ihanci čakajo, kedaj bo osirotela fara zopet vesela postala.
g S Suhe aail Kranjem. Knjižnica Š. D. Z. na Suhi ponavlja v nedeljo dno 4. septembra ob pol 4. uri' popoldne v prostorih g. Jakoba B.aSaj A. Medvedovo narodno igro v Štirih dejanjih: »Stari in mladi« ker sc igva vsled tepe 8'
in umetniško dovršene vprizoritve ponavlja na splošno željo, upamo tudi sedaj tako obilnega obiska kakor prvič. Kakor igra ponovi se tudi ostali spored prireditve, pevske točke za moški .zbor in vrtna veselica. Podpirajte z obilno udeležbo delo knjižnice po geslu »Z Bogom za narod!«
g šmartin pri Kranju. Društvena veselica je nepričakovano dobro vspela. Obširen prostor je bil lepo ozaljšan z mlaji in venci. Vršilo se je vse v najlepšem redu. V resnici neutrudljiva dekleta so nam postregla z vsem potrebnim. Nastopil je prvič ženski društveni zbor, ki je pokazal v kratkem času lep napredek. Enako nam je moški in mešani zbor zapel dokaj narodnih pesmi. Vmes je živahno udarjal tamburaški zbor. Vladala je splošna zadovoljnost v vsakem oziru, katero je pospeševala gotovo tudi turška kavarna s pristno črno kavo. — Hvala tedaj vsem, ki so pripomogli k sijajnemu uspehu. Hvala tudi požarni brambi za izkazano uslugo. Tako, Šmarčani, bodimo resni pri delu in veseli v pošteni družbi!
d Na Vačah je 28. t. m. predaval v izobraževalnem društvu prav fino in poljudno g. Jež, tajnik »Slovenske Straže«. Naše društvo dela v znamenju miru in napredka, to celo naši nesomiš-ljeniki uvidevajo ter nam dajo mir. Le ona stranka stranišča mora ostati neozdravljivo trapasta. Z vsemi postavnimi sredstvi bo treba napraviti red. Če bo šlo tako, pridemo drugič z imeni na dan. Županstvo ne ukrene ničesar. Pa saj je rekel lani pred občinskimi volitvami naš liberalni dopisun: »Novega župana bom imel pod svojo kontrolo. Ko rešim ljudstvo iz tega prokletega stanja, rad umrjem brez svete popotnice.«
d Ribniški Orel priredi v nedeljo, dne 11. septembra javno telovadbo. Spored: Sprejem bratskih društev, sv. maša, skupno kosilo. Popoludne po li-tanijah javna telovadba in ljudska veselica. Srečolov; godba. Vabljena so vsa bratska društva. Na zdar! — Odbor.
d Šmartno pri Litiji. Zgradba društvenega doma sc bliža h koncu. Pričele so se tudi priprave za notranjo uredbo, tako, da ga bo tekom jeseni mogoče izročiti vzgojevalnemu in poučnemu namenu. Stavba je krasna in obsežna. Naši nasprotniki nam jo celo po svojih časnikih zavidajo. Prav, pa je tudi naše zavedno ljudstvo ponosno nanjo. Liberalcem pa svetujemo, naj malo manj pijo in ponočujejo, pa bodo kmalu kaj takega lahko zgradili. Prezreti ne smemo, da se je zgradba doma vršila ve s čas pod skrbnim nadzorstvom našega »trgovca plackomandanta«, ki si že ob vsakem jutranjem svitu hodi razvedrivat svojo razburjeno liberalno glavico ob pogledu nanj. — Dne 17.
julija je naš Sokol z nekaterimi na-prednjaki obojega spola, med katerimi zlasti ne sme manjkati naš »ljudski1 nadvzgojitelj«, trobentaje in ponosno zapustil domačo vas ter odhajal v Zagorje ob Savi k otvoritvi Sokolskega doma. Vrnitev zvečer pa je bila vsa drugačna. Tiho, mirno in razpršeno so se vračali v Šmartno. Vzrok te izpre-membe je bil pač ta, ker so šli v Zagorje zdravi, vračali pa so se ranjeni in oplašeni. Prišlo je namreč do spopada med našimi in nekaterimi zagorskimi svobodomisleci v neki gostilni. Voč tednov je imel radi tega njih starosta zdravnik priliko opazovati »sokolske možgane«. Kaj je vse v njih našel, tega ne vemo. Bodi k temu dogodljaju pri-pomnjeno, da mi tega spopada nikakor ne odobravamo, vendar pa v toliko privoščimo našim naprednjakom, da bodo saj odslej imeli priliko premišljevati; kako prijetno je v kraju, kjer se pozabi na dostojnost. Hudomušni ljudje si celo šepetajo, da je to spomin na 12. september lanskega leta, ko ste z žvižganjem, mazanjem, žuganjem in nasil-stvom pokazali svojo napredno omiko. Bodi vam ta dogodek v opomin, da tudi' za vas lahko sledi še več takih 17. julijev. Slehrno delo zasluži primerno plačilo •— pravi ljudski rek. — Krasno skupino naših sokolov so opazovali ljudje dne 24. julija, idoči k službi božji zjutraj ob pol 5. pred Grošeljnovo gostilno. Niso se namreč zavedali štirje bratje, katere je kralj alkohol objel v svoje ljubo naročje, da se telovadne skupino napravljajo vedno le v telo« vadnici, oziroma na drugih primernih prostorih, nikakor pa ne sredi ceste na kupu peska. — Dne 10. julija ste k. s. izobraževalni društvi v Šmartnem in. v Litiji priredili svečanost v čast sv. Cirilu in Metodu v korist obmejnim Slovencem. Ljudstva je bilo do 600. Dopoldan je bil velik in krasen sprevod k slavnostni službi božji, katerega se je udeležilo celo več odličnih Članic Ciril-Metodove podružnice. — Objedncm se je popoldan ustanovila podružnica Slovenske Straže, kateri je pristopilo lepo število članov. Spored se je lepo izvršil, kljub temu, da je »slavna nepristranska« požarna bramba hotela z močnim ■trobentanjem grede na vajo motiti slovesno razpoloženje. So še pač na svetu majhni ljudje! Na pomoč! — Kakor po' drugih krajih, tako tudi nam nezgoda letos ne prizanašajo. Črv je uničil veliko pridelkov, zadnji čas pa so še hudi! nalivi in toča napravili mnogo škoden Vinogradi so skoraj docela prazni, tako da se je neki mož izrazil: letos bo pa' Bog sam priporočal abstinenco. Opozarjamo prizadete posestnike, da so pravočasno zglase za odpis davkov. — Dne 7. avgusta je nenadoma umrl za kapjo v Zavrstniku pri Litiji občinski ubožec Martin Kolar, ki je uničil v teku svojega življenja mnogo jeruša. Pač zopet nova žrtev alkohola! — Naš liberalni trgovec Razboršck šo vedno oznanja v svoji izložbi, da se jo pcv. društvo »Zvoii'< poživilo, ker jc priredilo pred
kratkim izlet v Kamnik in dobilo v priznanje mrtvaški, no, hočemo reči lo-I.vorjev venec. Bodi ob tej priliki opom-rnjeno, da se imajo »Zvonarji« v tem f oziru »Domoljubu« zahvaliti, da jih je : svoj čas opozoril, da jc »Zvon« počen in 'da ga naj prelijejo. In res prelili so ga, z veliko mujo iskaje in pobirajo povsod staro in novo, dobro in slabo blago — pač znamenje, da je zopet nevarnost za njegov razpok. Samo če ne bo za Šmar-čane to prelivanje »Zvona« preveč veljalo, ker utegne prelivalec zvonu postati »drag« prijatelj. Tako nekako se čuje in vidi pomežikovanje med dobro poučenimi krogi. Pa vedo morda o tem kaj več povedati odborniki Kmečke posojilnice? — Ko se je vršil pretečeno nedeljo pri nas slovesen ljudski spomin 80-letnice rojstva Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja ob navzočnosti gospodov c. kr. uradnikov iz Litije, so se ob tej priliki posebno nekatere napredno hišo izkazale dinastične s lom, da niso hotele razobesiti zastav. Bodi omenjeno, da je med temi tudi noka gostilna, v katero posebno rado zahaja naše c. kr. uradništvo.
d Litija. Litijsko-šmartinski Sokol že bobna ljudi po časnikih na svojo javno telovadbo in si v strahu pred premajhno udeležbo izmišljuje, da bo otvoritev Društvenega doma v Smartnem istega dne. Pa nikar se tega ne bojte. Sicer pa vedite, da naše ljudstvo ima večkrat priliko brezplačno opazovati sokolske skupine na kupčkih peska in zvečer gledati vašo »boksarske« proste vaje zunaj gostiln in pred cerkvijo.
d Jablanca pri Litiji. Dobili smo v zvonik naše lepe cerkve novo uro, ki je vedno zastajala. Pa nikar ne mislite, da smo tudi mi zaostali — saj nas je že veliko število organiziranih v izobraževalnem društvu in telovadnem odseku Orel. A nova ura nam bo v tem oziru še bolj pot kazala.
d Polšnik. Pred kratkim nas je zapustil povsod poznani in spoštovani č. g. župnik Globelnik, ki je veliko storil za župnijo in šolo ter si zlasti s cerkvijo, posvečeno lurdski Materi božji, postavil neminljiv spomenik. Bog ga Sivi na novem mestu v Št. Vidu na ^Vipavskem!
d Iz Zatičine žc dolgo časa ni bilo nobenega poročila, dasi bi bilo včasih dobro kako novico napisati. V teku leta smo imeli dve novi maši. Lansko leto je daroval v opatijski cerkvi prvo sv. daritev salezijanski duhovnik č. gosp. Alojzij Kastelic, ki sedaj deluje na Rakovniku pri Ljubljani. Letos smo imeli pa zopet novo sv. mašo. Bral jo je frančiškan pater Zofron Kozlevečar, rojen v metnajski vasi. Govoril mu je slavnostni govor preč. g. profesor dr. Sre-brnič iz Gorice. Mnogo vernikov so je ,Udeležilo cerkvene slovesnosti. — Dno '20. avgusta smo zopet slovesno praznovali god sv. Bernarda. Pontifikalno sv. mašo je opravil premilostni gospocl škof Stariha iz Amerike. Cerkveni govor jo imel č. g. pater Valerijah TJfiak
iz Ljubljane. Tudi semenj je bil jako velik. Živine se je mnogo prodalo. — V bližini Zatičine prekopava razne gomile vojvodinja meklenburška., Našla jc mnogo jako zanimivih predmetov iz rimske dobe. Delavcev, ki brskajo in kopljejo zemljo, je preccj nad petdeset.
d Sveta Gora pri Litiji. Že dolgo negovana želja po novih stranskih oltarjih na Sveti Gori se je letos uresničila. Največ zasluge pa ima g. Anton Klobučič, večletni župan in posestnik v Šemniku, ki je sam v ta namen daroval 1800 kron, potem pa gg. cerkvena ključarja Janko Zajec, načelnik mlekarne in Fran Ocepek, posestnik z Ro-viš, ki sta skupno z g. Antonom Rogelj-nora, organistom, pobirala prostovoljne doneske za drugi oltar. Oltarja sv. Jožefa in sv. Ane pa jc 21. avgusta t. 1. med slovesno azistenco preč. gg. Jakoba Ogrizek-a, župnika v Št. Lambertu in Ignacija Buvar-ja, bogoslovca in domačega g. župnega upravitelja blagoslovil preč. g. p. Ilugo Bren, za kar se mu farani prav toplo zahvaljujejo, posebno pa še za pomenljiv in ganljiv govor. Bog plačaj vsem!
d Iz Tržišča na Dolenjskem. V zadnjem času, odkar imamo ustanovljeno K. S. I. D., sikajo znani nečedni dopisniki v liberalnem »Domu« nad naše pristaše in podajajo svojim zvestim ovčicam tiste znane in od liberalcev že sto- in stokrat prežvečene otrobe, katere zamorejo prebavljati le trdi in raznim sirovostim navajeni liberalni želodci. Pred vsem jim je na poti naš društveni tajnik, mladenič Kobal, kateremu na čast so pomazali že precej črnila zato, ker ima to napako, da si upa postaviti se po robu liberalnim bogovom in njih terorizmu. V želodcu jim je tudi gospodična poštarica, ker jim ni hotela skupaj zganjati ženstva, ko so mislili ustanoviti Ciril-Metodovo družbo. Vpili so in klicali so poštno ravnateljstvo, da jih reši neljube pošta-rice. Ravnateljstvo se jih usmili, a kako? — Gospodično poviša v službi, a to dopisnike boli in peče, zato hlade svoje rane v liberalnem »Domu«. Hvalijo in slave pa svoje pristaše, kakor da bi bili najbolj zasluženi možje v občini. Zasluge teh liberalnih mož bomo ob priliki obelodanili, naj se ljudstvu odprejo oči. Smešno je, da se tako potegujejo za liberalno lice Tržišča tisti študentje, ki so ravno klerikalcem največ hvaležnosti dolžni. Tudi se nek študent (ime za sedaj zamolčimo) trudi za Sokola; v ta namen izkuša pridobiti nekaj fantov. Pa mislimo, da v Tržišču ne bodo veliko opravili s sokolsko župo; je pač preslaba. V Tržišču smo tudi izbirčni. Pa tudi Jelene nima časa ukvarjati so s Sokolom, ker kot novi podžupan bode moral znižati občinske naklado, zoper katere je nekoč zabavljal. Tudi bo treba skrbeti za povzdigo in napredek občine ter nekoliko preurediti občinsko gospodarstvo, za kar se je pred tremi leti, ko je kandidiral za županski sto-lec, tako širokoustil. To tembolj zato, ker smo slišali grozno udrihati po ob-
činskem gospodarstvu naročnike »Slovenskega Doma«. Za danes naj bo to dovolj. Vedite pa, da imamo pero namočeno in gradiva dovolj na razpolago, Kdor bo iskal, bo tudi našel!
d Fara pri Kostelu. V nedeljo, dne 21. avgusta, smo imeli krasen dan. Fara si je odela praznično obleko. Naša trcbojnica je vihrala raz mlajev in hiš. Kmečka zveza je napovedala javen shod in trije poslanci so obljubili priti k nam na hrvaško granico, ki je tako lepa, pa vsled oddaljenosti tako malo poznana. Čvrst, priden in nadarjen rod prebiva po strmih bregovih Kolpe. Domača gruda sicer prebivalstva ne more preživljati, a vendar jo ljubijo njeni sinovi, ki se vsako pomlad veseli vračajo domov iz tujine, iz mažarskih in nemških mest, koder si s krošnjar-jtnjem služijo kruh. Že od nekdaj je prebivalstvo todi v taboru S. L. S. Na shod je prišlo vse mlado in staro, možje in žene. — Poslanec Bartol je poročal o živinoreji, o tem, kar je videl po Švici, ki bodi nam vzor umne živinoreje in sadjereje. Govoril je zelo poljudno. Poslanec dr. Pegan je poročal o deželnem zboru. Navajal, katere postave so se sklenile prebivalstvu v korist in kaj namerava še skleniti deželni zbor. Res je, da še več postav ni potrjenih, a S. L. S. ne bo odnehala in se bo bojevala za potrjenje sklenjenih postav. Poslanec Jaklič je poročal o državnem zboru. Pojasnil je načrt novega kroš-njarskega zakona, ki bo našim kroš-njarjem ugoden, in potem je opisal boj poslancev S. L. S. v državnem zboru za pravice slovenskega naroda. Omenjal je izdajalsko pisarjenje liberalnih listov in čudno postopanje nekaterih' dalmatinskih poslancev, ki delajo sedaj v prilog vlade in nemških strank in hočejo oslabiti nas, ki se borimo tudi za pravice hrvaškega naroda ravno s tisto resnostjo in gorečnostjo, kakor za px-a\ice Slovencev. Hrvaški župnik iz Brda, Pavel pl. Ožegovič je dejal, da' Slovenci ne smemo soditi hrvaškega naroda po dejanjih nekaterih poslancev. Hrvaški narod sedaj ne more nič za to, če njegovi poslanci ne poznajo svojih dolžnosti, a pri novih volitvabj se bo poskrbelo, da pridejo v Beč drugi; boljši ljudje. Župnik Češarek je predlagal zaupnico voditelju S. L. S. tir. šusteršiču in njegovim tovarišem v deželnem in državnem zboru. (Sprejeto soglasno z viharnim oclobravanjem.j Zupan Bauer je priporočal poslancem več stvari, ki se tičejo občine. Klarič jo izročil poslancem spomenico gleda krošnjarstva in drugih reči. Shod jo trajal nad tri ure iii so končal s slava-klici cesarju, ki je praznoval te dni 80-letnico.
d Shod v Banjiloki. Kmečka zveza1 je sklicala za v nedeljo, 21. avgusta, ob 11. uri dopoldne javen shod v Banjiloki. Na shocl je prišlo vse, kar jc v taboru S. L. S. in prišli so tudi nekateri njeni neprijatolji. Nekaj dni prej je dobila Banjaloka župana, ki jc naš človek! in ki bo vsekako delal v duhu S. L. S*
Državni poslanec Jaklič je poročal o državnem zboru in ožigosal delovanje liberalcev. Deželni poslanec Bartol je poročal o potovanju v Švico in vnemal prebivalstvo za umno živinorejo. Deželni odbornik dr. Pegan je govoril o deželnem zboru, o sklenjenih zakonih in načrtih S. L. S. Marinč je predlagal zaupnico poslancem. Končno je poslanec Jaklič odgovarjal na posamezna stavljena vprašanja. Shod je trajal nad dve uri. Tudi Banjaloka je v taboru S. L. S.
d Banjaloka. Po triletnem gospod-slvu Kajfeževe rodbine z Novih sel smo imeli volitev župana. Kajfcži so izgubili ž-zlo in za župana je izvoljen Matija Majetič, posestnik in gostilničar v Raj-čelah. Doslej so se pri nas vpoštevale v prvi vrsti rodbinske koristi, naj se začno vendar enkrat vpoštevati koristi občine in prebivalstva. Novi župan pa naj odločno odklanja vse liberalne vplive, naj pridejo od koderkoli. Le čvrsto naprej!
d Iz Hotiča. Ustanovitev najnovejše podružnice »Sloven. Straže« vršila se je pri nas v nedeljo po popoldanski službi božji. Vrli in zavedni Hočani so so odzvali v prav častnem številu povabilu na shod podružnice. Dasi okraj ni ravno velik, bilo jih jc na shodu navzočih do 60 mož, fantov, žen in deklet. Udeležba bi bila gotovo še obilnejša, ako bi ne bili nekateri nasprotniki, ka-tpri ne poznajo pomena in namena narodnoobrambnega društva »Slovensko Straže« z napadi in zabavljanjem nekaterih ostrašili in jih tako od shoda odvrnili. Kljub takemu nenarodnemu nasprotovanju je takoj pristopilo do -40 rednih, ne vštevši podpornih članov. Govorili so na shodu: g. cand. iur. Jež, domači gospod župnik in g. učitelj D. Bric. Odbor se je volil tako: Predsednik: posestnik Anton Štrus; podpredsednik: posestnik in lesni trgovec Anton Lovše; blagajničarica: vrla gospodična Amalija Zupančič; tajnik: gosp. župnik Jan. Hromeč. Živela najnovejša Slovenska Straža! Bog in narod!
d Krka. Nekaterim ni prav, da je Kmečka zveza našim kmetovalcem po znižani ceni preskrbela 14-odstotno ajdno gnojilo. Mi smo našemu župniku hvaležni, ker je držal svojo obljubo in nam najcenejše po Kmečki zvezi pre-skrbel 14-odstotno gnojilo. Prej je stalo 12-odstotno gnojilo več, kakor zdaj 14-odstotno. Njegova beseda jc res nekaj izdala, ker je prišlo približno tri vagone gnojila na Krko. Plačila pa za to nima nobenega, razen nevoljo hinavskega dopisuna, ki se skriva za »Slovenskim Domom«, pa ga vendar dobro poznamo. Naj še omenjamo, da so nam pridige našega župnika jako všeč, če pa niso všeč dopisunu, ne moremo pomagati. — Hvaležni kmetovalci.
d škocijan pri Dobravi. V nedeljo, 21. avgusta 1910. se je vršil občni zbor izobraževalnega društva. V odbor so bili izvoljeni: predsednik: Komljanec Josip; podpredsednik: Komljanec Anton; tajnik: Kelvišar Jože; tajnikov 72
namestnik: Ivlavžar Ivan; blagajnik: Kelvišar Franc; blagajnikov namestnik: Keglovič Jožef; knjižničar: Rupar Franc; računska pregledovalca: Bohinjec Peter in Oberč Janez. — Na shodu jc govoril g. kaplan Anton Komlanec o potrebi in nalogah izobraževalnega društva. Nekateri so mnenja, da Škoci-jan ne sme naprej, pa pojde. Naša fara je razsežna in lepa. Ne bilo bi prav, da bi spali.
d V Metliki bo v nedeljo, 11. sep-tembra po rani maši v prostorih kmetijskega. društva volivni shod S. L. S., na katerem se bo predstavil kandidat S. L. S., deželni odbornik Jarc. Prijatelji S. L. S., pridite vsi na ta shod! — Odbor Kmečke zveze.
d V Mirni peči bo volivni shod v nedeljo, 4. septembra, po rani sv. maši pred župniščem pod lipo. Možje, pridite vsi na ta shod!
d V Prečni pri Novem mestu je bil v nedeljo, 28. avgusta, po rani maši shod volivcev, ki so se vsi izrekli za navzočega kandidata, deželnega odbornika Evgona Jarca.
d Od Sv. Gregorija. Lepo je vzhajal spominavredni dan 21. avgusta za našo faro. Tu dan se jc imelo vršiti pri nas nekaj pomenljivega. Naši mladeniči so se žo mnogo časa pripravljali na ustanovitev izobraževalnega društva in Orla. Prelepo razvito versko življenje v naši fari je dajalo upanje, da bi katoliška organizacija pri nas lahko uspevala kot malokje. Ljudstvo je tod dobro in nadarjeno. Vseli oči so bile obrnjene v našega skrbnega gospoda župnika. A on ni šel brez premisleka na delo. Vsestransko je preudaril in pretehtal in ko so bili dani pogoji za obstoj, je položil roko na oralo in v že razorano njivo posojal seme, ki je danes dozorelo v lep sad — izobraževalno društvo in odsek Orla. Priporočal jc neutrud-ljivo katoliške časopise in na stežaj odpiral svojo knjižnico ter tako pripravljal pot društvu. In ravno ta priprava nam je trden porok, da bo izobraževalno delo uspevalo. — V nedeljo, 21. avgusta so nas pozdravljali navsezgodaj mlaji in lep slavolok pri fari. Pri sveti maši so pristopili vsi Orli, 21 po številu, v uniformi k sv. obhajilu v veliko spodbude vseh dobromislečih. Popoldne se je razvila prelepa slavnost. Na Maticovem vrtu, ki nam ga postrež-Ijivi posestnik vedno drage volje prepušča, je bilo vse lepo pripravljeno za telovadbo in govore. Ob 3. uri so začela dohajati bratska društva, in sicer na vozovih iz Dobrepolja, Roba, Lašč, Škocijana; peš iz Ribnice in Sodražice. Ko so se vsi zbrali, so odkorakali k blagoslovu, ki je bil odločen samo za Orle. Napolnila je pa cerkev tudi druga množica docela. Po blagoslovu se je razvila telovadba, izvajale so se proste vaje. Poveljeval je brat Tomažin jako spretno. Tudi na drogu se je telovadilo. Med telovadbo je neprenehoma igrala slav. orlovska godba iz škocijana. Zatem nastopi domači g. župnik Krum-pestar, Pozdravlja došle goste in izraža
svoje veselje, da se je moglo začeti pri nas z izobraževalnim delom. Poživlja domače Orle, naj bodo vztrajni in naj se ne ustrašijo kakoršnilikoli nasprot-stev. Nato sc oglasi k besedi gosji. j. Hočevar iz Ljubljane, ki poučuje fante o njihovih dolžnostih. Brat Pire pozdravlja v imenu sodraškega in brat DrobiliČ v imenu dobrejioljskega Orla. Vsi govorniki so želi veliko pohvalo in odobravanje. Na sporedu je bil srečo-lov. Dobitki nikakor niso bili malenkostni. Posebno lepa zabava se je bila razvila zvečer pod milim nebom. Visoko v zrak so švigale rakete, pokali to-piči in igrala vse hvale vredna godba iz Škocijana. Dekleta so pod vodstvom naše vnete gospodične učiteljice zapele par lepih pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili tako slovesen ustanovni shod izobraževalnega društva in odseka Orel. Predvsem našemu, za pravi blagor fare vnetemu g. župniku, prej laškemu, sedaj ribniškemu g. kapelanu Koželju, da nam je šol vsestransko na roko, g. J. Hočevarju za prelepi navduševalni govor, posestnikoma g. Modicu za brezplačno prepustitev vrta in g. Fr. Perovšku za 35 m visoki mlaj in darovalcem drugih mlajev; dalje naši ugledni družini Oblakovi, ki se je vsestransko mnogo trudila, da sc je izvršila vsa slovesnost tako lepo; posebno pa navdušenemu in idealnemu vaditelju naših Orlov. Dragi Gregorci! Izobraževalno društvo imamo sedaj. Vsi v društvo, brez izjeme! Vsi mogoči ugovori ne drže. Pokažimo, da je naša fara edina, kakor je bila vedno. Mladeniči, vsa nasprot-stva med nami naj padejo, recimo vsi eno: Z Bogom za naše društvo, ki naj raste, živi in procvita!
""""""fjraaizicjt jul ji n in		
U a n	notranjske noolce	u □ □
□C3C3C3C3C3C3C3DC3C3CaC=IC3l=IC:		
+ Shod v Cirknici. Kmečka zveza za cirkniški okraj je sklicala shod, ki sc jc vršil včeraj popoludne v društvenem domu. Shod je otvoril zvezin načelnik g. M a r o 11, ki je pojasnil zbranim možem, da hoče in mora shod v prvi vrsti protestovati proti vožnji tovornega avtomobila po deželni cesti na Rakek. Shodu jc predsedoval g. K o r č e. Državni poslanec g. G o s t i n -č a r je podal kratko zgodovino boja voznikov in deželnega odbora proti avtomobilu, ki utegne provzročiti mnogo nesreč in odvzeti premnogim domačim voznikom potrebni zaslužek. Ves upor je bil doslej brez uspeha, ker ministrstvo je dovolilo vožnjo s tovornim avtomobilom. Govornik je nato poročal o delovanju državnega zbora in obstruk-ciji jugoslovanskih poslancev proti italijanski pravni fakulteti. Končno je podal več nasvetov glede organizacije kmečkega in delavskega stanu ter dobrih časnikov. Poslanec dr. Žitnik je v daljšem govoru pojasnil vse važnejše
načrte zakonov, ki jih jc sklenil deželni zbor v povzdigo deželne kulture, slabo državne in deželne finance ter iz-: redni pomen 801etnicc našega vladarja.
«Na predlog g. župana L a v r i č a so zborovalci z živahnim odobravanjem ^soglasno odobrili naslednji resoluciji: il. Posestniki iz Cirknice in okolice, zbrani na današnjem shodu Kmečke zveze, najodločneje protestujejo proti ,temu, da bi po cirkniški cesti vozil avtomobil, dokler bi ta vožnja ne koristila prebivalstvu sploh, marveč le nekaterim bogatašem in dokler se cesta ne razširi tako, da vožnja ne bode nevarna življenju ljudi in živine. 2. Zbrani volivci izrekajo poslancem S. L. S. najtoplejšo zahvalo za njihovo skrbno delovanje v korist slovenskega ljudstva, odobravajo njih odločni nastop v državnem zboru za pravice slovenskega jezika v šoli in jim izražajo popolno zaupanje. — Po shodu so volivci poslancema izražali razne želje glede krajevnih potreb.
n Požar v Hctedršici. Velika nesreča preprečena. V nedeljo 21. t. m. je med popoldansko službo božjo nenadoma izbruhnil ogenj v kozolcu posestnika Valentina Brus, ki se je takoj razširil na gospodarsko poslopje sosednega posestnika Franca Trpina. Ogenj se je opazilo prepozno, in ko so domači ognjegasci prišli na lice mesia, omenjenih poslopij ni bilo več mogoče rešiti. Panika je bila velikanska. Vročina dneva je bila neznosna in lahen piš je raznašal pepel in gorečo slamo na vse strani, mnogo hiš v onem traktu je kritih s slamo, med hišami pa obloženi kozolci. Zgorela bi bila vsa vas in le previdnosti posameznikov se je zavaliti, da se je požar omejil. Tudi ni čuda, da je vsakdo mislil le nase in varoval svoje imetje. Strehe so polivali z vodo in jih zavarovali z mokrimi rjuhami. Najhujše jc bilo, da je primanjkovalo vode. Prihiteli so tudi ognjegasci iz Godoviča. — Vzrok zopet nesrečni otroci. Pazite že vendar nanje, ako ste doma za variha! Imenovana posestnika sta imela malone vse svoje premoženje v kozolcih in sta le za malo zavarovana. Škoda se ceni od šest do osem tisoč kron. Usmiljena srca, spomnite sc prizadetih!
n Neka oseba je izgubila v soboto popoldne 20. t. m. na potu iz postaje Prestranka do Rakitnika belo žepno ruto, v kateri sta bila zvezana dva zlata prstana. Eden je bil poročni in eden z modrim kamnom. Pošteni najditelj naj jih odda proti dobri nagradi Matijetu Križaju, Matenja vas št. 25.
n šturije na Vipavskem. Zavreta kri. 7. avgusta smo Orli v Šturiji priredili nedolžno okrožno telovadbo. In takoj je bil ves Izrael pokonci: »Edinost«, »Soča«, »Narod«, vsi so zavpili na ves glas. Domači hinavski liberalci so bili zeleni od jeze. Mi sc zanje šo zmenili nismo, in vendar toliko škripanje z zobmi. Glejte, glejte 1 kdo bi si to mislil? Saj vendar nismo tako brez pomena, kakor bi rad »Narotl«, češ, da
je bilo v Šturiji ta dan tako hladno. Politi so bili res z mrzlim curkom liberalci, a mi zadovoljni. Vse drugo, kar »Narod« čveka, jc — laž. — D u e t. To razburjenost razumemo, če pogledamo za kulise najnovejše šturske politike. Dve osebici sta, ki že nekaj čas lovita slepe miši: Rajer in Budilina. Oba sta krčmarja. Sta bila pa na tem svetu že vse: klerikalca, socijalista in liberalca. Potem sta pa vzela Mandičevo piščalko k ustom in sta piskala: »ne liberalec, ne klerikalec, ampak narodni delavec«. To je njun politični duet, ki pa je že razglašen. Prva disharmonija je bila, ko je Rajer na ajdovskem trgu volil-cem klical: Mi smo napredni kmetje. Potem je vjel »čuka« in ga z vso ljubeznijo redi. Slišali smo celo, da župniku hišna vrata zapira. Duet je »raz-štimal« tudi Budihna z njegovim zabavljanjem nad orlovsko slavnost jo. Tako, tako! In častne besede ob ustanovitvi N. D. O. in še pozneje so vsi pojedli. In prišli so tako daleč, da je konsum v Šturiji prav navadna fili-jalka liberalnih trgovcev v Ajdovščini, a pristaši zagrizeni nasprotniki S. L. S. Ubogo ljudstvo, kedaj boš spregledalo? — D u e t o v u s iD e h. Z velikim vriščem so ustanovili »narodno delavsko organizacijo«. In uspeh? Dc-lavci sami priznavajo, da niso dosegli ničesar. Štrajkali ne bodo nikdar več. Je, kakor je bilo, in deloma še slabše. O konsumu smo že povedali, kaj je. Konsum vina sc mora pa vršiti v gostilni Budihna-Rajer, sicer nisi »narodni delavec«. In prepričani smo, da bi bilo vse dobro, ako bi bili Orli telovadili in pili v njunih gostilnah. Odtod jeza. Se razumemo! Iz zavisti samo trgovski konsum, ki je brez pomena. Vinskega konsuma bognedaj, ker krč-marji itak — komaj shajamo. Poskrbelo se bo v kratkem, da se to vprašanje reši v korist ljudstva. — Predolg jezik. Obrekovalec tukajšne dekliške Marijine družbe je dobil pri sodniji sedem dni in dva posta za plačilo. Hud poper! Naj bo v zadoščenje razžaljenim, našim ljubeznjivim nasprotnikom pa v svarilo, da brzdajo svoje jezike bolj kot so jih doslej, ker bodo naša ušesa pozorna. — »M e -m c n t o mori!« To je bil konec »Narodovega« čvekanja. »Spomladi, ko ku-kva požene, se vidimo. Povejte župniku, da bo imel hude čase.« Tako štur-ski duet poje venomer, o tem sanja, samo edino na to misli. Da, da! Spomladi se vidimo gotovo; bogve, če že ne prej ? Deželna vlada je »narodno delavsko organizacijo« v Ljubljani razpustila. Če dr. Mandič ne bo krotil svojega jezika, bo šla tudi v Trstu v zrak. To še ne bi bilo bogvekaj. Kar bolj drži, jc deficit 2500 K v Ljubljani, ki je nepokrit, v Trstu pa šo v meglo zavit. Takrat, gospoda slavna, se spomni svojega solzavega »Mcmento mori« 1
n Postojna. Katol. slov. izobraževalno društvo v Postojni priredi v nedeljo dno 4. septembra igro v prostorih
mil. g. Vičičeve s sledečim sporedom: Govor, govori g. Rud. Kapš. Tamburaši: Za jedan časak, Sretau imendan, Lepa naša domovina. Igra: Revček Andrej-ček. Začetek ob pol 4. uri. K obilni udeležbi vabi odbor.
n Blagoslovljenje »Društvenega — Doma« v žireh se vrši kakor je bilo že enkrat naznanjeno, dne 11. septembra. Spored bo sledeči: 1. V soboto na predvečer ob 8. uri igra »Čevljar«, veseloigra v treh dejanjih; »Kovačev študent«, burka. V nedeljo zjutraj ob pol 8. uri sprejem gostov pred »Društvenim Domom«. 3. Ob pol 9. uri pozdrav gostov. 4. Ob 9. uri sv. maša na Dobra-čevi. 5. Ob 11. uri slavnostni obhod po žirovski okolici. Ob 12. uri kosilo v »Društvenem Domu« in po raznih gostilnah. 7. Ob 2. uri popoldne pete lita-nije na Dobračevi. 8. Potem blagoslov-Ijenje novega »Društvenega Doma« in nastop raznih govornikov. 9. Srečka-nje, šaljiva pošta in prosta zabava. Pri slavnosti sodeluje si. idrijska godba. Slavna društva in vrli Orli in vsi prijatelji slovenske krščansko socialne organizacije pridite ta dan ali še predvečer v Žiri! Svoj prihod naznanite čimpreje na Slov. katol. izobraževalno društvo Žiri-Dobračevo. Naznanite tudi, če pridete z zastavo. Na svidenje torej dne 11. septembra v Žireh! Odbor,
gl leta fenlfese S
DaaaEanEiaanabaciCJD;
Zlata knjiga slovenskih Orlov, spisal Franc Te^seglav. Katol. tiskarna. Ljubljana 1910.
Zopet lepa nova knjiga za naše Orle, kajti tem je predvsem pisatelj namenil svojo knjigo.
V	knjigi so podani Orlom razni nauki, ki naj bi jim bili nekak kažipot za njihovo življenje. Knjigo samo jc pisatelj razdelil v elevet poglavij, ki obsegajo: 1. Orel, njegov namen, delo in vzori. 2. Orli, njihove dolžnosti in živ-ljcnska naloga. 3. Orlovske čednosti. 4. Značajnost, prvi pogoj življenja po Or-lovili načelih. 5. Viteštvo in neomadeže-vano življenje. 6. Ljubezen do ljudstva in narodno dolžnosti Orla. 7. Telesno zdravje in smisel za domačijo ter družino. 8. Krščanska ljubezen in usmiljenje. 9. Orel in nasprotniki.
V	teh poglavjih je podal pisatelj z mladeniško - vzgojnega stališča mnogo prav lepih, za življenje potrebnih naukov. Govori lepo o disciplini, samoza-tajevanju, moštvu, značajnosti. Navdušuje mlado Orle za lieomadežovano življenje, za ljubezen do ljudstva, do domačijo in domovine; navdušuje jih dalje za narodno delo, za boj za narodne pravico, pa tudi za pravičnost do tujih narodov. To obširno tvarino jo obdelal v obliki katekizma, torej v vprašanjih in odgovoril). V začetku knjigo poda prelepo berilo iz svetega pisma starega zakona o niakabcjskili bojih za čast božjo ia srečo ljudstva. Na koncu pa je
62
dodal nekaj odlomkov iz spisov slovenskega škofa Slomška.
Težko je sestaviti knjigo, ki naj Li imela trajno veljavo in bi bila temeljni zakonik orlovske organizacije. Zato pa je šel pisatelj pri svojem delu nekako predaleč, da je namreč vzel orlovsko organizacijo preveč splošno. Kajti orlovska organizacija je le del splošne izobraževalne organizacije, orlovski odseki lc del izobraževalnih društev, niso pa to samostojni odseki in ne pravno samostojna organizacija. To je prezrl pisatelj in zato predpisuje Orlu delo, ki je ima predvsem izvrševati izobraževalno društvo kot tako. Pisatelj pozna namen in delo izobraževalnih društev in je to delo nekako predpisal tudi Orlu. Orel naj bi bil društvo v društvu! To pa biti ne more, ker je le društven odsek in se tucji od celotnega društva ne more in ne sme tako ločiti, kakor predpisuje pisatelj, ker bi s tem trpela rela izobraževalna organizacija. Ker pisatelj vzame definicijo Orla preobširno, zato se nam zdi posebno prvo poglavje premalo natančno in jasno.
V ostalem se bo knjiga z velikim pridom rabila, samo, da ima čitatelj pred očmi, da pisatelj ni pri sestavi knjige mislil le na mlade Orle, ampak tudi na mlade može, ker govori tudi o političnem in gospodarskem delu.
Želimo, da mladina rada sega po »Zlati knjigi« in si osvoji zlatih zrn, ki jih je premnogo v knjigi zbranih in s tem bo tucli naibolje poplačan trud pi sateljev.
piva in pravi: »Srečo pa imate, ko spod! Ravno on vrček ga je bilo Se v sodčku!:;
Pri vojakih. Korporal: Vi Vesel .se zmeraj tako nuinno režite, kakor ranjki Homer, ko se je bil zaročil s staro Oilisejo!«
Lovska. Logar: »Nedavno sem hodi! po gozdu nič hudega sluteč, kar jo primaha meni nasproti velikansk medved. Puške nisem imel nabasane. Kaj mi je storiti? Sine mi v glavo rešilna misel. Na vse grlo zapojem ljubljansko himno: »Odreti se ne damo!« — Medved obstane, kakor okamnel — jaz sem jo pa po-durhal!«
Iveri.
Golo resnico povedati se človek sramuje, zato jo ovije v plašč.
*
Ce te skrbi, ali so ti prijatelji zvesti ali ne, posodi jim denarja. Kar je napačnih, te bodo takoi zapustili kar je pa pravih, te todo še prosili na posodo.
Popolna lirana z« dojenčke, otroke in bolnike
na želodcu.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Skatlja R 1.80 v vsaki lekarni in drogerlji.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 24. avgusta: 34, 79, 28, 24,	45.
Line, 27. avgusta: 71, 3, 48, 45,	11.
Trst, 27. avgusta. 3, 79, 56, 40,	34.
UGANKA.
Iv. Baloh.
(Enoztožna beseda.)
Zdaj, ko smo v pasjili vročih dneh,
!ja polno je povsod na tleh,
če veter silen se vzbudi,
so polne njega vse stvari,
ladležen je posebno, če vročina
<ia potu spremlja potnika - trpina!
Bolezni razne, le zdravnikom znane,
v nevidnih količinah v njem so zbrane,
škodljiva zdravju je ta čudna stvar,
a zlatega dobiš za drag denar.
A glej! Ko boš pa enkrat ti umrl,
po dolgem, trudnem potu boš oči zaprl,
ko truplo tvoje bode se spočilo,
čez dolgo let pa vanj se bode spremenilo.
Tako je Bog Adamu že odločil —
ko bo pa sodnji dan napočil,
takrat pa vanj bo vdihnil spat življenje,
poklical tebe — v boljši svet — v vstajenje!
Smesnlce.
Zanesljiv pomoček. Zena možu: »Mihel naredi si voza I pri ruti, da ne pozabiš jutri' ob štirih vstati!«
Sreča. Hribolazec gostilničarju: »Vrček piva!« — cez dolgo časa prinese oštir vrček 52
priporočil za nakup vpo-rabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst vsebuje moj glavni cenik z nad -iOOO slikami, ki se na zahtevo posije vsakc-mur zastonj in poštnine prosto.
G. ia kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Most 1406 (Češko).
Le pri nas dobite pristno blago
Zelo ugoden nakup
40 metr. ostankov
cefira, voile, fianele in dru-Heqa perlln. blaga, krasne, dolge I—8 m, izbrane posili« po povzetju franko zo 18 K dobro znana rnzpo-1518 šiljalnlca 15 1
V. J. Havliček a bratr.
Podebrad (Češko).
Vzorci teh oslankov sc ne pošiljajo. Vzorce modnega blaga in manufakture' z najnižjimi cenami razpošiljamo franko.
DEIMR
prihrani listi, ki o potrebi vporab reči in daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 3000 slikami, ki ga
dobi
vsak zasloni in poštnine prosto in v katerem najde
osak
kaj primernega. — C. in kr. dvorni založnik
Jan
Bril* :
n Konrad
[91.1403 (Češko).
Izurjeni
stavbeni, umetni, okovski
icarji
se iSčejo za Budapešto proti dobri plači in za trajno delo. Ponudbe se vpošljepod šifro: »Ključavničar 291" na H. Mosse, Budimpešta, Nždor-u. 11. 2126
M M' 7,\ 7,T71TMT7,S * M " J7'
mse
od žensk slrižene In zmešane plačam samo jaz najdražje, ker jih rabim za lastni izdelek.
MTodkraišek
627 frizer 10-1
Ljubljana, Sv. Petra c. 32 v Levčevi hiSl.
Tržne cene
Gospodarske Zveze
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1910.
Deželni pridelki:
Pienfca......
Rž .........
Ajda........
Ječmen.....
Oves........
Proso belo . . . Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . .
Leča........
Grah.......
Laneno seme
Grailca......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlbničan fižol Prepellčar Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje »veže Zelje kislo brez
soda......
Repa sveža . . . Repa kisla brez
soda.......
Brinje ......
Kumna ......
Orehi.......
Gobe suhe. . . .
Ježice.......
Želod .......
Smrekovi storži.
Seno........
Slama.......
Stelja.......
Cena			1 Cen-	
K	Ll	Živina, meso	K	1 v
H 11 15	j _	živa vaga:		
	—	Goveda pitana	84	
	I W 50 1 «1 6(1	Teleta težka .	116	
		Teleta mala . . .	100	
		Prašiči ....	140	
1S 14		Koštrunl . . .	104	
	40			
24	—	Kuretninain drugo:		
211	—	Maslo kuhano		
36	—	od K 260 — do . .	2?0	_
22	—	Maslo surovo od		
—		K 260 — do . . .	280	
M	-	Slanina sveža		
—	—	(ipeh)......	164	
	—	Slanina preka-		
j —	—	Jena .......	174	_
I''	—	Mast svinjska . .	1SS	_
6	60	Loj.........	08	
4	—	Jajca 100 kom	8	
1 10		Pitanci.....	1	40
	—	Golobi......		
4	40	Raca........	it	60
12	_	Gos.........	S	
SO 50		Kolonijalno blago na debelo		
250	_			
—		Ril Ranifon od		
' —	—	K 84 - ?o . . 1	31	__
—	—	Kava Santos od		
4	SO	K liti - do ...	254	_
4			hO	50
"I	—	Petrolej......		50
Ženitna ponudba.
Ludvik Gostinčar, rojen v Ljubljani, star 40 let, stanujoč v Jajcu št. 12 in 64 (Bosna), lastnik dveh hiš, ena s stanovanji, v drugi imam gostilno že nad 8 let, s 40.000 K gotovine, se želim poročiti s samsko Kranjico, ki je na dobrem glasu, trdnega zdravja, ki zna brati in pisati in jo veseli gostilna. Zeli se tudi nekaj gotovine. Starost 25—30 let. Prosi se v poslatev slike. 2458
Deklirp iz PoStenih rodbin, katere bi . *	rade posečale veleslav. zunanjo
in notranjo Solo, ozlr. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico itd., katero vodijo veleč. q. UrSu-linke v Škofji Loki, dobe	2410
stanovanje, hrano
sploh vso oskrbo pri gospej ANI HflFNEH v Skofji Loki St. 93, II. nadstr., tik župnij, cerkve.
najlepše božično darilo
kompletne gosli za učence z lokom in omaro le 12 K.
Te gosli so pri. sini češki izdelek in so zliok izborne kakovosti
Rr»7 posebno pri« .ubljene ter se pošiljajo z lokom, z leseno omaro, rezerva.
!>revleko, sto-aiom ln s pi-čalko po na-
sieunjin cenah: st. 124. Dobro izdelane irosli, kompletne kot zgoral, K 12 — SI. 120 [SoljSc irosli, s krepkim glasom, kompletne kot zgoraj, K 14 St. 128. Boljše gos|j, fino lakirane, garnitura iz ebenovine, kompletne K 16 -. St. 131". Posebno skrbno izdelane gosli, močan in poln glas, iz ebenovine, kompletne K 20— Take seBtave so primerne po-scbno za začetnike in učenec. — Zaboj K — 70. Neugajajočc se radevoljc vzame nazaj ali zamenja. RazpoSilja po povz,
c. in kr. dvorni založnik JAM KONRAD
razpoSlljalnlca glazbll. Brun »87«, Če*ko.
Bogato ilustrovan conik z nad .1000 slikami na zahtevo vsa-__komur zastonj in poštnine prosto.
: Naročajte ..Slovenca".: