ISSN 0040-7712

9"770040

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI1102

Družinsko

drevo

o

CD jQ

TD

O

O

cd

o

N-

co

O _!

o

O)

m 05

CD

o

LO

h-

>C/5

co O

J*: d

CU CO £
0 ) LL 'P

2, 3 o

M O) 5
C O o
o <S c

1 -C

2  E- e

O) C

ci w

E -S

o. ^

CL>

rr >o

5? n

O .L 2

en

CL

O.

>co

Q. F -Q
m O O

O i=r

>N -n

Q-

>o

>c n

(/)  T

□

mm 5

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

JANUAR 2007, LETNIK XLV, CENA 2,10 € (503 SIT)
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.
Za založbo:

Branko Bergant

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Katarina Plevnik
Trženje oglasnega prostora:

Bernarda Žužek
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:

telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 2,10 € (503 SIT),
naročnina za prvo polletje pa
10,50 € (2.516 SIT).
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
21 €(5.032 SIT).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,

Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: 5156029220012171943
Koda SWIFT: UBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Računalniški prelom in izdelava filmov:

Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Schwarz, d. o. o.

Naklada:  5.000 izvodov
Publikacijo sofinancira Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS
in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
- Urad za znanost ter Urad za šolstvo.
Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Zanimiv način upodobitve makete
gospodarskega poslopja, ki je zgrajena
iz različno oblikovanih miniaturnih
opečnatih gradnikov.

Foto: M. Pavlič

mr

KAZALO

KAZALO^

2 28. POKAL LJUBLJANE

5 V SVETU MIKRORAKET

6 TOVORI (1. DEL)

8

ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA
VOJNA (5. DEL)

- FIAT CR.32.

10 KAMEN NA KAMEN.

13 NOVO NA TRGU

14 MODEL RAKETOPLANA
Z ZLOŽLJIVIM KRILOM . .

26 KONTROLA RV-SIGNALA
(1. DEL)

29 VZGONSKI ROTOR . . .

32 PTIČJA HIŠICA
- KRMILNICA

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

35 DROBIŽNICA ZA EVRE
38 DRUŽINSKO DREVO . .

januar 2007


Lanska naporna sezona tekmovanj
raketnih modelarjev, ki je bila povsem v
znamenju svetovnega prvenstva v Bajko¬
nurju, zibelki vesoljskih poletov, je veči¬
ni raketnih modelarjev, ki se udeležujejo
tekem za svetovni pokal, v dobršni meri
izčrpala tako časovne kot finančne rezer¬
ve. Odraz tega je bila tudi pričakovano
nekoliko slabša udeležba na 28. pokalu
Ljubljane, vsakoletnem finalu svetovne¬
ga pokala. Od zaključka bajkonurskega
tekmovanja presežnikov sta namreč
minila le dva tedna, zato je bil za člane
ljubljanskega kluba Komarov, organiza¬
torje tradicionalnega tekmovanja, to še
posebno zahteven zalogaj. Dodatne skr¬
bi sta jim povzročila še odpoved možno¬
sti uporabe zasebnega zemljišča, kjer so
doslej potekala tekmovanja, ter preklic
soglasja kontrole poletov na Brniku za
izvedbo tekmovanja, ki je dobesedno
dan pred tekmovanjem sporočila svojo
negativno odločitev. Tako so bili orga¬
nizatorji prisiljeni tekmovanje izpeljati
na rezervni lokaciji ali v najslabšem pri¬
meru tekmovanje odpovedati, in to ob
dejstvu, da je večina tujih tekmovalcev
tedaj že prispela na prizorišče tekmo¬
vanja. Izvedbo prireditve je na svojem
zemljišču prijazno omogočilo podjetje
Agroemona. Za dodaten zaplet so po¬
skrbeli še na našem konzulatu v Moskvi,
kjer članom ruske ekipe kljub vsem po¬
trebnim dokumentom niso izdali vstop¬
nih vizumov za potovanje v Slovenijo in
s tem najboljše med njimi prikrajšali za
izboljšanje končnih uvrstitev v svetov¬
nem pokalu. Vse našteto je ob izjemni
prizadevnosti članov ARK Komarov in
njihovih zunanjih sodelavcev pustilo
grenak priokus in razočaranje, saj bi
brez nepotrebnih zapletov tekmovanje
izpeljali mnogo lažje in s številnejšo
tekmovalno zasedbo. Kljub temu so se
priljubljenega tekmovanja, ki mu je bilo
tokrat vsaj vreme bolj naklonjeno, ude¬
ležili modelarji iz šestih držav, ki so ok¬
tobrski vikend nekateri bolj, drugi manj
uspešno izkoristili za še zadnje poprav¬
ke v točkovanju za svetovni pokal in lov

JOŽE ČUDEN

Foto: Stuart Lodge in Jan Prpič

Španski tekmovalci v kategorijah trajanja
leta dosegajo izvrstne rezultate. Zanimivo
je, da jedro njihove ekipe tvorijo dekleta.

dvema konceptoma - modeli z zložlji¬
vim krilom in klasičnimi modeli. To¬
krat se je tehtnica nagnila v prid tistih
z zložljivim krilom, s katerimi v pretež¬
ni meri nastopajo tekmovalci iz Srbije.
Med njimi z odličnimi rezultati že nekaj
časa izstopata sin in oče, Zoran in Rado-
jica Katanič iz Sremske Mitroviče, ki sta
suvereno izvedla vse tri starte in osvoji¬
la najvišji lovoriki. Takoj za njima sta se
uvrstila naša mojstra »klasike«, Marjan
Jenko in Predrag Hluchy, ki pa za na¬
slednjo sezono že resno razmišljata o
prehodu v nasprotni tabor, saj se je do¬
slej že večkrat izkazalo, da so tovrstnim
modelom sodniki pri ocenah veljavno¬
sti leta očitno bolj naklonjeni. Modeli s
fiksnim krilom so pri vzpenjanju zlasti
v vetrovnem vremenu bolj občutljivi na
bočne sunke vetra in pogosteje skrene¬
jo iz predpisanega konusa 30°.

na zmajčke, tradicionalne trofeje ljub¬
ljanskega tekmovanja. Za korektno in
nemoteno izvedbo tekmovanja so poleg
članov mednarodne žirije v sestavi Sr-
djan Pelagič (SRB), Jiri Taborsky (CZE)
in Jože Čuden (SLO), poskrbeli še glavni
sodnik Marjan Čuden (SLO), njegov po¬
močnik Andrija Dučak (SRB) in direktor
tekmovanja Anton Šijanec (SLO).

V soboto je bila najprej na programu
panoga raketoplanov (S4A), kjer je ob
odsotnosti favoriziranih ruskih mode¬
larjev glavni boj potekal med srbskimi
in domačimi tekmovalci oziroma med

Marjan Jenko in Mitja Žgajner, najstarejši
in najmlajši član ARK Vega, pred preizkuš¬
njo v S6A

2

januar 2007

mi 5

REPORTAŽA

Najboljši v kategoriji žirokopterjev (S9A) s tradicionalnimi zmajčki:
3■ Nuria Cruselas (ESP), 1. Radojica Katanič (SRB) in 2.Jordi Roura
(ESP).

Pri modelih žirokopterjev (S9A) smo
bili priča podobnemu dvoboju, le da so
vlogo domačih tekmovalcev prevzeli
Španci, pri katerih vidno vlogo igrajo
predvsem dekleta. Tu je bil razred zase
veteran Radojica Katanič, ki je najbližjega
zasledovalca, Španca Jordija Rouro, pustil
za seboj kar za 150 sekund. Na tretje me¬
sto se je uvrstila izvrstna Španka Nuria
Cruselas, ki zadnja leta pridno zbira zmaj¬
čke v različnih kategorijah. Ni pa prav do-

preostalih panogah. Rakete s padalom so
izvirna tekmovalna disciplina raketnega
modelarstva, ki pa jo zato, ker ni uvrščena
med panoge svetovnega pokala, prirejajo
le še na redko katerih mednarodnih tek¬
movanjih. Dokaz priljubljenosti je vsako¬
krat visoka udeležba tekmovalcev na ljub¬
ljanskem tekmovanju. Hrvaški modelarji,
ki tej panogi posvečajo veliko pozornost,
so to zavzetost kronali kar z dvojno zma¬
go. Prvo mesto je s polnim izkupičkom

Vladimir Čipčič iz Kikinde z aerodinamično
zanimivo zasnovanim modelom za katego¬
riji S3 in S6

sti manjkalo, da bi se očetu na stopničkah
spet pridružil tudi Zoran Katanič.

Ljubljanske tekme raket s trakom
(S6A) si skoraj ni mogoče zamisliti brez
večkratnega zmagovalca in enega naj¬
boljših tekmovalcev nasploh v tej pano¬
gi, Italijana Mazzaracchia, ki se tekme iz
že omenjenih razlogov tokrat izjemoma
ni udeležil. Kljub izvrstni formi, ki jo je
spet pokazal Radojica Katanič, mu je po¬
novno zmagoslavje preprečil povratnik

Anglež John Jacomb je v S4 sicer manj uspeš¬
no nastopil s svojsko konstrukcijo modela
z zložljivim krilom.

med tekmovalce, Miroslav Stančevič. V
boju za tretje mesto se je Jordi Roura
Radojici tu približal le na štiri sekunde,
prav toliko, kot je za njim zaostal tudi
Hrvat Romano Šuti, ki je le za sekundo
ugnal Zorana Kataniča. Vse to priča o
izjemni izenačenosti tekmovalcev v tej
kategoriji.

V soboto zvečer po zaključku prvega
tekmovalnega dne so na banketu v pri¬
jetnem okolju Doma v Kamniški Bistri¬
ci najboljšim podelili zaslužena odličja
in praktične na¬
grade sponzorjev,
podjetij GM&M in
Unihem.

Nedeljsko jutro
je obetalo še ugod¬
nejše vremenske
pogoje kot prejšnji
dan, zato smo ne¬
strpno pričakovali
lepo predstavo v

Legendarna Horvatova »geodetika« se vrača
- tokrat v posodobljeni priredbi Vladimirja
Cipčiča in s pogonom, ki je odraz trenutnih
trendov v raketnem modelarstvu.

Start RV-raketoplana srbskega tekmovalca

mr

januar 2007

3

REPORTAŽA

Najboljša v kategoriji S3A sta bila Hrvata
Romano Šuti (1.) in Ivan Bonič (2.).

Dvostopenjska maketa dragon III, s katero
je Miha Čuden osvojil 2. mesto.

osvojil stari znanec našega tekmovanja,
Romano Šuti, drugi je bil njegov klubski
kolega Ivan Bonič, na tretje mesto pa se
je povsem nepričakovano uvrstil po stažu
še skoraj novinec na tekmah svetovnega
pokala, Anglež John Jacomb, ki se je svo¬
jega dosežka iskreno razveselil.

Zasedba pri RV-raketoplanih ni bila
povsem na ravni zadnjih let, toda šteje¬
jo predvsem točke in odličja. Zmagal je
Vladimir Čipčič iz Kikinde pred doma-

Stuart Lodge (GBR) z maketo vertikal I. S 3.
mestom je zaokrožil niz letošnjih izvrstnih
uvrstitev in se prav na zadnji tekmi povzpel
na 3- mesto v skupnem seštevku svetovnega
pokala v S7.

činoma Blažem Grgičem in Tomažem
Starinom.

Med maketarji je bila slika podob¬
na, saj gre za graditeljsko zahtevnej¬
še panoge, kjer udeležba tekmovalcev
tudi sicer ne dosega tiste v panogah v
trajanju leta. Miroslav Stančevič iz Sta¬
re Pazove je z izvrstno izdelano maketo

*

Miroslav Stančevič (SRB) z maketo ariane
II. Poleg zmage v S6 je I. mesto osvojil tudi
pri maketah.

ariane II in atraktivnim letom osvojil
dvojček zlatih zmajev, drugi je bil član
ARK Komarov, Miha Čuden, z maketo
dragon III, s katero je izvedel lep dvo¬
stopenjski let, tretji pa Anglež Stuart
Lodge, čigar enostopenjski vertikal I se
sicer ne more meriti s tehnično zahtev¬
nejšimi prototipi vrhunskih maketarjev,
a je s preudarno taktiko in izbiro tekem
nanizal ravno pravšnjo zalogo točk, da
se je prav na zadnji tekmi povzpel na
tretje mesto v skupni razvrstitvi v kate¬
goriji maket S7.

Tekmovanje za pokal Ljubljane so
tako kot vsako leto popestrili poleti ne¬
navadnih raket, kjer nastopajoči za svoje
nevsakdanje zamisli, ki po tehnični in
tehnološki zahtevnosti prav nič ne za¬
ostajajo za tekmovalnimi modeli, prav
tako prejmejo tradicionalna odličja tega
tekmovanja.

Predrag Hluchy iz ARK Komarov je bil v šovprogramu prepričljivo
najboljši z letečo maketo kapelice, ki stoji ob poligonu, kjer so vrsto
let potekale tekme za pokal Ljubljane.

4

Mojster modelarskega sova, Anglež Jacomb, bo kljub tokrat atraktiv¬
nemu modelu vsaj še leto dni čakal na zlatega zmajčka.

januar 2007

mi

REPORTAŽA

V svetu mikroraket

JOŽE ČUDEN

V raketnem modelarstvu je že ne¬
kaj časa opaziti trend ekstremnega po¬
manjševanja raketnih modelov, ki so po
dolžini redko večji od decimetra, obi¬
čajni premer trupa 10 mm je že blizu
zgornje meje, njihova teža pa je skoraj
zanemarljiva. Seveda zahtevajo takšni
modeli tudi izredno majhne modelarske
raketne motorčke, ki pa delujejo prav
tako kot običajni modelarski motorji z
enakim notranjim ustrojem: pogonskim
sredstvom, traserjem in odbojnim pol¬
njenjem. Vžigamo jih električno s po¬
sebnim vžigalnikom na tanko uporovno
žico. Izbor tovrstnih motorjev je za zdaj
še precej skromen, saj povpraševanje po
tem pogonu trenutno pokriva le ameri¬
ški proizvajalec Quest z motorji Micro-
Maxx, ki so na voljo tudi na evropskih
trgih. Quest zanje ponuja tudi več zani¬
mivih modelov v kompletu in atraktivno
lansirno napravo s starterjem. Modeli
dosegajo višino leta največ 20 m in so
glede na vse večjo stisko z odprtim pros¬
torom v urbanem okolju ravno pravšnji
za tiste raketne zanesenjake, ki želijo mo¬
dele spuščati kar na svojem dvorišču, ne
da bi s tem početjem ogrožali kogar koli
v neposredni soseščini.

Takšne modele z nekoliko večjo
maso je mogoče spuščati tudi v dvora¬
nah ali šolskih telovadnicah, kar je prav
v zimskem času, ko na športni sceni
vlada nekakšno zatišje ter so napori mo¬
delarjev osredotočeni predvsem na pri¬
prave na novo tekmovalno sezono in v
gradnjo modelov, prijetna popestritev.
Dvoransko letenje lahko podobno kot v
letalskem modelarstvu kaj hitro preraste
v specifično samostojno dejavnost, na
katero vremenske razmere, ki pogosto
krojijo razplet tekmovanj na prostem,
nimajo več nobenega vpliva. Tekmova¬
nje s sobnimi raketnimi modeli lahko iz¬
vajamo v enakih panogah kot z večjimi
modeli: v trajanju leta s padalom, trakom
ali rotorjem, z raketoplani, maketami in
celo z višinskimi modeli, seveda ob ne¬
koliko prirejenih tekmovalnih pravilih
in bistveno večjem številu startov, kar da
takšnemu tekmovanju še poseben čar.

Micro-Maxx

so trenutno

najmanjši

serijsko

izdelani

modelarski

raketni

motorčki.

MRM Micro-Maxx - 0,3-0,4-0,75

Pri izbiri gradiv za mikromodele
imamo popolnoma proste roke. Čeprav
bomo najpogosteje posegali po papir¬
nih gradivih in balzi ali, bolje rečeno,
pobrskali med odpadki, ki so ostali od
gradnje »resnejših« modelov, ne bo nič
narobe, če bomo uporabili tudi kak težji
material, saj ob skromnih dimenzijah ta
ne bo bistveno prispeval k povečanju
mase modela. Zato ne prezrimo plastič¬
nih cevčic odsluženih pisal različnih pre¬
merov, ki utegnejo natančno ustrezati
posameznim delom miniaturnih maket
vesoljskih raket ali nosilnim obročkom
v notranjosti modelov. Za preprost mo¬
del raketice s trakom ali padalom bomo
lahko uporabili kar nekoliko debelejšo
plastično slamico za pitje. Glavo bomo
ročno ali z miniaturnim vrtalnikom ob¬
likovali iz koščka balze, stabilizatorje pa
izrezali iz stanjšanega furnirja milimetr¬
ska balze, tanjšega kartona ali nekoliko
debelejše plastične folije. Tudi vrvice pa-

Questovi leteči
mikromaketi
saturn V
in vesoljski
raketoplan
space shuttle

dala in navezava bodo enake kot pri več¬
jih modelih, le da bomo izbrali tanjše niti
in enojno opleteno elastiko. Sicer pa bo
pri teh modelih, kot že rečeno, prevla¬
doval papir, in to običajen pisarniški, na
katerega lahko s tiskalnikom po želji na¬
tisnemo tudi najdrobnejše detajle, napi¬
se, logotipe in seveda ploskve v številnih
barvnih odtenkih, tako da po zvijanju in
lepljenju cevčic ter adapterjev barvanje
modela sploh ne bo več potrebno. Raču¬
nalniška tehnologija je ljubiteljem mo¬
delov iz papirja omogočila neskončne
možnosti pri ustvarjanju še popolnejših
in podrobnejših upodobitev modelov in

TEK,'! januar 2007

1

Vzlet mikroraketice Logatčana Simona
Urbasa

maket ter dala nov zagon tej dejavnosti.
Graditeljstvo modelov iz papirja zdaj do¬
življa svojo drugo pomlad. Zato bi bilo
prav zanimivo poskusiti, v kolikšni meri
je mogoče na tako majhni papirnati ma¬
keti ponazoriti najmanjše podrobnosti.
Izziv, primerljiv s tistim pri dodelavah
plastičnih maket.

Kogar bo zamikalo, da se preizkusi
v tej razmeroma novi modelarski pano¬
gi, bo seveda zanimalo, kje lahko kupi
motorčke za pogon najmanjših raketnih
modelov in še česa v zvezi s tem. Neka¬
teri bralci se nemara še spomnijo član¬
ka, objavljenega pred leti v reviji Tim, v
katerem smo predstavili preproste ra¬
ketne mikromodele in nekoč bogato pa¬
leto mikromotorjev Delta češkega proiz¬
vajalca Taborskega, ki so bili razvrščeni
v razrede glede na višino leta oziroma
na velikost prostora. Ti motorčki so bili
namreč namenjeni predvsem za t. i. dvo¬
ransko letenje in spuščanje modelov v
zaprtih prostorih. Čeških mikromotor¬
jev že nekaj časa ni več na trgu, zato pa
je v uvodu omenjene motorje Micro-
Maxx pri nas mogoče dobiti pri ljub¬
ljanskem klubu ARK Komarov (www.
komarov.vesolje.net), kjer lahko raketni
modelarji poleg običajnih modelarskih
motorjev in kompletov modelarskih
raket povprašajo tudi za druga gradiva
(specialne folije za padala in trakove
ter za druge namene, poliuretanske in
epoksidne smole, tkanine in tančice iz
steklenih, ogljikovih in aramidnih vla¬
ken, kevlarske vrvice, karbonske cevči¬
ce itd.). Možnosti za začetek ukvarjanja s
to dejavnostjo je vsekakor dovolj.

5

MAKETARSTVO

'm

Dvori

IGOR KURALT

Ljudje so že od nekdaj iskali načine,
kako iz enega kraja v drugega na čim lažji
način prenesti ali prepeljati nek tovor. V
začetku 19. stoletja je parna vleka veliko
prispevala k hitrejšemu transportu in je
bila precej zmogljivejša od takratnega glav¬
nega prevoznega sredstva, konjske vprege.
Z razvojem železnice so se pojavljali vse
zmogljivejši vlaki. Prevoz tovora po želez¬
nici je omogočil hitrejšo industrializacijo
in je še danes eden od poglavitnih trans¬
portnih dejavnikov.

Ker so modelne železnice kopije pra¬
vih železnic v pomanjšanem merilu in po¬
snemajo dogodke iz vsakdanjega življenja,
naj bi bila tudi ponazoritev tovorov na mo¬
delih vagonov na naših maketah, modulih
ali dioramah čim bolj podobna tistim v
realnosti (slika 1). V tokratnem prispevku
bomo nekoliko podrobneje predstavili iz¬
delavo razsutih tovorov za male železnice.

Večina modelov železniških vozil, ki
jih kupimo pri ponudnikih, so brez tovo¬
rov. Na maketah je situacija dosti bolj za¬
nimiva, če so vagoni natovorjeni. Pri tem
pa nastopi težava, če bi namreč vagonček
v celoti natovorili z nekim tovorom, na pri¬

mer s peskom, bi ta postal pretežak. Niz
tako natovorjenih vagonov bi bil velik za¬
logaj za lokomotivo, ki bi ji že na najmanjši
vzpetini začela spodrsavati pogonska kole¬
sa. Zaradi prekomerne teže bi se plastika
na oseh koles hitro izrabila in vagon bi
postal neuporaben. V tem primeru je naj¬
boljša rešitev, da izdelamo čim lažji lesen
vložek.

Ko izberemo model vagona, ki naj bi
bil natovorjen, izmerimo širino (x), dol¬
žino (y) in višino (z) notranjosti vagona
(slika 2). Nato izdelamo vložek iz lesa (sli¬
ka 3), ki naj bo po širini in dolžini za kako
desetinko milimetra manjši od notranjosti
vagona, da ga lažje vstavimo ali zamenja¬
mo z drugim vložkom. V višino naj bo za
kaka 2 do 3 milimetre nižji, ker bomo na

zgornjo stran prilepili imitacijo tovora. Pa
tudi sicer vagoni niso natovorjeni z razsu¬
tim tovorom prav do zgornjega roba.

Za lepljenje tovora za merilo 1 : 87
(HO) je priporočljivo, da si izdelamo pri¬
pravo iz dveh deščic 15 x 15 mm, v dolži¬
no pa naj bosta daljši za vsaj 5 cm od vlož¬
ka in z luknjami na konceh. Potrebujemo
tudi dva vijaka M5 in 4 krilne matice (dol¬
žina vijaka je 15 mm + 15 mm + širina vlož¬
ka X + 2 x matica z nekaj rezerve) (slika 4).
Potrebni sta še dve deščici iste širine, kot
je vložek.

Izdelan vložek vstavimo v pripravo, ki
jo predhodno zaščitimo s polivinilom, da
se vložek, ko nanesemo lepilo, ne prilepi na
pripravo. Na vložek nasujemo tovor - po¬
sip, ki smo ga izbrali za ta namen (slika 5)-

6 januar 2007 mr

MAKETARSTVO

Posip posujemo po celotni površini enako¬
merno v debelini granulacije, ki naj bi bila
v sorazmerju z merilom modela vagona.

Za lepljenje uporabimo lepilo za les
UHU holz, ki postane prozorno, ko se po¬
suši. Lahko ga razredčimo z vodo v razmer¬
ju 1 : 1. Na 2 dl razredčenega lepila je treba
dodati 5-6 kapljic detergenta za pomiva¬
nje posode. Slednje pripomore k odprav¬
ljanju površinske napetosti na posipu, si¬
cer se posip in lepilo oblikujeta v kroglice.
S tako pripravljenim lepilom enakomerno
zalijemo posip (slika 6) in ga pustimo en
dan, da se lepilo osuši.

Na tak način lahko izdelamo več vlož¬
kov z različnimi razsutimi tovori (slika 7),
ki jih lahko tudi zamenjamo, odvisno od
tega, kakšen tovor želimo prikazati na ma¬
keti.

Tovor bo videti bolj verodostojno, če
bomo na sredino nasuli več gradiva kot ob
straneh (slika 8), saj so vagoni tudi v resni¬
ci tako natovorjeni.

Nekateri proizvajalci, kot je Mehano iz
Izole, imajo v svoji ponudbi v merilu 1 : 87
(HO) garniture odprtih vagonov za razsuti
tovor FALNS z že pripravljenim drobirjem
iz pravega premoga (slika 9).

Pri izdelavi tovorov so poleg raznih po¬
sipov (pesek, premog) zanimivi tudi ravni
posušeni leseni poganjki različnega gr¬
movja ali vrbove vejice, ki jih narežemo na
krajšo dolžino in tako predstavljajo les za
kurjavo ali celulozni les. Za razsuti tovor
so zelo zanimivi tudi razni drobni delci iz
modelarskih miniatur ali iz starih ur, na
primer zobniki. Zaradi avtentičnosti naj
bo ves tovor v sorazmerju z merilom mo¬
delov vagonov. Za popestritev razsutih to¬
vorov si lahko z lastno domišljijo in nekaj
iznajdljivosti izdelamo tovor, ki predstavlja
staro železo (slika 10).

THE januar 2007

»Tukaj ni šlo drugače. Lastnik ni hotel odstopiti zemljišča.«

7

Fiat CR.32

PRIMOŽ DEBENJAK
Foto: A. Kogovšek

Dvokrilnik CR.32 je bil sredi tridese¬
tih let eno od najboljših lovskih letal. Bil
je sorazmerno hiter, okreten in v času,
ko je večina lovcev imela le dve lahki
strojnici, z dvema težkima strojnicama
kalibra 12,7 mm tudi dobro oborožen.
Nekateri pozni CR.32 so imeli še dve
lahki strojnici kalibra 7,7 mm na zgornji
strani spodnjega krila. CR.32 je bil ena¬
kovreden sovjetskemu dvokrilniku poli-
karpovu 1-15, s katerim se je spopadal v
Španiji, in boljši od nemškega dvokrilne-
ga lovca He 51. Odgovorni v italijanskem
letalstvu pa so iz uspešnosti svojega lov¬
skega letala potegnili napačne sklepe:
mislili so, da se bodo dvokrilni lovci še
naprej enakovredno kosali z enokrilni-
mi. Tako je konstruktor Celestino Ro-
satelli razvil hitrejši in sodobnejši dvo¬
krilnik CR.42 z zvezdastim motorjem,
s katerim so se oborožili leta 1939, a se
kljub za dvokrilnik zavidljivi največji hi¬
trosti 438 km/h ni mogel meriti s hitrej¬
šimi in bolje oboroženimi zavezniškimi
enokrilnimi lovci.

CR.32 je bil nekoliko manjši in pre¬
cej okretnejši od svojega predhodnika
CR.30, oba pa je zasnoval konstruktor
Rosatelli. Piloti so zelo radi leteli z njim
in velja za eno od najokretnejših lovskih
letal sploh, zato je bilo tudi zelo priljub¬
ljeno akrobatsko letalo. Grajen je bil po¬
dobno kot drugi Rosatellijevi dvokrilni-
ki: kovinska konstrukcija je bila prekrita
s platnom, zgornje krilo je imelo precej
večjo razpetino kot spodnje, povezovale
so ju poševne opornice. Krilca so bila
samo v zgornjem krilu.

Proizvodnja se je začela leta 1933 in
CR.32 je v bojnih enotah kmalu zame¬
njal predhodnika CR.30. Zanimanje za
CR.32 so pokazali tudi v tujini in tako
so to lovsko letalo izvozili na Kitajsko,
v Avstrijo in na Madžarsko. Avstrijski
CR.32 so skupaj s piloti leta 1938 prešli
v nemško letalstvo in so kratek čas leteli
z nemškimi oznakami, pa tudi v italijan¬
skem letalstvu so se ti takrat že zelo za¬
stareli dvokrilniki obdržali še tja do leta
1942.

Fiat CR.32 v Španiji

CR.32 je prišel na špansko bojišče
že zelo zgodaj, sredi avgusta 1936. Prvi
španski CR.32 so bili pobarvani srebr¬
no. Sprva so bili označeni samo s črnim
andrejevim križem na smernem krmilu
in z dvema črnima pasovoma okoli tru¬
pa, pozneje pa so jih prebarvali s kamuf-

lažnimi barvami in dodali tudi značilne
črne kroge.

CR.32 je bil lep čas najboljši lovec na
španskem nebu, ki mu je bil tedaj kos
samo maloštevilni spanish fury (pred¬
stavljen v prejšnji številki Tima). S po¬
javom polikarpova 1-15 pa je bilo vzpo¬
stavljeno ravnovesje. Enokrilnik 1-16, ki
se je tudi kmalu pojavil v Španiji, je bil
precej boljši od CR.32, a je bila večja iz¬
kušenost italijanskih in frankističnih pi¬
lotov včasih odločilnejša kot zaostanek
v kakovosti, tako da so CR.32 sklatili kar
nekaj republikanskih 1-16. Fiatov dvo¬
krilnik je bil z okoli 400 primerki tudi
najštevilnejše lovsko letalo v Španiji in je
dosegel več zračnih zmag kot druga le¬
tala. V boju s fiati CR.32 je bil sestreljen
tudi slovenski pilot Josip Križaj, ki so ga
pozneje ob izmenjavi ujetnikov skupaj s
še dvema republikanskima pilotoma za¬
menjali za tri italijanske pilote.

Fotografija fiata CR.32, po kateri sem se zgledoval. Številka na trupu se ne vidi, zato sem se
odločil za drugo letalo iz iste eskadrilje

8

januar 2007

rm 5

MAKETARSTVO

Nekaj delov novejše
različice makete Classic
Airframes. Fotojedkani
deli so že pobarvani,
kot je zadnje čase
moderno.

maketa v merilu 1 : 72 je precej cenejša,
a je pri nas tudi ni; kupiti jo je mogoče
še ponekod v Italiji. Stara Artiplastova
maketa v merilu 1 : 50 (na škatii sicer
piše 1 : 48), ki jo ponuja Smer, pa se
dobi na Češkem, pa tudi pri internetnih
ponudnikih.

Na sliki CR.32, po kateri sem se zgle¬
doval, se žal ne vidi, kakšno številko je
to letalo imelo na trupu. Zato sem se
odločil za drugo letalo iste eskadrilje z
oznako 3-3. Pri tem je prva številka ka¬
rakteristična številka tega tipa letala.
Zanimivo je, da je obstajalo več CR.32 z
enakimi številkami; tako obstajajo foto¬
grafije dveh različnih 3-3 in dveh različ¬
nih 3-2. Letalo, prekrito z vejami, ima na
originalni fotografiji na zgornjem krilu
le dva črna pasova, večinoma pa so imeli
po tri, zato sem se odločil za to možnost,
saj nisem vedel, kakšne so bile tovrstne
oznake na mojem 3-3, ki je bil fotografi¬
ran samo z boka.

Diorama

Ko sem listal po literaturi, je mojo
pozornost takoj pritegnila zanimiva
fotografija fiata CR.32, prekritega z ve¬
jami. Za tako dioramo bi bila sicer pov¬
sem zadovoljiva cenena maketa podjetja
Smer, a ker je nisem imel, sem uporabil
starejšo različico makete podjetja Clas¬
sic Airframes. Kot podstavek sem upo¬
rabil okvir za sliko standardne velikosti
24 x 18 cm, s tem da je sam okvir tu
malce širši kot npr. pri maketi v prejšnji
številki, kar je zaradi položaja drevesa v
kotu zelo ugodno. Drevo je izdelano iz
enakih materialov kot na diorami v prvi
(polikarpov 1-16) in tretji številki (hein-
kel He 51), vendar je tu mlajše in manj
razvejano, zato je kot deblo zadoščala
primerna »palica«, odrezana od bukove
korenine. Seveda bi bila primerna tudi
vejica z ustrezno površinsko strukturo.
Na to deblo sem potem na gosto nalepil
zelenje iz poprej pobarvanih, prepari¬
ranih socvetij lakote. Krošnja mora biti
tako gosta, da se ne vidi, da je deblo v
bistvu nerazvejana palica.

Vejevje, s katerim je bilo letalo delo¬
ma zakrito, je iz enakega materiala kot
krošnja, a je pobarvano z malo drugač¬
no, svedejšo barvo, ker se listje že rahlo
suši, toda to zaradi strukture uporablje-

Lise na trupu so bolj zabrisane kot na krilih in vodoravnih repnih površinah, kar na italijan¬
skih dvokrilnikih ni bilo neobičajno.

■ . in ^

Obe polovici trupa
z nalepljenima stenama
kabine in zadnjo steno
s sedežem. Če hočemo
uporabiti ločeno smerno
krmilo, ki ga vidimo na
sliki levo, je treba
odrezati ustrezna dela
s polovic trupa.

Španski fiati CR.32 so imeli zelo
različne kamuflaže in oznake eskadrilj,
tako da se je že kar težko odločiti, katero
letalo je najprimernejše za upodobitev.
Ker sem si sam priskrbel kar tri makete,
je bila težavnost te odločitve nekoliko
manjša.

Maketa

V merilu 1 : 48 je na voljo dobra ma¬
keta podjetja Classic Airframes, v 1 : 72
pa fiata CR.32 že precej let ponuja itali¬
janski Supermodel. Poleg tega je mogoče
kupiti še prastaro Artiplastovo maketo v
merilu 1: 50, ki jo že dolgo prodaja češki
proizvajalec Smer. Ta maketa sicer nika¬
kor ne dosega današnjih standardov, a bi
bila za takole dioramo kar primerna.

Podjetje Classic Airframes je izdalo
dve različni maketi fiata CR.32 - eno že
pred nekaj leti in je bržkone že zdavnaj
razprodana, drugo pa lani. Prva maketa
je kar solidna, a ima nekaj pomanjkljivo¬
sti: notranjost kabine je prevelika, tako
da jo je izjemno težko spraviti med polo¬
vici trupa. Tu so potrebni odločnejši po¬

segi. Tudi okrov motorja je zlasti na vrhu
nekoliko poenostavljen. Nova maketa pa
v teh pogledih predstavlja bistven na¬
predek, čeprav je tudi pri njej nekaj dela
z vstavljanjem notranjosti kabine v trup.
Ves motor je odlit v enem kosu z vsemi
potrebnimi podrobnostmi. Repne po¬
vršine so na voljo tako v enem kosu kot
tudi z ločenimi krmilnimi površinami.
Zaradi sorazmerno zapletenega razpo¬
reda opornic moramo imeti za namesti¬
tev kril dovolj časa in potrpljenja, na sre¬
čo pa ni veliko dela z napenjanjem žic.
Obe maketi, ki sta po osnovnih merah
in konturah tako rekoč enaki, pa sta pre¬
cej točen posnetek pravega CR.32. Nova
izdaja ponuja tudi kakovostne nalepke z
oznakami za pet letal. Znaka enote, ki ga
vidimo na letalu, v škatli ni, zato sem si
pomagal z nalepkami Sky Models Decals
za fiat G.50.

Maketo Classic Airframes dobite pri
dobro založenih tujih ponudnikih, ki se
ukvarjajo s kataloško prodajo, stane pa
nekaj več kot 40 evrov (plus poštnina).
V naših trgovinah je žal ni, pa tudi na
bolšjem trgu na maketarskih tekmova¬
njih jo boste težko našli. Supermodelova

TEKI

januar 2007

9

Nekaj vej še leži na tleh. Propeler je v vodoravnem položaju, tako kot je bilo običajno. Rdeča
barva na »copatah« podvozja ni potrjena, lahko bi bila tudi modra.

nega rastlinskega materiala žal ne pride
do izraza. Pri barvanju krošnje in od¬
lomljenih vej moramo uporabiti precej

svetlo barvo, ker krošnja zaradi številnih
senc deluje temnejša, kot je v resnici. Za
krošnjo sem uporabil mešanico Revello-

vih barv 39 in 45, medtem ko so veje na
krilu pobarvane s še precej bolj sivkasto
mešanico teh dveh barv, v kateri prevla¬
duje olivnosivi odtenek 45.

Veje, ki ležijo na zgornjem krilu, so
- tako kot na fotografiji - razporejene
neenakomerno; na levi strani, ki je bolj
oddaljena od drevesa, jih je več, kar je
konec koncev tudi logično. Ker so bile
namenjene zaščiti pred napadi iz zraka,
je zelo verjetno, da so vsaj deloma pre¬
krivale bele andrejeve križe, po drugi
strani pa so jih najbrž polagali na krilo
brez posebnih pripomočkov. Pri tem so
najbrž uporabljali le kak stol ali lestev,
tako da so veje zlagali bolj na pamet,
zato je del oznak gotovo ostal viden.

Diorama brez figur deluje precej
pusto, zato sem dodal malce predelano
Monogramovo figuro ameriškega pilota.
Gre za enakega pilota kot na diorami z
Bf 108 iz druge letošnje številke, ki pa je
tu drugače pobarvan. To figuro najdemo
pri več Monogramovih maketah ameri¬
ških letal, denimo pri B-26, ki ga je pred
ne tako dolgo časa izdal tudi Revell.

MATEJ PAVLIČ

Ob najrazličnejših sestavljankah iz
lesa, umetnih mas in keramike se da pri
nas odslej dobiti tudi izdelke španskega
podjetja Aedes ars iz Barcelone. Svoj pro¬
izvodni program, ki je predstavljen na
spletnem naslovu www.aedesars.com/,
imajo razdeljen na makete gradov (npr.
Falkenstein v Avstriji), cerkva, mostov
(kamniti most čez Neretvo v Mostarju),
znamenitih zgodovinskih objektov (npr.
odsek velikega kitajskega zidu), kmetij¬
skih poslopij in celo treh obsežnejših
dioram, ki so kombinacija več posamez¬
nih kompletov. Na voljo so tudi različni
mozaiki. Zasnova vseh izdelkov je bolj
ali manj enaka, prav tako gradivo; še naj¬
večja razlika je v številu sestavnih delov,
ki jih je lahko od dobrih tisoč do skoraj
deset tisoč.

Za predstavitev v Timu smo izbrali
285 x 250 x 140 mm veliko maketo go¬
spodarskega poslopja (slika 1) z ogra¬
jenim dvoriščem (Granja, ref.: 1414),
ki v primerjavi z drugimi izdelki iz te
skupine ponuja obilico možnosti za
poznejšo predelavo v dioramo in celo
jaslice, vključitev v maketo male železni¬
ce ali še kaj drugega. V kompletu, ki ga
za 36,30 € (nekdanjih 9-500 SIT) lahko
dobite v trgovini Modelar v Krškem, je
vse potrebno gradivo, vključno z belim
polivinilacetatnim lepilom, kakršno se
uporablja za lepljenje lesa. Tako za grad¬
njo makete potrebujete le še naslednje
orodje: modelarski nož, daljše kovin¬
sko ravnilo, podlago za rezanje, škarje,
lepilo za papir, manjše klešče ščipalke,
veliko in majhno ploščato pilo, pinceto,
modelarski vrtalnik s svedrom premera

I in 2 mm, čopič ter grobi in fini brusil¬
ni papir.

Kot je videti na sliki 2, je v škatli več
vrečk z različno velikimi zidaki in streš¬
niki ter oboki, ki jih je skupaj 2150. Na
polah tanjšega kartona so natisnjeni
obrisi stranic, ki sestavljajo plašč hiše s
prizidkom, dimnik in ograjo dvorišča.
Tu sta še dva kosa lesonita za osnovo
oziroma podstavek makete, nekaj letvic
za balkonsko ograjo in strešno konstruk¬
cijo pokritega dela dvorišča, v manjših
vrečkah pa so dodatki, ki dajejo dokon¬
čani maketi pristnejši videz: fin kremen¬
čev pesek, kratka zelena vlakna za pona¬
zoritev trave in umetno grmovje. Tu je
tudi nekaj listov z risbami, fotografijami
posameznih faz gradnje in navodila za
sestavljanje.

Najprej izrežemo vse stene, ki sestav¬
ljajo osnovo za gradnjo (slika 3). Špan¬
skim načrtovalcem je vsekakor treba
priznati, da so domiselno izkoristili raz¬
meroma tanek karton, ki kljub temu
zagotavlja trdno oporo in podlago za
poznejše lepljenje koščkov. Žal pa ni
mogoče spregledati njihove precejšnje
malomarnosti in nedoslednosti. Tako
denimo dimnik ni narisan niti na tlori¬
su niti na stranicah E in C, plašč zanj pa
je kar za 4 cm predolg; pomanjkljivo so
označene stene prizidka E; šrafura, ki na
steni C ponazarja vrste zidakov, poteka
navpično namesto vodoravno (slika 4).
Ker so pozabili na dimnik, je dvodelna
osnovna plošča premajhna (slika 4), zato
jo je priporočljivo nadomestiti z na vseh
straneh za 2 cm povečanim kosom 4 ali

rac 5

10

januar 2007

MAKETARSTVO

5 mm debele vezane plošče (32x29 cm).
Položaj napajalnega korita na tlorisu ni
označen, manjkata oboka nad oknoma
na delu A, odprtine v delih F, G in H pa
se ne ujemajo z dejansko velikostjo obo¬
kov. Precej večja pomanjkljivost so pre¬
majhne strešne površine. Tako je treba

gradnje do te mere, da izdelka ne bi bilo
mogoče uspešno dokončati.

Zidaki kvadraste oblike so narejeni iz
posušene mešanice keramičnega prahu,
zato se jih da hitro in brez vsakih težav
obdelovati, tj. sekati, rezati, žagati, bru¬
siti in vrtati. Priporočljivo je delati vrsto

štrleče dele na vrhu zidov na grobo ob¬
delamo z nožem, nato pa posnamemo s
ploščato pilo in na koncu še zbrusimo.
Le tako se bodo strešne površine na¬
tančno prilegale podlagi.

Strešniki so opečne barve. Pred lep¬
ljenjem je treba vsakemu posebej vzdolž

streho Tl s koščki kartona najprej poda¬
ljšati za 15 mm v smeri slemena in vsaj
5 mm glede na kap (slika 5) ter ji nato iz¬
rezati del za dimnik. Tudi strehi T3 in T4
sta namesto 50 mm široki le 35 mm, za¬
radi česar ju moramo narediti znova. Na¬
štete napake seveda niso najbolj vzpod¬
budne in prav bi bilo, da jih proizvajalec
čim prej odpravi, vendar pa je po drugi
strani treba reči, da ne vplivajo na potek

za vrsto in po možnosti še del vogala
(slika 6), saj je treba paziti na delno pre¬
krivanje zidakov. Enako velja za gradnjo
dvoriščne ograje, ki je z zidaki obložena
z obeh strani (slika 7). Lepilo nanašamo
čim bolj enakomerno in ne v preveliki
količini. Čeprav po osušitvi resda posta¬
ne prozorno, vseeno ni lepo, če so stiki
med posameznimi zidaki z njim dobe¬
sedno zaliti. Neenakomerne robove in

ene daljše stranice posneti dva vogala
(slika 8). Tudi tukaj moramo paziti na
natančno prekrivanje posameznih vrst
in na zamikanje za polovico ali tretjino
širine strešnika v levo ali desno (sli¬
ka 9). Nazobčane robove strešnih po¬
vršin previdno poravnamo s ploščato
pilo in brusilnim papirjem. Enako velja
za kritino na dvoriščni ograji, vključno z
zidanim obokom nad vhodom.

L LiVL januar 2007 11

MAKETARSTVO

Ureditev dvorišča in okolice po¬
slopja je prepuščena okusu posamezni¬
ka. Pomagamo si z že prej omenjenimi
dodatki iz kompleta (pesek, trava, gr¬
mičevje), ki so dobro znani tistim ma-
ketarjem, ki se ukvarjajo z malimi že¬
leznicami ali izdelavo dioram. Ker je
peska glede na ne tako majhno površino
osnovne plošče bolj malo, si je mogo¬
če pomagati tudi z mivko. Vse našteto
enakomerno natresemo na podlago, ki
jo prej premažemo z nekoliko razredče¬
nim belim lepilom (slika 15), za grmičje

Da bi bila strešna konstrukcija po¬
kritega nadstreška na dvorišču, ki jo
sestavljata dva nosilna tramova in nav¬
pični opornik, čim bolj trdna, en tram
zalepite v izvrtano odprtino v steni
hiše, v konec drugega pa skozi izvrtano
luknjico potisnite žebljiček v podporni
zid. Z žebljičkom utrdite tudi stik vseh
treh letvic (slika 10). Nato z večjo plo¬
ščato pilo poravnajte zgornji rob zidu
in strešnega nosilca (slika 11), da se bo
streha čim bolj natančno prilegla pod¬
lagi. Prekrivanje poteka enako kot prej
pri hiši, le da je treba strešnike na sti¬
čišču obeh polovic obdelati pod kotom
45 0  (slika 12), saj izmenično prekriva¬
nje zaradi debeline strešnikov ne pride
v poštev.

Na koncu izdelamo še vrata in bal-
konček nad vhodom (slika 13). Nosilce
zalepimo v odprtine, ki jih prej naredi¬
mo s svedrom premera 2 mm. Ko sesta¬
vimo še napajalno korito (slika 14), je z
našo zidarsko/krovsko/tesarsko dejav¬
nostjo konec.

pa se bolje obnese katero koli sekundno
lepilo.

Ce vzamemo v zakup vse pomanj¬
kljivosti, ki so se pokazale ob testiranju
španskega kompleta, ga je ob koncu vse¬
eno mogoče pohvaliti. Cena je sprejemlji¬
va, postopek izdelave razumljiv, opek in
strešnikov nam kljub nenadejanemu po¬
večanju strešnih površin ni zmanjkalo,
končni izdelek pa je zelo dopadljiv. Tiste¬
mu, ki ima torej zadostno mero potrplje¬
nja in natančnosti, poleg tega pa mu ni
žal časa za natančno zlaganje drobnih
opek - gradnja opisanega izdelka je sku¬
paj z odpravljanjem pomanjkljivosti in
s sprotnim fotografiranjem trajala okro¬
glo 30 ur -, lahko brez zadržkov pripo¬
ročimo izdelke tovarne Aedes ars.

m*

12

januar 2007

MODELARSTVO

PIPER CUB

Model letala piper cub je namenjen za¬
četnikom, ki šele vstopajo v svet radij¬
sko vodenih modelov. V kompletu je
priložena štirikanalna RV-naprava, ki je
uporabna tudi za zahtevnejše modele,
ko začetnik že osvoji osnove letenja.
Model letala iz deprona je že poslikan,
ima vgrajena dva servomehanizma, kr¬
milnik vrtljajev ter sprejemnik. Prilože¬
ne so tudi pogonske baterije ter ustre¬
zen polnilnik.

Piper cub v merilu 1 : 10 z razpetino kril
944 mm je vodljiv po smeri, višini ter s
krmiljenjem vrtljajev motorja.

Cena kompleta je 150,23 € (36.000 SIT).

MINI INFERNO

Model avtomobila mini inferno v merilu
1 : 16 je zelo priljubljen tako med začet¬
niki v modelarstvu kot tudi pri tekmo¬
valcih, saj z močnejšim motorjem dose¬
že hitrost 60 km/h.

Model, ki ga dobite že sestavljenega, ima
pobarvano karoserijo ter priloženo dvo-
kanalno napravo (pištola). Na voljo so
štiri različne karoserije. Komplet, v ka¬
terem je model z motorjem, krmilnikom
vrtljajev, servomehanizmom, dvokanal-
no RV-napravo in že pobarvano karose¬
rijo, stane 162,74 € (39 000 SIT).

Trgovina Modelar

KRUPP BR 210

Mehano je v decembru poslal na trg
popolnoma nov model iz tretjega že¬
lezniškega obdobja nemških železnic,
dizelsko-hidravlično lokomotivo krupp
BR 210. Nemška lokomotiva BR 210 je
predstavljala pomemben korak v razvo¬
ju dizelsko-hidravličnih lokomotiv. Raz¬
vita je bila iz serije Lollo V 160.
Mehanov model je zaradi ene pogonske
osi na vsakem podstavnem vozičku uvr¬
ščen v program hobi, čeprav ima ostale
lastnosti modelov
iz serije Prestige.

Vozne lastnosti so
za razred hobi od¬
lične, prav tako
tudi izbira materi¬
alov, iz katerih je
model izdelan.

Priporočena malo¬
prodajna cena za
osnovno različico
modela za sistem
DC je 76,99 €

(18.450 SIT), za
digitalni sistem
AC pa 119,18 €

(28.560 SIT). Za
model s serijsko
vgrajenim digital¬
nim zvočnim de-
koderjem za siste¬
ma DC in AC naj
bi odšteli 209,64 €

(49.998 SIT).

r n i k

epoksidne smole, lepila,
steklene tkanine, karbon,
ločilci, polnila...

Mirnik TG, d. o. o.

Trpinčeva 39,1000 Ljubljana
www.mirnik.si
e-pošta: info@mirnik.si

Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro
na telefon 01/54 654 14.

MOJ PRVI VLAK ICE3

Mehano je poslal na trg nov začetniški
komplet »Moj prvi vlak« s štiridelno gar¬
nituro hitrega potniškega vlaka ICE3
(Inter City Express tretje generacije) v
različici hobby. Ta vsebuje poleg ome¬
njene garniture vlaka še podlogo, relief
za izdelavo makete, tire, adapter in regu¬
lator hitrosti.

Priporočena maloprodajna cena z dav¬
kom je 70,94 € (17.000 SIT).

Mehano, Polje 9, 6310 Izola,
www.mehano.si

trgovina

MODELAR

Stjepan Količ, s.p.

Tovarniška 10
8250 Brežice

Nakupovalni center Intermarket
Tel.: 07 49 62 072

Faks: 07 49 62 073

GSM: 041 945 531
www.trgovinamodelar.com
e-pošta: trgovina.modelar@siol.net
delovni čas: od ponedeljka
do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13


mn 5

januar 2007

13

MODELARSTVO

Model raketoplana z

zložljivim krilom

MIHA ČUDEN

Model raketoplana z zložljivim kri¬
lom se od svojega predhodnika, raketo¬
plana klasične izdelave, razlikuje v več
pogledih. Izdelava je nekoliko zahtevnej¬
ša, predvsem pa zahteva več časa. Model
vsebuje več detajlov, ki so med letenjem
ključnega pomena. Raketoplan z zložlji¬
vim krilom (slika 1) se med motornim
letom vzpenja popolnoma navpično,
zato je manj možnosti, da zavije iz pred¬
pisanega konusa 30 stopinj in se tudi v
vetrovnem vremenu na tekmovanjih iz¬
kaže kot zelo uspešen in konkurenčen.

Za izdelavo potrebujemo (slika 2):
Material

- balza (4 mm, 3 mm, 1,5 mm),

- letalska vezana plošča debeline
0,4 mm,

- steklena tkanina (30 g/m2),

- epoksidna smola za laminiranje,

- ločilni vosek za kalupe,

- karbonska cevka 0 5/0 2 mm,

- jeklena žica (0,4 mm in 0,8 mm),

- lepilni trak za šarnirje (za pregibe na
krilu),

- selotejp,

- vijak M 2 mm,

- kovinska cevka 0 2 mm (Al, Cu ali
medenina),

- prozorni nitrolak,

- nitrorazredčilo,

- lepilo UHU hart,

- 5-minutno dvokomponentno epok-
sidno lepilo,

- tanek laks,

- bucika,

- plastelin,

- svinčene šibre.

Orodje

- modelarski nož,

- alkoholni flomaster,

- kovinsko ravnilo,

- modelarski oblič,

- okrogle, ploščate in ščipalne klešče
za oblikovanje jeklene žice,

- vijačni svedri od 0 1 mm do 0 2 mm,

- brusilni papir različne zrnatosti,

- čopič.

14

©

Krilo

Izdelavo mo¬
dela začnemo z raz¬
rezom krila. Uporabimo
3 mm debelo lahko balzo,
nanjo položimo kartonsko ša¬
blono v obliki in velikosti krila in
jo obrišemo s tankim alkoholnim flo¬
mastrom. Nato z modelarskim nožem
krilo pazljivo izrežemo ob kovinskem
ravnilu. Z brusilnim papirjem poravna¬
mo vse robove, da bodo enakomerni.
Sledi oblikovanje profila krila z mode¬
larskim obličem na britvice (slika 3).
Pri tem opravilu moramo biti zelo pre¬
vidni in natančni, da bo profil po vsej
dolžini krila enak. Ko je krilo v grobem
poskobljano, z brusilnim papirjem po¬
vršino gladko obrusimo in popravimo
vse nepravilnosti in vreznine, ki so na¬
stale pri skobljanju. S papirnato brisačo
pobrišemo ves lesni prah in površino
trikrat prelakiramo s prozornim nitro-
lakom (po vsakem lakiranju krilo teme¬
ljito prebrusimo z brusilnim papirjem
srednje zrnatosti), da ga zaščitimo pred
vlago, ki ji utegne biti izpostavljen med
letom.

Ušesi krila, ki bosta med vzletom zlo¬
ženi, z modelarskim nožem odrežemo
ob kovinskem ravnilu (po možnosti naj

bo upogljivo). Spoj na mestu pregiba
z brusilnim papirjem pobrusimo pod
kotom tako, da sta ušesi dvignjeni za 35
mm (slika 4). Sledi izdelava »čolnička«,
ki bo prilepljen na sredini spodnje stra¬
ni krila in bo služil kot del mehanizma
za obračanje krila na trupu. V ta namen
uporabimo 1,5-mm balzo in po načrtu
izrežemo štiri enake kose; tri zlepimo
med seboj (prilepljeni bodo na
krilu), četrtega pa prilepi¬
mo na kos enake oblike
iz 0,4 mm debele
letalske veza¬

ne

plošče
(oboje bo
prilepljeno na
trupu). Za leplje¬
nje uporabimo modelarsko lepilo UHU
hart. Zlepek prvih treh kosov čolnička
pobrusimo pod kotom 2°, s čimer zago¬
tovimo ustrezen vpadni kot krila.

Iz jeklene žice debeline 0,8 mm s
kleščami oblikujemo kljukici (slika 5),
kot sta prikazani na sliki 6 in ju prilepi¬
mo na spodnji del čolnička, ki bo stal na
krilu. Nato celotni del zabodemo v spod¬
njo stran krila, točno na sredino, in vse
skupaj prilepimo s 5-minutnim dvokom-
ponentnim lepilom (slika 6). Drugi del
čolnička z epoksidnim lepilom prilepi¬
mo na karbonsko cevko trupa. Ko se le¬
pilo posuši, z lepilnim trakom za šarnir¬
je (slika 8) gibljivo povežemo ušesi krila
z osrednjim delom (centroplanom).

Rep

Izdelava repnih površin je dokaj
preprosta. Obliki vertikalnega in hori¬
zontalnega stabilizatorja s šablonama
prenesemo na 1,5-mm lahko balzo, ju
obrišemo z alkoholnim flomastrom in
izrežemo z modelarskim nožem. Z bru¬
silnim papirjem poravnamo vse robove,
nato stabilizatorja obrusimo v simetrič¬
ni profil. Obrusimo vse robove, z izjemo
tistega na vertikalnem stabilizatorju, ki

januar 2007

VZSJL 5

MODELARSTVO

F

bo prilepljen na horizontalnega. Stabi¬
lizatorja dvakrat do trikrat prelakiramo
z brezbarvnim nitrolakom, da ju zaščiti¬
mo pred vlago. Stabilizatorja nato prile¬
pimo na karbonsko cevko, ki jo prej na
mestu lepljenja zaradi boljšega oprijema
prebrusimo. Enako naredimo na mestu
lepljenja čolnička in baldahina. Pri lep¬
ljenju pazimo, da bo horizontalni stabi¬
lizator v isti ravnini kot že prilepljeni
čolniček na trupu. Spoj stabilizatorjev s
trupom še dodatno okrepimo s 5-minut-
nim epoksidnim lepilom.

Baldahin

Baldahin, na katerega bo prilepljen
nosilec motorja (slika 9), izdelamo iz trde
balze debeline 4 mm po merah v načrtu.
Vse robove poravnamo, nato sprednji in
zadnji rob simetrično obrusimo. Površino
dvakrat do trikrat prelakiramo. Preden
baldahin prilepimo na trup, na stranico,
kjer bo prilepljen, z brusilnim papirjem,
ovitim okoli tanjše paličice, ali z okro¬
glo iglasto pilo izoblikujemo žleb, da se
bo lepše prilegal trupu. Natančnost pri
lepljenju je tu zelo pomembna, saj lahko
že manjša napaka med motornim letom
povzroči zavijanje iz predvidene smeri,
ker tedaj na model delujejo velike sile.

Nosilec motorja

Za nosilec motorja potrebujemo
postružen aluminijast kalup ustrezne

TTK£ januar 2007

oblike in premera 13 mm, ki ga prema¬
žemo z ločilnim voskom za kalupe in
nanj navijemo tri plasti steklene tkanine
(30 g/m 2 ), prepojene z epoksidno smo¬
lo za laminiranje (v predvidenem raz¬
merju smola : trdilec glede na tip obeh).
Mnogim bo verjetno težko dobiti ustre¬
zen aluminijasti kalup, zato lahko ravni
del nosilca izdelajo iz papirja, konico pa
postružijo iz kosa lesa (lipe ali balze) in
jo nato trdno vlepijo v cev z dvokompo-
nentnim lepilom.

Ko epoksidna smola popolnoma otr¬
di (običajno postopek traja 24 ur), nosi¬
lec obrusimo, odrežemo na mero in ga
snamemo s kalupa. Na baldahin ga pri¬
lepimo z lepilom UHU hart in nato spoj
še dobro zalijemo z dvokomponentnim
lepilom (slika 9).

Drobni elementi

Glavni deli modela so izgotovljeni in
lahko se posvetimo prav tako pomemb¬
nim drobnim detajlom na modelu. Iz je¬
klene žice debeline 0,4 mm oblikujemo
kljukice (kot je prikazana na sliki), ki so
skupaj z elastikami sestavni del odpi¬
ralnega sistema krila. Izdelamo jih šest.
Štiri od njih prilepimo na konca centro-
plana in ušesi, po eno pa na baldahin
in centroplan, med katerima bo napeta
elastika, namenjena za zasuk krila v vo¬
doravni položaj. Vse kljukice morajo biti
na krilu trdno prilepljene, saj bo močno
napeta elastika zlahka katero od njih iz¬
trgala iz svojega mesta. Krilo se v tem
primeru ne bo popolnoma odprlo in
model bo treščil v tla. Na robove ob pre¬
gibu ušes, čez katere bo napeta elastika,
moramo prilepiti trši material (slika 10),
da napeta elastika ne bo zarezala v kri¬
lo in ga poškodovala. Uporabimo lahko
različne materiale: debelejšo plastično
folijo, tanjšo letalsko vezano ploščo ali
vzamemo navadno pisarniško sponko in
jo prilepimo točno na rob.

Za konec sledi še vrtanje luknje pre¬
mera 2 mm v sredino krila skozi čolni¬
ček ter vrtanje luknje skozi čolniček,

prilepljen na trup. Pri tem pazimo, da
bo izvrtina pravokotna na trup, da krilo
pozneje ne bo stalo postrani. Ko sta obe
luknji izvrtani natanko ena nad drugo,
izvrtino v krilu še malce razširimo in va¬
njo vlepimo aluminijasto cevčico z no¬
tranjim premerom 2 mm za ležaj vijaka.
Tega s spodnje strani trupa privijemo in
vlepimo v trup, z zgornje strani krila pa
nanj privijemo matico in jo utrdimo s
sredstvom proti odvijanju.

Reglaža

Sestavljen model je treba pred letom
še uravnotežiti. Po navadi je sprednji
del modela prelahek, zato ga obtežimo
s koščkom plastelina in svinca v konici
nosilca motorja, da je težišče modela
v predvidenem položaju. Raketoplan
mora v zraku krožiti; če bi letel v ravni
liniji, bi ga kaj hitro, predvsem pa ob
močnem vetru izgubili. Preizkus mo¬
dela in spuščanje iz roke opravimo na
travniku, kjer ni dreves, najbolje na bla¬
gem pobočju, da lahko model spustimo
s samega vrha in ga dalj časa opazujemo,
kako se obnaša v zraku. Model naj kroži
v zavojih s premerom približno 30 m,
kar dosežemo z rahlim zamikom krmila
v desno na vertikalnem stabilizatorju ali
dvigom krilca na izhodnem robu desne¬
ga ušesa.

Priprava modela za let

Model z zložljivim krilom zahteva ne¬
koliko več časa za pripravo na start kot
model klasične konstrukcije. Za začetek
moramo na krilu napeti vse elastike (po
navadi uporabimo neovite elastične niti,
ki jih najdemo v opletenih elastikah za
oblačila) in krilo zložiti ter poskrbeti, da
bo ostalo zloženo med motornim letom.
Skozi sprednji del nosilca motorja izvr¬
tamo dve luknjici, in sicer eno na zgor¬
njem delu in eno na spodnjem, točno
pod zgornjo. Vzamemo tanek laks, ki ga
s šivanko napeljemo skozi luknjici na no¬
silcu motorja in na en konec privežemo
delček bucike. Ta se bo oprl ob zgorno
luknjico na nosilcu, da bo laks ostal na¬
pet in tako ohranil krilo zloženo v pol¬
ožaju za motorni let. Drugi konec laksa
napeljemo tik ob baldahinu in ga zadrg¬
nemo okoli kljukice za napenjanje ela¬
stike na centroplanu. Preostanek laksa,
približno 3-4 cm dolžine s selotejpom
dobro prilepimo na krilo in ga z nohtom
zalikamo po celotni dolžini lepilnega
traku, da bo laks ostal res dobro prilep¬
ljen. Tako bo krilo med motornim letom
ves čas ostalo na svojem mestu. V najvišji
točki leta bo odbojno polnjenje motorja
ob izmetavanju prežgalo laks, napeljan
skozi nosilec motorja in s tem sprostilo
krilo, ki ga bo elastika odprla v vodorav¬
ni položaj, hkrati pa bosta elastiki na kri¬
lu odprli ušesi in raketoplan bo začel ja¬
drati. Za let uporabimo minimotor A3-2
premera 10 mm, na katerega prilepimo
pristajalni trak iz močnejšega papirja ali
debelejše plastične folije predpisane ve¬
likosti najmanj 25 x 300 mm.

15

MODELARSTVO

MODELARSTVO

Konstruiral: Miha Čuden

Legenda:

1 a - krilo (centroplan)

1 b - krilo (uho)

2 - horizontalni

stabilizator

3 -vertikalni

stabilizator

4 - trup

(karbonska cevka)

5 - baldahin

6 - dvodelni nosilec

krila (»čolniček«)

7 - držalo motorja

(kontejner)

8 - žični omejevalnik

pomika krila

9 - napenjalna kljukica

10 - elastika za odpiranje

ušes

11 - elastika za pomik

krila

12 - vijak z matico (M 2)

13 - zaščitna ploščica

14 - nit za utrditev

položaja krila med
motornim letom

Model raketoplana z zložljivim krilom
kategorije S4A

16

januar 2007

mr

TEKI januar 2007

25

ELEKTRONIKA

^Dmroisj HV- , 5J£jjjiiiii ['j, dalj

JERNEJ BOHM

Prej ali slej vsakega uporabnika
RV-naprave doleti »nesreča«, in če ne
odkrije pravega vzroka, sum pade na
elektroniko. Čeprav pogosto tudi s po¬
drobnimi preizkusi ne moremo ugoto¬
viti nič posebnega, se morda odločimo
še za obisk »servisa«. A rezultat je vselej
enak: »Pri nas deluje brezhibno!« Razu¬
mljivo večina mojstrov lahko pomaga
le, če naprava popolnoma odpove ali
povzroča težave vsaj tako pogosto, da jo
opazi v tistem kratkem času, ko ji posve¬
ti pozornost. Tako pač je, pa naj gre za
avto, kavni mlinček ali napravo za radij¬
sko vodenje.

Pri iskanju nadležnega vzroka ob¬
časnega nedelovanja RV-naprave so ne¬
koliko na boljšem tisti modelarji, ki jim
je hobi tudi elektronika. V pomoč pri
preverjanju delovanja naveze oddajnik-
sprejemnik pa bo nemara vsem dobro¬
došel tokratni prispevek.

Za kaj gre? Namesto servomehaniz-
ma priključimo vmesnik (podrobneje
bo opisan v nadaljevanju), ki v poveza¬
vi z računalnikom nadzira in beleži sle¬
herni signal, ki sicer krmili servomeha-
nizem.

Poleg samega vmesnika opravlja bi¬
stveni del naloge poseben računalniški
program na osebnem računalniku.

Aplikacijska (PC) programska
oprema

Najprej obnovimo, kako je videti sig¬
nal za krmiljenje servomehanizmov. Na
oscilogramu vidimo njegovo obliko. Ta
je ista ne glede na vrsto (AM, FM) in obli¬
ko modulacije (PPM, PCM ipd.) nosilne¬
ga radijskega signala. Servomehanizmu
ga posreduje sprejemnik po tem, ko ga
dekodira iz signala oddajnika. Enak sig¬

nal krmili tudi novejše izvedbe digital¬
nih servomehanizmov. Kadar je impulz
širok 1,50 ms se servoročica postavi v
srednji, nevtralni položaj. Pri 2,20 ms
zavzame prvo skrajno lego (npr. popol¬
noma levo), pri 0,80 ms pa drugo skraj¬
no lego (popolnoma desno). Ampli¬
tuda impulza odgovarja +5-V digitalni
tehnologiji CMOS. Ni podatka, da bi
kdo od znanih proizvajalcev bistveno
kršil pravkar povedano (glej pregled¬
nico). Servomehanizem v času ene se¬
kunde sprejme natančno 50 impulzov.

Če namesto njega
priključimo ome¬
njeni vmesnik, ta
vsakemu izmeri
dolžino in izmer¬
jeno vrednost po¬
sreduje na vodilo

RS232C, kjer ga osebni računalnik pre¬
streže ter usmeri v ustrezen »predal«.
V nadaljevanju njihovo vsebino prikaže
številsko in grafično. Prikazani primer
grafa sestavlja zgolj 3527 impulzov, kar
predstavlja dobrih 70 sekund dolgo
opazovanje enega od RV-kanalov.

Delujoča RV-naprava ves čas proizva¬
ja signal, vmesnik pa, kot rečeno, zalaga
računalnik z meritvami. Obdelavo za¬
čnemo z gumbom start na zaslonski sli¬
ki RV-kontrola. Na zaslonu se začne dvi¬
govati stolpec (ali stolpci), ki ponazarja
trenutni položaj pripadajoče krmilne
ročice na oddajniku. Če to še nekoliko
nagnemo, se bo dvigovanje omenjenega
stolpca ustavilo, dvigati pa se bo začel
sosednji levi ali desni, odvisno od tega,
v katero stran smo pomaknili ročico. Če
jo nagnemo močneje, se bo začel dvigati

1  1 .OOV «— O.OOs 5.0CZ§/ f 1 RUN

-r-:-:-: " : , |

i i i.j . i.i-i-i i i. i-i.| i ii-i-t-1• i-1• i- 1-1• i• ' ■ i • i i - i i I Ti t -

Krmilni signal na vhodu modelarskega servomehanizma. Impulz
(Graupner) med 0,8 ms (popolnoma desno) in 2,2 ms (popolnoma
levo) se obnavlja na 20 ms.

26

Lastnosti vhodnih impulzov modelarskega servomehanizma se od
proizvajalca do proizvajalca bistveno ne razlikujejo.

januar 2007

mr

bolj oddaljeni stolpec na koordinati ši¬
rina impulza (skala je izrisana v milise¬
kundah). S premikanjem krmilne ročice
levo-desno po določenem času poriše¬
mo celo ves prostor RV-kontrole. S pri¬
tiskom na gumb stop zaustavimo nabi¬
ranje impulzov. S tem sliko zamrznemo.
2 gumbom briši program prisilimo, da
pozabi vso zgodovino, in to je trenutek
začetka nastanka našega grafa.

Ročico kanala, ki smo se ga odločili
preverjati, nagnemo povsem v levo, na¬
kar z miško kliknemo gumb start. Kot
rečeno, bo začel rasti stolpec povsem
na levi strani grafa. V primeru nemir¬

ne roke bodo rasli tudi sosednji stolpci.
Po približno 15 s ročico premaknemo v
nevtralno lego. Zaradi nemirne roke bo
spet raslo nekaj sosednjih stolpcev na
sredini grafa. V takem položaju vztra¬
jamo dobrih 40 s, nakar krmilno roči¬
co porinemo še skrajno desno. V tem
položaju spet vztrajamo kakšnih 15 s,
šele nato graf zamrznemo. Rezultat po¬
znamo (navedeni časi se nanašajo na
obravnavani primer, sicer so poljubni).
Tu smo namenoma ves čas »simulirali«
nemirno roko. V resnici ni težko doseči
zelo ozkega vrha zgolj z enim ali dvema
stolpcema. Če bo vrh širši ali če bomo

opazili celo več manjših vrhov ali zgolj
nekaj posamičnih zametkov, je to že
znak za preplah, saj nekaj ni v redu z
našo napravo. Še bolj očitno je to takrat,
ko se bodo ti pojavili povsem na levem
ali desnem robu zaslona. To pomeni, da
naprava proizvaja impulze, ki so krajši
od minimalne širine (0,80 ms) ali daljši
od maksimalne širine (2,20 ms). Taki pa
že po definiciji ne bi smeli biti.

Ker iz grafa le s težavo preberemo
številske vrednosti, lahko odpremo po¬
datkovno datoteko, iz katere zlahka
razberemo konkretne številke. Naj¬
enostavneje jo pregledamo z gumbom
pregled ali upora¬
bimo klasični br¬
skalnik (odpremo
datoteko 1RV.DAT,
ki je v isti mapi, iz
katere smo zagnali
RV-aplikacijo ozi¬
roma RV.EXE).

Ob aktiviranju
gumba briši avto¬
matično odstrani¬
mo podatkovno
datoteko.

Med pregledo¬
vanjem podatkov
se na desnem
robu slike pojavi
drsnik, s katerim
lahko pregledamo
celotno vsebino
med 0,60 ms in
2,40 ms, treba
je le premakniti
drsnik na želeni
položaj. Medtem
se pod ukazni¬
mi gumbi izpiše
statistika digitalnega posnetka. Poleg
časovne dolžine posnetka je podano
natančno število vseh zabeleženih im¬
pulzov (N) ter vrednost, koliko teh
je krajših od 0,60 ms (N min ) ali daljših
od 2,40 ms (N maks ). Na računalniškem
zaslonu so namreč prikazani le impul¬
zi, ki so daljši od 700 gs in ne daljši od
2,3 ms. Če pa želimo pregledati celoten
prostor od 0,01 ms do 2,54 ms, si moramo
pomagati z že omenjenim brskalnikom
(0,00 ms in 2,55 ms sta rezervirani vred¬
nosti). Programske možnosti prikazo¬
vanja grafa so omejene iz preprostega
vzroka, da je takih primerov silno malo,

RV-test

Širina impulza (ms) ->

Ročico smo potisnili popolnoma v levo, resetirali prikaz, po nekaj se¬
kundah dovolili, da se ročica vzravna v nevtralni legi, po nekaj se¬
kundah pa isto potisnili še v skrajni desni položaj. Gornji graf smo
pripravili z izvozom podatkovne datoteke (1RV.DAT) v Microsoftov
Excell, odgovarja pa zaslonski sliki.

Primer uporabnosti:
daljše naključno
premikanje ročice
levo-desno (naprej-nazaj)
pokaže na problem
signala 2,06 ms.

Z drsnikom
(premikamo ga z miško)
preverjamo prisotnost
signala v območju
od 0,60 ms do 2,40 ms.

ELEKTRONIKA

£3

nanje pa program vseeno opozori. V
primeru, da bodo kateremu od bralcev
odgovarjale drugačne nastavitve, naj po¬
kliče v uredništvo revije.

Najpomembnejši podatek je brez
dvoma število impulzov z drsnikom iz¬
brane širine. Program avtomatsko izra¬
čuna še delež (odstotek) v celotni zasto¬
panosti, kar je dobrodošla ocena, kadar
spremljamo večurno stacionarno delo¬
vanje radijske naprave, ko poskušamo
odkriti in potrditi artefakte. Tedaj ročic
na oddajniku ne premikamo!

Kadar nameravamo sliko shraniti kot
dokaz ali za poznejšo analizo, podatkov¬
no datoteko (1RV.DAT) preimenujemo
ali jo vsaj prestavimo v eno od sosednjih
map. Trenutno sliko shranimo ob pri¬
tisku na gumb shrani. Nastala datoteka
tedaj nadomesti (morebitno) staro isto¬
imensko datoteko. Za reševanje stare ni
poskrbljeno, zato previdno!

Opozoriti moram še na omejitev, ki
jo prinaša linearna Ni-skala: zna se zgo¬
diti, da posamezni stolpec doseže okvir
naslovne vrstice že po 3,5 minute! To se¬
veda še ne pomeni, da se ustavi tudi be¬
leženje impulzov, kar zlahka preverimo
z gumbom pregled (ali z brskalnikom).

Kot smo spoznali, omenjena pro¬
gramska oprema omogoča opazovanje
(meritve) signala z resolucijo 10 ps, kar
praktično pomeni večjo natančnost,
kot jo zmore (najdražja) komercialna iz¬
vedenka RV-naprave. Kljub temu bomo
morda presenečeni nad tem, kar se bo
izrisovalo na zaslonu. Vzrok tiči v kvan¬
tizaciji vmesnika. Ta pač »zaokroži« me¬
ritev na načrtovano časovno vrednost,
temu pa je prirejena tudi programska
oprema za osebni računalnik.

Seveda je pri tem pomembna kvali¬
teta sprejemnega signala, vendar več v
nadaljevanju.

Poleg že omenjenih možnosti upo¬
rabe za ilustracijo omenimo še tri. Prva
je vklop oddajnika (sprejemnika). Po¬
sebno pri starejših analognih izvedbah
bomo zlahka opazili vklopno ugnezde-
nje (iznihavanje) naprave. Lep primer,
a brez posebne vrednosti, ker ko model
»spustimo iz rok«, pojav že zdavnaj izzve¬
ni. Bolj zanimiv je test, kako vpliva bate¬
rijska napetost (ali temperatura okolice)
na širino impulza. Z nižanjem napetosti
oddajnika se utegne nekoliko spremeni¬
ti širina impulza. Morda samo sumite, da

STOP

T


mr

januar 2007

27

MODELARSTVO

se krmiljenje smeri modela pozna tudi v
višini - zdaj imate možnost, da to zelo
hitro dokažete.

RV-vmesnik priključimo na serijsko
vodilo osebnega računalnika (COM1:).
Če vmesnik ne zazna signala, računal¬
niku posreduje sporočilo »Ni signala!«
(koda 0), če širina signala preseže vsa¬
ko razumno vrednost, pa »Signal=+5V«
(koda 255).

Programska oprema RV-vmesnika

Tudi glavno breme vmesnika pre¬
vzema prav njegova programska opre¬
ma (RV_TEST.HEX). Spremlja širino im¬
pulza in jo digitalizira. Takoj, ko ugotovi
dolžino impulza, o tem pošlje na vodi¬
lo RS232C ustrezno poročilo oziroma
telegram. V podrobnosti se tu ne bomo
spuščali. Delovanje mikrokontrolerja
(PIC12C508A) bomo sprejeli kot delo¬
vanje čipa, katerega sestavo in funkcije
določi proizvajalec, podobno kot se ne
sprašujemo o tem npr. pri vezju LM555.

Poročilo sestavlja en sam bajt, ker
želimo v največji meri poenostaviti za¬
jem in obdelavo, kar pa je v precejšnjem
nasprotju z izvedbo vsakdanjih (poda¬
tkovnih) komunikacij. Te so zavarovane
z dodatnimi kontrolnimi bajti. Z njihovo
pomočjo na mestu sprejema ugotavlja¬
mo pravilnost prenosa. Toda ta kontrola
v našem primeru ni upravičena, kar lah¬
ko zelo enostavno pojasnimo.

Za več kilometrov dolge žične mo¬
demske zveze se podaja podatek o enem
napačnem sprejemu na vsakih sto ti¬
soč. V našem primeru (izredno kratek
kabel) je verjetnost napake morda celo
stokrat manjša, poleg tega nima nobene¬
ga smisla zapletati zaradi možnosti ene
same napake v 500 dneh. Konec koncev
mnoge RV-naprave že v osnovi nimajo
vgrajenega nadzora, pa modele vseeno
dokaj zanesljivo upravljamo že skoraj
pol stoletja.

Hitrost uporabljenega prenosa je
2400 Bd, uporabljen je 8-bitni binarni
zapis. Informacija je pomembna zgolj
v primeru lastne obdelave (zajema) po¬
datkov. Najenostavneje prenos preveri¬
mo kar z Microsoftovim komunikacij¬
skim pripomočkom Hyper Terminal.

Nadaljevanje

V drugem, zadnjem delu prispevka
se bomo seznanili z izdelavo vmesnika,
namestitvijo programske opreme na
(prenosni) računalnik in uporabo. Za
najbolj neučakane tokrat objavljamo le

predlog tiskanega vezja tako, da bo na¬
slednjič delo potekalo nekoliko hitreje.
Objavili bomo tudi, kako si brezplačno
naložimo programsko opremo na doma¬
či računalnik.

28


BANTAM E-STATION BC8
Polnilnik bantam E-station BC8 je zmog¬
ljiv mikroprocesorski polnilnik z vgraje¬
nim balanserjem za polnjenje akumula¬
torjev Li-po/Li-ion in Li-Fe do 8S. Polni
oziroma prazni in ciklira tudi do 27 ce¬
lic Ni-Cd/Ni-MH in do 36-V svinčeve
akumulatorje. Vsi polnilni in varnostni
parametri so nastavljivi. Priložen je tudi
kabel in program za povezavo z oseb¬
nim računalnikom prek USB-vhoda.

Na zalogi so tudi drugi izdelki proiz¬
vajalca Bantam (http://www.bantam-
tek.com). Cena polnilnika je 254,9 €
(61.084 SIT).

BOBOLINK 1 M DLG

Modeli proizvajalca Art Hobby so no¬
vost na slovenskem trgu. V tujini so ce¬
njeni predvsem zaradi izvrstne kvalitete
in dobrih letalnih lastnosti.

Model bobolink je preprost model za
met iz roke iz obrata (DLG/SAL), zaradi
velikosti in trpežnosti pa primeren tudi
za letenje na pobočjih. Trup in repni del
sta izdelana v kalupu, krila pa so kako¬
vostno narejena v sendvič konstrukciji
iz stiropora in abahija. Na voljo je tudi
ves drug pribor za sestavljanje modela.
Cena je 93,9 € (22.502 SIT).

Model helikopterja 450S predstavlja do¬
polnitev serije 450. Model je že pretežno
sestavljen in vsebuje zmogljiv brezkr-
tačni pogonski komplet za vse 3-D akro¬
bacije. Aluminijasto ogrodje je dovolj
trpežno, da dopušča manjše pilotove
spodrsljaje. Aluminijasti deli na rotorski
glavi zagotavljajo možnost natančnejše¬
ga upravljanja pri zahtevnih akrobacijah.
Na zalogi ali takoj dobavljivi so ustrezni
servomehanizmi, žiroskopi, akumulator¬
ji Li-po, ves drug pribor in rezervni deli.
Model 450S je trenutno med cenovno
najugodnejšimi v seriji 450.

Cena modela in brezkrtačnega pogon¬
skega kompleta s krmilnikom 35X in
motorjem 430L je 216,26 € (51.824 SIT).

Mibo modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10,1370 Logatec,
tel.: 01 / 759 01 01,
e-pošta: trgovina@mibomodeli.si,
http://trgovina.mibomodeli.si

TIMOV NAČRT 1
TIMOV NAČRT 2
TIMOV NAČRT 3
TIMOV NAČRT 4
TIMOV NAČRT 5
TIMOV NAČRT 6
TIMOV NAČRT 7
TIMOV NAČRT 8
TIMOV NAČRT 9
TIMOV NAČRT 10
TIMOV NAČRT 11
TIMOV NAČRT 12
TIMOV NAČRT 13
TIMOV NAČRT 14
TIMOV NAČRT 15
TIMOV NAČRT 16
TIMOV NAČRT 17
TIMOV NAČRT 18
TIMOV NAČRT 19
TIMOV NAČRT 20
TIMOV NAČRT 21
TIMOV NAČRT 22
TIMOV NAČRT 23
TIMOV NAČRT 24
TIMOV NAČRT 25
TIMOV NAČRT 26
TIMOV NAČRT 27
TIMOV NAČRT 28
TIMOV NAČRT 29
TIMOV NAČRT 30

- motorni letalski RV-model basic 4 star

- RV-jadrnica lipa I

- RV-jadralni model HOT-94

- polmaketa letala cessna 180

- RV-model katamarana KI M I

- Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

- RV jadralni model HOT-95

- Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

- tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

- polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis

- jadralni RV-model gita

- racoon HLG-3

- akrobat 40, trenažni motorni RV-model

- maketa vodnega letala utva-66H

- RV-model trajekta

- spitfire

- trener 40

- lupo, elektromotorni RV-model

- P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje

- potepuh, RV-model motorne jahte

- bambi, šolski jadralni RV-model

- Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

- e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom

- P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

- messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje

- RV-polmaketa aeronca L-3

- fokker E lil, RV park-fly polmaketa

- vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi

- Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče

- maketa bagra C AT 262

januar 2007

mr

NARAVOSLOVJE

Izdelava vzgonskega rotorja ni zah¬
tevna in ga po priloženem načrtu lah¬
ko brez težav izdelamo tako v šoli kot
doma.

PAVEL ZUPAN

Topli dnevi so že davno mimo, pozi¬
mi pa se pogosteje zadržujemo doma. V
tem času se bomo lahko pogosteje ozrli
na zanimiv izdelek - vzgonski rotor (sli¬
ka 1), ki nam bo poživil turobne zimske
dneve.

Bistvo izdelka je vrteči se osrednji
del - rotor z navpično gredjo, na kate¬
ri je nameščena turbina z lopaticami.
Vprašanje na kakem kvizu bi se lahko
glasilo: kakšna energija je potrebna za
vrtenje tega rotorja.

Delovanje

Vzgonski rotor poganja zračni tok,
ki se giblje v navpični smeri. V zimskih

O

mesecih je povsod obilo takega zraka
oziroma energije, ki se dviga nad štedil¬
niki, pečmi in radiatorji centralne kurja¬
ve. Zrak v okolici grelnih teles se ogreva
zaradi prehajanja toplote iz grelnega
telesa. Segreti zrak je lažji od hladnega,
zato ga težji hladen zrak izpodriva, topli
pa se dviga.

Ob nagnjenih lopaticah (slika 2)
zrak spremeni smer dviganja. Namesto
navpično se ob nagnjenih ploskvah lo¬
patic premika poševno, ker se v navpič¬
ni smeri ne more. Pri tem dvigajoči se
zrak z določeno silo pritiska na lopati¬
ce. Ta sila deluje na lopatice od spodaj
navzgor (slika 3), obenem pa jih odriva

še v nasprotno smer od poševno dviga¬
jočega se zraka. Zaradi premajhne sile
lopatic (turbine) sicer ne more dvigniti,
lahko pa zmanjša silo teže, ki deluje na
spodnji ležaj in s tem tudi silo trenja. Z
odrivanjem lopatice v vodoravni smeri
ob dovolj majhnem trenju povzroči vr¬
tenje rotorja.

Hitrost vrtenja rotorja, ki ga posta¬
vimo nad radiator ali nad peč, nam bo
ob natančni izdelavi pokazala, kdaj je
peč bolj in kdaj manj zakurjena oziroma
kdaj je radiator toplejši; tedaj se zrak hi¬
treje dviga (slika 3).

Gradiva

Seznam gradiv, ki jih bomo potre¬
bovali, najdemo v kosovnici. Nekatera
dobimo v kompletu gradiv za tehniko
in tehnologijo za 7. in/ali za 8. razred
osnovne šole (ležaja, gred, vezano ploš¬
čo, vijaka). Za podstavek lahko uporabi¬
mo ostanek deske. Lopatice turbine lah¬
ko oblikujemo iz folije, ki je med gradivi
za 7. razred, ali iz kartona v mapi z gra¬
divi za 5. razred. Plutovinasti zamašek
lahko nadomestimo tudi s kosom tanjše
letve ali debelejše vezane plošče.

Orodja in pripomočki:

- risalni pribor,

- žaga za les (lisičji rep),

- režijača,

- žaga za kovino,

- univerzalni vijačni svedri 0 2,5 in
0 3,5 mm,

- ploščata pila,

- škarje,

- navadni ali križni izvijač,

- brusilni papir,

- lepilo za lepljenje lesa,

- univerzalno lepilo.

Izdelava delov

Oblike in mere posameznih delov so
narisane na delavniških risbah, število
kosov pa je predvideno v kosovnici.

Podstavek (del številka 1):

Za podstavek vzamemo ostanek kake
deske, ki je lahko tudi drugačne velikosti
kot na delavniški risbi. V tem primeru
naj ne bo prevelik, saj podstavek ovira
dviganje zraka.

Stojalo (del 3)

Stojalo ima dve funkciji:

- na njem je pritrjen nosilec zgornje¬
ga drsnega ležaja;

- od oblike stojala je odvisen videz iz¬
delka.

Zaradi slednjega se velja potruditi in
namesto dolgočasnega geometrijskega
lika izrezljati kako zanimivejšo obliko ali
morda zabavno figuro (slika 7). Pri do¬
ločanju oblike moramo upoštevati, da
bomo stojalo na spodnji strani z dvema

m januar 2007

Kosovnica

29

NARAVOSLOVJE

6 ležaj spodnji

5 ležaj zgornji

Prerez C - C

30

2 nosilec

Vzgonski rotor

- Na stojalo je prilepljen nosilec (del 2).

7 držalo 9 nastavek

1 podstavek rotorja

Opomba: - Oblika stojala je delno poljubna.

Predvidite lepljenje nosilca na stojalo!

8 turbina

Opomba: - Premer izvrtine v sredini kroga je 0 2,5 mm.

- Izvrtina na sredini turbine naj bo manjša od premera osi.

Opomba: Vse risbe so natisnjene dvakrat manjše, kot bi morale biti glede na merilo.

30

januar 2007

TEKI

< 150

NARAVOSLOVJE

lesnima vijakoma pritrdili na podstavek,
zgoraj pa bomo nanj prilepili nosilec le¬
žaja (del 2).

Če nam kdo v desko podstavka za¬
reže približno 8 do 10 mm globok utor
enake širine, kot je debelina vezane ploš¬
če za stojalo (ne več!), lahko vanj stojalo
pritrdimo tudi brez lepljenja.

Nosilec ležaja (del 2)

Nosilec ležaja lahko prav tako izde¬
lamo iz ostanka deske ali letve. Po žaga¬
nju odrezane ploskve zravnamo s pilo.
Na koncu robove zgladimo z brusilnim
papirjem.

Gred (del 4)

Gred izdelamo iz palice premera 3
mm (lahko tudi 2,5 ali 2 mm). Posebej
moramo paziti, da je med obdelavo ne
ukrivimo! Palico vpnemo v primež tako,
da jo bomo z žago za kovine lahko od¬
žagali blizu mesta vpetja v primež (sli¬
ka 4). Nato jo na eni strani popilimo v
konico. Tudi v tem primeru jo pred pi¬
ljenjem vpnemo blizu bodoče konice.

Zgornji (del 5) in spodnji drsni
ležaj (del 6)

Ležaja bosta iz akrilnega (pleksi) ste¬
kla. Z ustrezno izbiro materiala želimo
čim bolj zmanjšati silo trenja.

Ker sta ploščici majhni, je najbolje,
da izvrtine napravimo pred žaganjem.
Sveder moramo med vrtanjem pomikati
v material zelo počasi, sicer se akrilno
steklo lahko prelomi.

Pri spodnjem ležaju ene od dveh iz-
vrtin ne smemo prevrtati skozi material,
ker se bo na dnu te izvrtine vrtela koni¬
ca gredi.

Turbina (del 8) z nastavki (del 9)

Turbino s škarjami izrežemo iz pla¬
stične folije ali iz kartona. Nastavki
(del 9) ne smejo biti preveč gladki.

Držalo turbine (del 7)

Držali izdelamo iz plutovinastega
zamaška, ki ga prevrtamo s svedrom,
ki ima pol milimetra manjši premer od
premera gredi.

Sestavljanje

Videz sestavljenega izdelka prikazuje
sestavna risba z označenimi deli.

Sestavljanje rotorja

Z nameščanjem nastavkov dosežemo
ustrezno nagnjenost lopatic (slika 5).

mi’

januar 2007

Zatem turbino in obe držali nataknemo
na gred. Ker so izvrtine držal in turbine
manjše od premera gredi, lepila nujno
ne potrebujemo.

Sestavljanje mirujočega dela

Nosilec (poz. 2) prilepimo na stoja¬
lo (poz. 3) tako, da bo čim manj opazen.
Na nosilec z lesnim vijakom privijemo
zgornji ležaj (poz. 6).

Stojalo nato z vijakoma pritrdimo na
podstavek. V ta namen smo v vezano
ploščo pred tem izvrtali luknji za lesna
vijaka (slika 6).

Pritrditev spodnjega ležaja

Položaj spodnjega ležaja lahko dolo¬
čimo z računanjem ali s preizkušanjem.

V drugem primeru gred čimbolj navpič¬
no potisnemo skozi izvrtino zgornjega
ležaja. Označimo lego konice na pod¬
stavku in rotor odstranimo. Nato spod¬
nji ležaj postavimo tako, da bo konica
točno v 2 mm globoki izvrtini spodnje¬
ga ležaja. Ležaj še z lesnim vijakom pri¬
trdimo na podstavek.

Na gred ponovno nataknemo ro¬
tor in gred namestimo v ležaja. Če gred
ni čisto navpična, manjše popravke
dosežemo s premikanjem ležajev okoli
vijakov.

Preizkus delovanja, tekmovanje
in izboljšave

Zdaj lahko preizkusimo delovanje
vzgonskega rotorja. Če je v bližini dovolj
topel radiator, nanj postavimo rotor.
Ne smemo pa ga položiti na zelo vročo
ploščo štedilnika ali likalnika, saj bi s
tem poškodovali izdelek. Lahko bi pri¬
šlo celo do požara in opeklin.

Tekmovanje

Če vzgonske rotorje delamo v šoli,
lahko priredimo tudi tekmovanje. Več¬
ja hitrost po enakem načrtu narejenega
rotorja, postavljenega na isto ogrevalno
napravo, pomeni kvalitetnejšo izdelavo.
Zmaga tisti učenec, katerega rotor se
najhitreje vrti.

Izboljšave:

Čeprav se rotor že vrti, lahko z do¬
ločenimi popravki, izboljšavami in s
preizkušanjem hitrost še nekoliko po¬
večamo.

V ta namen poskusimo naslednje:

- čim bolj enakomerna poševna lega
lopatic;

- gred rotorja mora stati popolnoma
navpično;

- gladke lopatice (folija);

- natančno izdelana konica gredi;

- manjši premer (0 2,5 mm ali
0 2 mm) gredi;

- spreminjanje nagiba lopatic (dru¬
gačne mere nastavkov);

- več ali manj lopatic rotorja;

- dodatna turbina nad obstoječo tur¬
bino na daljši gredi...

31

PRILOGA

DUŠAN MARKIČ

Nedavno sta podjetji Hidria Perles,
d. o. o., in Merkur razpisali natečaj za iz¬
delavo ptičjih hišic. Ocenjevalni kriteriji
so bili: oblika, kreativni pristop in funk¬
cionalnost. Izdelati sodobnejšo in hkrati
funkcionalno ptičjo hišico - krmilnico je
bil zame dovolj velik izziv. Predstavljam
vam svoj izdelek, ki je na omenjenem na¬
tečaju prejel drugo nagrado (slika 1).

Gradiva

Večina sestavnih delov ptičje hišice
je izdelana iz vezane plošče debeline 10
mm in 6 mm, lahko pa uporabimo tudi
masivni les enake debeline. Potrebovali
bomo še nekaj manjših kosov okrogle
bukove palice premera 4 mm, 6 mm
in 10 mm. Vratca na bokse pritrdimo z
manjšimi kovinskimi tečaji, ki jih lahko
nadomestimo z usnjem. Lesene sestav¬
ne dele med seboj zlepimo z vodood-
pornim mizarskim lepilom. Okna zaste¬
klimo s tanjšim akrilnim steklom, ki ga
na vratca in stranico boksa z okni pri¬
lepimo z dvokomponentnim lepilom in
še dodatno pritrdimo s krajšimi žebljič¬
ki. Ptičjo hišico bomo tudi prebarvali.
Uporabimo katero koli barvo za zunanjo
zaščito lesa. Priporočam barve na vodni
osnovi, ki dobro prekrivajo, se hitro su¬
šijo in ne oddajajo neprijetnega vonja.
Delo z njimi je enostavno, čopič pa po
barvanju preprosto operemo z vodo.

Orodje in stroji

Pri prerisovanju načrta na material
uporabljamo svinčnik, trikotnik ali rav¬
nilo, kotnik in kopirni papir (indigo).
Sestavne dele najlažje izžagamo z mizno
krožno žago, na kateri lahko nastavimo
kot žaganja. Za lažjo nastavitev kota ža¬
ganja si po sestavnem delu E ali F izdela¬
mo šablono iz kartona. Če mizne krožne
žage nimamo, si pomagamo s tračno ali
povratno žago, lahko pa sestavne dele
izžagamo tudi z rezljačo. Okna izžaga¬
mo s kronsko žago premera 54 mm. Vr¬
talni stroj, s katerim izvrtamo potrebne
luknje in izžagamo okna, naj bo vpet v
vertikalno stojalo. Tako bo delo lažje in
varnejše. Pri lepljenju sestavne dele stis¬
nemo z mizarskimi svorami. Neravne
robove in stike zlepljenih delov pobru-
simo z brusilnim papirjem, prilepljenim
na deščico.

Načrt

Vsi sestavni deli razen dna (A) so
na načrtu v prilogi narisani v merilu
1 : 1. Na material jih lahko enostavno
prenesemo s kopirnim papirjem. Sestav¬
ni risbi v narisu in stranskem risu ter
dno v tlorisu so narisani v merilu 1:2.
S prenosom mer za izdelavo dna (A) ne
bi smeli imeli težav.

Izdelava

Sestavne dele ptičje hišice najlažje
in najbolj natančno razžagamo z mizno
krožno žago. Pri tem pazimo na natanč¬
no nastavitev vodil za vzdolžno in pre¬
čno žaganje. Luknje za okna v stranicah
boksa (E) in vratcih boksa (J) izžagamo
s kronsko žago premera 54 mm. Po žaga¬

nju luknje obrusimo s primerno debelo
plastično cevjo, okrog katere ovijemo
brusilni papir. Tako obdelane luknje še
prekitamo s kitom za les. Sestavne dele
na stikih premažemo z vodoodpornim
mizarskim lepilom in jih stisnemo s svo¬
rami. Pred lepljenjem se moramo odloči¬
ti, kakšne tečaje bomo uporabili za pritr¬
ditev vratc 0)- Kovinske tečaje običajno
pritrdimo z manjšimi vijaki. V ta namen
moramo v strop boksa (El) izvrtati dve
luknji, sicer z izvijačem ne bomo dosegli
vijakov (slika 2). Zlepljena boksa dobro
obrusimo z brusilnim papirjem, prilep¬
ljenim na deščico. Oba boksa poskusno
sestavimo v celoto z dvema krajšima
moznikoma, ki smo ju izdelali iz okrogle
bukove palice premera 6 mm (slika 3).
Na vrsti je izdelava vratc boksa 0)- Po¬
leg luknje za okno z rezljačo izžagamo
še utor, v katerega bomo pozneje pri¬
lepili ročaj (L), ki ga izdelamo iz vezane
plošče debeline 6 mm (slika 4). Dno (A)
izdelamo iz kosa vezane plošče veliko¬
sti 280 x 280 mm. Izvrtamo štiri luknje
premera 3 mm, skozi katere bomo z vi¬
jaki oba boksa privili na dno. Več lukenj
premera 10 mm izvrtamo za odtekanje
vode, ki se lahko ob močnejših nalivih
nabere na dnu hišice. Stranice dna (B,
C) prilepimo na dno tako, da je zgornji
rob visok 10 mm. V stranici (Č) prilepi¬
mo še pristajalni palici (D) (slika 5).

januar 2007

Sledi izdelava strehe (K), zatičev (M) in tečajev iz usnja. Za-
dče izdelamo iz okrogle bukove palice premera 4 mm in pre¬
vrtane bukove kroglice, ki jo lahko nadomestimo z manjšim
lesenim valjem. Tečaj izdelamo iz kosa tanjšega usnja velikosti
100 x 26 mm. Prepognemo ga po daljši stranici tako, da je gro¬
ba stran usnja obrnjena navzven in ga stisnemo v primežu, da
ohrani obliko.

Barvanje

Za barvanje sem izbral več barv na vodni osnovi in z njimi
pred dokončnim sestavljanjem trikrat prebarval posamezne
sklope hišice (slika 1 in slika 6). Pred vsakim novim nanosom
barve površino narahlo obrusimo s finim brusilnim papirjem.
Zgornje strani boksov in dela spodnje strani strehe ne barva¬
mo, sicer pri sestavljanju lepilo ne bo prijelo. Prav tako ne bar¬
vamo boksov v tistem delu, kjer se stikata.

Sestavljanje

Najprej si pripravimo akrilno steklo za zasteklitev oken. Dalj¬
ša kosa je treba skrajšati za debelino stekla, ki smo ga dali na vrat¬
ca 0). Akrilno steklo prilepimo z dvokomponentnim lepilom

Kosovnica

mr

januar 2007

M

PRILOGA

in še dodatno pri¬
trdimo z manjši¬
mi žebljički. Nato
privijemo kovin¬
ske ali prilepimo
usnjene tečaje na
vratca in boksa.

Ko se lepilo po¬
suši, izvrtamo luk¬
njo za zatič istočasno skozi boks in vrat¬
ca. Tako se bosta luknji zagotovo »ujeli«.
Boksa zlepimo med seboj in ju z manj¬
šimi vijaki pritrdimo na dno. Končno
prilepimo še streho in hišica je končana
(slika 7). Če jo bomo obesili na vejo
bližnjega drevesa, v streho zavrtajmo
še dva očesna vijaka in ju povežimo z
vrvico.

Boksa napolnimo s hrano, ki se skozi
režo sama vsipa na dno, in to samo to¬
liko, kolikor je ptice pojedo. Tako ima¬
jo vedno na voljo dovolj suhe in sveže
hrane. Skozi okna vidimo, koliko hrane
je še v hišici, in jo po potrebi dodamo.
Upam, da bodo vaše ptice zadovoljne z
novo sodobnejšo hišico, vi pa s svojim
izdelkom.

Narava ustvarjanja.

HIDRIA PERLES, d.o.o., Savska loka 2,4000 Kranj

www.iskra-ero.com

V podjetju Hidria Perles poznamo vašo ustvarjalno
žilico. Zavedamo se, kako zahtevna je včasih
izvedba ideje, ki se vam je utrnila in jasno
nam je, kakšne kvalitete pričakujete od nas.

Zato smo naše električno ročno orodje še bolj
uskladili z vašo naravo. Poiščite nas
pri vseh bolje založenih trgovcih.


1946-2006

St

Iskra ERO

Creative nature

34

januar 2007

TEST

PRILOGA

MATEJ PAVLIČ

S 1. januarjem 2007 se je Slovenija
kot trinajsta izmed držav članic Evrop¬
ske unije vključila v Evropsko monetar¬
no unijo. Ob tem so dosedanje tolarje,
ki odhajajo v pokoj, nadomestili evri.
Težko je napovedati, kako dolgo bo tra¬
jalo privajanje na eno najpomembnejših
svetovnih valut ter spoznavanje novih
bankovcev in kovancev. Vsekakor si vsi
želimo, da čim manj. Naj k varni in pre¬
udarni rabi evrov nekaj prispeva tudi
pričujoči članek.

Že nekaj mesecev pred uradno
uvedbo evra smo lahko poslušali, da se
bo treba odslej znebiti miselnosti, da
drobiž ni nič vreden. V zadnjih letih je
bilo v naših denarnicah res precej več
bankovcev kot kovancev; ker vsaj za ti¬
ste z najnižjo nominalno vrednostjo ni

čevanje denarja, pa tudi za drobižnice,
namenjene zgolj hranjenju kovancev.
Takšne v obliki podkve, ki jih lahko pre¬
našamo v žepu, so te dni eden najbolj
iskanih in zaželenih artiklov, zelo korist¬
ne pa so tudi take, ki jih imamo lahko
doma. Služijo spravljanju po vrednosti
razvrščenih kovancev, te pa lahko po
potrebi iz njih tudi kadar koli vzamemo.
Nekaj (ne najbolj posrečenih) izvedb
takšnih drobižnic je že mogoče dobiti
v naših trgovinah, povpraševanje pa bo
njihovo ponudbo brez dvoma še pove¬
čalo - tako količinsko kot, upajmo, tudi
glede kakovosti in uporabnosti.

Ker je za prave modelarje izziv, da
poskušajo sami zasnovati in izdelati pri¬

pomoček ali predmet, ki bi ga lahko ko¬
ristno uporabili v vsakdanjem življenju,
smo ob vpeljavi evra pripravili načrt, po
katerem je mogoče izdelati drobižnico
nekoliko nevsakdanjega videza - v ob¬
liki pianina (slika 1). Vse skupaj je miš¬
ljeno zgolj kot izhodišče za samostojno
načrtovanje oziroma kot vzpodbuda
bralcem, da poskušajo izdelek narediti
kako drugače ali pa sploh čisto po svoje.
Veseli bomo, če nam boste poslali foto¬
grafijo drobižnice, ki je nastala po vaši
zamisli. Najboljše bomo tudi objavili.

Ohišje pianina je narejeno iz vezane
plošče, za osrednji del, namenjen hra¬
njenju drobiža, pa je mogoče uporabiti
165 x 40 x 238 mm velik kos masivnega

bilo mogoče dobiti praktično nič, jih v
trgovinah največkrat sploh nismo vzeli.
A odslej bo vse drugače, kajti tudi naj¬
manjši kovanec za en cent (ali stotin
evra) je vreden skoraj 2,4 nekdanjega
tolarja, največji kovanec za 2 evra pa
- nekoliko zaokroženo navzgor - skoraj
500 tolarjev. Najbrž se vsak strinja, da to
nekako ni več drobiž, ampak že »denar«.

Skratka, z novo valuto se bo spet po¬
večalo zanimanje za hranilnike za var-

iTEE£ januar 2007

PRILOGA

lesa katere koli vrste. Izdelek je zlepljen
z belim lepilom za les in pobarvan s po¬
ljubnim zaščitnim premazom.

Pri izdelavi boste potrebovali mo¬
delarski nož, ročno (ali električno) rez-
ljačo, električni vrtalnik z navpičnim
stojalom, svedre za les 0 1, 20, 25 in 30
mm, fino ploščato rašpo, grobi in fini

skusno sestavite, da preverite njihovo
medsebojno ujemanje (sliki 3 in 4). Šele
nato se lotite lepljenja in brušenja ohišja
(slika 6). Da bi se pokrov (9) lahko od¬
piral, mu z rašpo polkrožno posnemi¬
te spodnji rob, s strani pa izvrtajte dve
luknjici za žebljička, ki bosta služila kot
tečaja.

Silos za kovance (13) zahteva nekoli¬
ko drugačen pristop. Kos lesa odžagajte
na velikost, ki se mora natančno prilegati
prostoru v ohišju. Nato označite središča
lukenj in jih izvrtajte s svedri za velike
luknje (slika 7). Električni vrtalnik obvez¬
no vpnite v navpično stojalo, sicer luknje
ne bodo vzporedne. Nenatančnim izvrti-
nam se izognete tako, da vrtate z obeh
strani do polovice globine (slika 8).

Izdelani silos nalepite v ohišje in
ves izdelek vsaj dvakrat pobarvajte ali
polakirajte (slika 9). Na notranjo stran
glavnega pokrova (9) lahko nalepite sli¬
ke novih slovenskih evrskih kovancev
(slika 10), ki so v veliki ločljivosti objav¬
ljene na spletni strani sl.wikipedia.org/
wiki/Slovenski_evrokovanci.  Kdor želi,
lahko na sprednjo stran nalepi še iz tan¬
ke vezane plošče izžagan znak evra (14)
ali doda kak drug okrasni element.

(Za še dva izdelka na temo evra in
Evropske unije glej Tim št. 8, april 2004).

brusilni papir, nekaj mizarskih spon in
manjši čopič.

Vsi sestavni deli ohišja (1-10) so na¬
risani na prilogi v merilu 1 : 1 in jih lah¬
ko prekopirate neposredno na gladko
obrušen kos popolnoma ravne vezane
plošče ter izžagate (slika 2). Rešetko za
prestrezanje kovancev (slika 5), ki je iz
dveh delov (11 in 12), izžagajte iz tanjše
vezane plošče. Vse dele obrusite in po-

Elektronski udarni vrtalnik Black&Decker KR 653

Elektronski udarni vrtalnik z oznako
KR 653 (slika 11), ki stane 79,90 % je
novost v Black&Deckerjevi ponudbi
električnega orodja. Namenjen je naj¬
različnejšim hišnim opravilom in upo¬
rabi v šolskih delavnicah. V sodobno
oblikovanem ohišju je elektromotor
z močjo 650 W, ki mu z različno moč¬
nim pritiskom na elektronsko vklopno
stikalo spreminjamo hitrost vrtenja
od 0 do 3100  vrt./min, s preklopnikom
na zgornji strani ohišja izbiramo med
navadnim ali udarnim vrtanjem, na¬
stavljamo pa lahko tudi smer vrtenja.
Orodje ima blokado vretena in 13-mm
hitrovpenjalno glavo, ki omogoča hi¬
tro in preprosto menjavo pribora. K
orodju spada dodatni ročaj z omejilni-
kom globine, ki zagotavlja boljšo lego
orodja v rokah ter s tem natančnejšo,
varnejšo in učinkovitejšo uporabo.

Z vrtalnikom KR 653je mogoče vrtati
v les (do premera izvrtine 25 mm) ter

jeklo in opeko (do premera izvrtine
13 mm j. Pod blagovno znamko Piran-
ha so naprodaj različno velike garni¬
ture vijačnih svedrov s premerom  0 4,
5, 6, 8 in 10 mm, na voljo pa so tudi
svedri za vrtanje večjih lukenj. Poseb¬
nost med njimi je sveder, ki omogoča
nastavljanje premera izvrtine od 15
do 40 mm. Njegova oznaka je X52211,
stane pa slabih 17  €.

G-M&M,  proizvodnja in marketing d. o. o.

Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500
faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74
www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si

Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah:

MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel.: 01/530-97-22
MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel.: 02/461-46-11
MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88
MERKUR, Vipavska cesta 53, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-32-00
MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29
MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07/371-84-48
MERKUR MOJSTER, Cesta krških žrtev 153 F, 8270 Krško, tel.: 07/488-12-00

Na vašo željo vam bomo poslali:

□ katalog in cenik orodja ter vrtnega
orodja Black & Decker

□ cenik orodja DeWALT

□ cenik univerzalnega pribora Piranha

%  BLACKDECKER

delan

□ cenik za profesionalne krožne žage Delor

□ katalog gospodinjskega programa

Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem
poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma
naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si

Ime in priimek:_

Naslov:_

Poštna št. in kraj:

36

januar 2007

TEKI 5

PRILOGA

Evrski bankovci in kovanci

Podoba sedmih evrskih bankovcev (sli¬
ka 12), ki so v vseh državah območja
evra enaki, je delo avstrijskega umet¬
nika Roberta Kaline. Vodilna tema nje¬
govega oblikovanja je bila »Obdobja
in slogi v Evropi«, zato bankovci pred¬
stavljajo arhitekturne sloge sedmih
obdobij v kulturni zgodovini Evrope:
klasika (5 €), romanika (10 €), goti¬
ka (20 €), renesansa (50 €), barok in
rokoko (100 €), arhitektura železa in
stekla (200  €) ter sodobna arhitektura
20. stoletja (500 £). Na sprednji strani
so upodobljena okna in vrata, ki sim¬
bolizirajo evropski duh odprtosti in
sodelovanja, 12 zvezd Evropske unije
predstavlja dinamiko in harmonijo
sodobne Evrope, mostovi na hrbtni
strani pa simbolizirajo komunikacijo
med evropskimi narodi ter med Evro¬
po in preostalim svetom. Tako okna
kot mostovi zgolj ilustrirajo temeljne
značilnosti posameznega obdobja in
ne predstavljajo resničnih objektov.

Se preden je pred natančno petimi
leti v denarnicah Evropejcev zadiša¬
lo po novi valuti,  so ponarejevalci že
pognali svoje skrite tiskarske stroje.
Morda se komu zdi, da je strah pred
ponaredki odveč, saj smo dobili naj¬
bolje zaščitene bankovce na svetu: 63
kontrolnih točk in ducat varnostnih
zaščit za vsakega od  7 bankovcev, ki
se med seboj razlikujejo po velikosti
in barvi. Toda dejstvo je, da so prvi
tedni uvajanja evra v kaki državi ide¬
alna priložnost za razpečevanje po¬
narejenega denarja, saj se morajo v
tem času uporabniki šele navaditi na
nove bankovce in kovance.

Vodna znamenja so morda najbolj
znan in hkrati eden najboljših na¬
činov zaščite bankovcev. Kdo se še
ni zabaval z njihovim prebiranjem
pod prosojno lučjo? Podobno velja za
tanko kovinsko (varnostno) nit, ki v
prečni smeri poteka prek bankovca
in jo vanj »vgradijo« že med izdelavo
papirja. Tretja vrsta zaščite na evr¬
skih bankovcih so majhna besedila,
zapisana z mikročrkami, ki jih je
mogoče prebrati s povečevalnim ste¬
klom, za nepozornega opazovalca pa
so to le nekoliko širše obarvane črte.
Da bi ponarejevalcem otežili delo, pri
tiskanju bankovcev uporabljajo t. i.
transvizijo: motiv odtisnejo deloma
na eno in deloma na drugo stran pa¬
pirja. Šele pri gledanju pod prosojno
lučjo iz obeh delov motiva nastane
na primer zapis vrednosti bankovca
v evrih. Na manjših bankovcih se na¬
haja še četrta vrsta zaščite: mavrični
pas. Bankovce prečka po širini, je sve¬
tleč in rahlo spreminja barvo, ko si
ga ogledujemo pod različnimi koti in
močno svetlobo (od svetlo rumene do
biserno modre barve). Na tem pasu

sta v negativu odtisnjena vrednost
bankovca v evrih in simbol evra. Na ve¬
likih bankovcih so to zaščito nadome¬
stili s črnilom, ki pri opazovanju pod
različnimi koti spreminja barvo od vi¬
jolične do olivno zelene ali kostanjevo
rjave. Težje je ponarediti holograme, ki
so na bankovcih za 5, 10 in 20  € natis¬
njeni na kovinskem pasu (simbol evra
in vrednost bankovca se izmenjujeta z
venčkom evropskih zvezdic), medtem
ko na večjih nastopa hologramska pa¬
stila z vrednostjo bankovca, ki se drži
slike portala. Čeprav so se tiskarne, ki
so jim zaupali tiskanje evra, odločile
za uporabo cele palete posebnih črnil,
ki naj bi dodatno odvračala ponareje¬
valce, je morda še najboljša zaščita kar
papirna podlaga sama. Medtem ko obi¬
čajni papir pridelujejo iz lesne mase, ki
jo obelijo s pomočjo klora, je papir za
bankovce iz naravno belih vlaken.

Z uvedbo nove valute bomo imeli v
denarnicah precej drugačno razmerje
bankovcev in kovancev, kot smo ga bili
vajeni doslej. Evrski kovanci v osmih
različnih vrednostih (1, 2, 5, 10, 20
in 50 centov ter 1  € in 2 £) imajo pre¬
cej večjo vrednost kot tolarski, tako da
bodo pri vsakdanjih nakupih nepogreš¬
ljivi. Zato je pomembno, da se nanje
čim bolje pripravimo in dovolj zgodaj
spoznamo njihove značilnosti. Medtem
ko so evrski bankovci v vseh državah
območja evra enaki, pa evrski kovan¬
ci ohranjajo nacionalne posebnosti.
Sprednja stran, ki označuje nominalno
vrednost, je poenotena, hrbtne strani

kovancev pa je oblikovala vsaka dr¬
žava članica po svoje. Doslej je bilo
v obtoku 15 kompletov oziroma 120
različnih evrskih kovancev, ki so za¬
konito plačilno sredstvo na celotnem
območju, kjer se lahko plačuje z evri:
12 različic so prispevale države člani¬
ce EU, ki so hkrati tudi članice območ¬
ja evra, 3 različice evrskih kovancev
pa so Monako, San Marino in Vatikan
skovali na podlagi formalnega dogo¬
vora z Evropsko unijo.

Avtor podobe nacionalne strani sloven¬
skih evrskih kovancev (slika 13) je Mi-
Ijenko Licul s sodelavcema Majo Licul
in Janezom Boljko. Na kovancih so
upodobljeni France Prešeren (2 £), Pri¬
mož Trubar (1 £), Triglav (0,50  €), dva
lipicanca (0, 20 £), Plečnikova zamisel
slovenskega parlamenta (0,10 £), Gro¬
harjev Sejalec (0, 05 €), knežji kamen
(0,02 €) in štorklja (0,01 €).

Na novo plačilno sredstvo se bodo
morali poleg »živih« uporabnikov pri¬
vaditi tudi najrazličnejši prodajni,
parkirni, igralni in drugi avtomati. Ti
ne bodo »požirali« kovancev za 1, 2 in
5 stotinov evra, izdelanih iz jekla, ob¬
loženega z bakrom, prepoznavali pa
bodo kovance za 10, 20 in 50 stotinov,
ki jih je zasnovala »nordijska zveza«
(mešanica bakra, aluminija, cinka
in kositra), ter dvobarvne kovance
za 1 in 2 evra, izdelane v obliki ven¬
ca (iz zlitine niklja in medenine pri
kovancu za 1 evro in iz zlitine niklja
ter bakra pri kovancu za 2 evra), ki
obkroža nekakšen sendvič iz treh pla¬
sti kovine. Pri kovancu za 1 evro sta
prva in tretja plast iz zlitine niklja in
bakra, druga pa iz niklja, medtem ko
sta pri kovancu za 2 evra prva in tret¬
ja plast iz zlitine niklja in medenine,
druga pa prav tako iz niklja. Ker čisti
nikelj povzroča številne kožne alergi¬
je, so se njegovi uporabi pri evropskih
kovancih izognili.

Prepoznavanje kovancev v avtoma¬
tih temelji na ugotavljanju njihovih
mehanskih in magnetnih lastnosti, ko
se kotalijo po nagnjenem žlebu. Stroj
meri čas, ki ga kovanec potrebuje za
pot mimo več fotocelic, nameščenih
ob tem žlebu. Iz tega podatka nato
izračunava hitrost in pospešek kovan¬
ca, iz njiju pa njegov premer. V sodob¬
nejših avtomatih mora kovanec med
potovanjem po žlebu tudi mimo več
elektromagnetnih resonatorjev z raz¬
ličnimi frekvencami, ki merijo motnje
magnetnega polja, kijih inducira ko¬
taljenje kovanca.

Za konec objavljamo še nekaj splet¬
nih strani, na katerih je mogoče najti
mnogo informacij o evru in njegovi
uvedbi pri nas, pa tudi odgovore na
številna vprašanja, ki se pojavljajo v
zvezi s tem: www.evro.si/, www.zbs-
giz.si/, sl. wikipedia, org/wiki/Sloven-
ski _evrokovanci.

TIKI

januar 2007

37

IZDELEK ZA DOM

Družinsko drevo

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

V življenju so zelo pomembne dru¬
žinske vezi. Nekatere družine še danes
skrbno hranijo rodovnike, kjer so za¬
beležene rodovne povezave za mnogo
preteklih generacij. Tudi sami si lahko
izdelate lično družinsko drevo in nanj
prilepite fotografije bližnjih sorodni¬
kov. Brskanje po družinskih albumih ter
izdelava kopij fotografij je lahko kaj za¬
bavno opravilo, povezano z obujanjem
spominov ter mnogimi zanimivimi
zgodbami in prigodami.

Potrebujete družinske fotografije,
vezano ploščo ali debelejšo trdnejšo le¬
penko debeline 3 mm za podlago, maso
FIMO zelene in rjave barve za liste in de¬
blo, za pečat lista pa aluminijasto ploče¬
vino debeline 0,3 mm, kos smrekovega
lesa debeline približno 15 mm, leseno
paličico (lahko kitajsko jedilno paličico)
in kovinsko žico debeline 1 mm.

Barvno predlogo družinskega dreve¬
sa prekopirajte na izbrano velikost ter
z lepilnim trakom prilepite na vezano
ploščo ali debelejšo lepenko. Izrežite

po zunanjih robovih (slika 1). Če šte¬
vilo najmlajših družinskih članov ter
velikost fotografij ustrezajo predlogi,
lahko predlogo trdno prilepite na pod¬
lago. Pri tem upoštevajte, da boste mo¬
rali v tem primeru liste iz mase FIMO
lepiti natančno po predlogi. Če ste bolj
svobodnega duha, predlogo odstranite,
fotografije razporedite približno tako,
kot kaže predloga, liste pa prilepite po
občutku.

Prekopirajte sliko posameznega li¬
sta. Z lepilnim trakom zlepite kos veza¬
ne plošče debeline 3 mm in kos smre¬
kovega lesa debeline 15 mm, oboje naj
bo velikosti približno 7x5 cm. Pečat je
sestavljen iz dveh kosov lesa, da je med
njima utrjen položaj rezila. Na zlepljena

38

kosa lesa prilepite sliko lista. V točki,
kjer se pecelj stika z listom, izvrtajte luk¬
njico in skoznjo vpeljite žagico. Izrežite
list. Zlepljena kosa lesa služita za šablo¬
no, debelejši izrezan list za bat za iztiska¬
nje izsekanega lista iz šablone s hkrat¬
nim vtiskanjem listnih žil, tanjši izrezan
list pa za šablono za vtiskanje listnih žil
v zrcalni list.

Najprej pripravite bat. V hrbtno
stran lista izvrtajte luknjico globine ne¬
kaj mm in debeline, ki ustreza debelini
paličice. Vlepite paličico, ki služi za dr¬
žalo (slika 2).

Slika 2. Potrebščine za izdelavo bata in
pečata

Lotite se izdelave žičnih listnih
žil na batu (slika 3). Naščipajte nekaj
kosov žice. Sliko lista premažite z le¬
pilom. Najprej
prilepite sredin¬
sko žilo, nato s
pomočjo pincete
pritrdite stranske
žile (slika 4). Sre¬
dinsko žilo utrdi¬
te s sekundnim
lepilom. Po po¬
trebi stranske žile
primerno ukrivi¬
te (slika 5). Tudi
njihov položaj
utrdite s sekund¬
nim lepilom (sli¬
ka 6). Odščipnite
odvečno žico, ki
sega čez robove
bata (slika 7).
Nato se lotite iz¬
delave pečata z
zrcalno sliko lista.
Obrnite izrezani
list iz vezane plošče na zrcalno stran,
nanj prilepite zrcalno sliko lista ter na
hrbtno stran vlepite držalo na enak na¬
čin, kot ste ga vlepili v bat (slika 9). Po

Slika 3. Potrebščine za izdelavo listnih žil na
batu in pečatu

Slika 6. Utrjevanje žičnih žil s sekundnim
lepilom

Slika 7. Ščipanje odvečne žice

Slika 8. Pečat za vtiskanje žil v list iz mase
FIMO

mr

Slika I. Izrezovanje trdne podlage za družinsko drevo

januar 2007

Risba: J. Čuden
Ilustracije: J. Klemenčič

IZDELEK ZA DOM

Slika 9 • Bat in pečat opremite z držalom iz
lesene paličice.

Slika 10. Dvodelna šablona za izrezovanje
listov

sliki prilepite žico, kot ste jo prilepili
na bat (slika 8).

Iz kovinske pločevine izrežite trak,
ki je približno za 7 mm širši od debeli¬
ne zlepljenih plošč šablone (smrekove
in vezane). Razstavite z lepilnim trakom
zlepljeni plošči. V debelejšo šablono iz
smrekove plošče debeline 15 mm po
notranjem robu oblikujte trak iz alumi¬
nijaste pločevine. Na štirih mestih (na
okroglinah lista) zarežite parne zareze z
razdaljo približno 4 mm (slika 10). Nasta¬
le jezičke zapognite nazaj tako, da rezilo

Slika 11. Rezilo naj na spodnji strani sega
kake 3 mm iz šablone.

sega približno 3 mm iz lične površine
plošče (slika 11), jezički pa so zapognje¬
ni in prilepljeni na hrbtni strani plošče.
Na hrbtno stran natančno prilepite ve¬
zano ploščo tako, da se odprtini ujema¬
ta, med ploščama pa so vlepljeni jezički
pločevine, ki utrjujejo položaj rezila.

V šablono pazljivo vtaknite bat, ki po
izrezovanju listov hkrati služi za iztiska¬
nje mase iz šablone in vtiskanje listnih
žil (slika 12).

Za izdelavo zrcalnih listov uporabite
pečat iz vezane plošče z zrcalno sliko li-

Slika 12. Šablona z batom

mr

januar 2007

39

IZDELEK ZA DOM

7 ^

nam

sta in listnih žil, ki služi za vtiskanje list¬
nih žil na hrbtno stran izrezanih listov,
tj. za izdelavo zrcalnih listov (slika 13).

Slika 13. Bat šablone in pečat z zrcalnima
slikama listov

Liste izdelajte iz zelene mase FIMO.
Maso razvaljajte po podlagi, ki ste jo pre¬
krili s kovinsko folijo ali s folijo za živila.
Potrebujete jo zato, da boste lažje od¬
stranili izrezane liste. Potrebujete tudi
manjši valjar in orodje za modeliranje
gline (slika 14).

Slika 14. Potrebščine za izdelavo listov

Liste izrezujte s pomočjo šablone
z batom, na nekatere na hrbtno stran
vtisnite žile s pomočjo zrcalnega peča¬
ta (slika 15). Če se žile niso popolnoma
odtisnile, jih dodatno zarišite s pomočjo
orodja za modeliranje gline (slika 16).
Odstranite odvečno maso (slika 17) in
izrezane liste položite na pekač, prekrit
s peki papirjem. Liste pecite približno
30 min pri 130°C.

Slika 15. Izdelava listov iz mase FIMO  s po¬
močjo šablone

Slika 16. Popravljanje žil z orodjem za mo¬
deliranje gline

Na izrezano podlago prilepite dru¬
žinske fotografije (slika 18). Nato posto¬
poma prilepite liste (slika 19); najprej
spodnje, nato zgornje, da se med seboj
prekrivajo, pri čemer pazite tudi na zr¬
calne liste.

Slika 19. Lepljenje listov iz mase FIMO

Če ste liste lepili po barvni predlogi,
debla ni treba posebej izdelati iz mase
FIMO (slika 20), lahko pa izdelate posa¬
mezne kose lubja in jih prilepite na pod¬
lago, še preden prilepite fotografije in
liste. Če delate brez predloge, deblo po¬
barvajte z rjavo barvo ali prilepite kose
lubja iz mase FIMO; pred lepljenjem jih
je seveda treba posušiti pri visoki tem¬
peraturi v pečici.

januar 2007

mr

V DBJECTIVU

!■ Maketo avstro-ogrskega letala C. V. lloyd v merilu 1 : 48 je izdelal
Sašo Krašovec. Na njej še posebej izstopa izjemna upodobitev lese¬
nih površin, izdelana s peresom za tehnično risanje (rotringom).

2- Odlično izdelana maketa Tamiyine yamahe YZR-50() v merilu
1  ' 12 je delo Mitje Slavca. Z njo je Mitja v kategoriji civilnih vozil
osvojil 2. mesto na zadnjem državnem prvenstvu.

1 3- Maketar Bojan Batagelj iz Kostanjevice na Krki je pričujočo hiši¬
co zgradil iz sestavljanke španskega proizvajalca Aedes Ars. Osnovna
konstrukcija hišice je kartonska in je oblepljena s keramičnimi ope-
kicami. Velikost modela je približno 280 x 200 x 170 mm. Bojan je
maketo še nekoliko dopolnil. Med drugim je v ostrešje vgradil lesene
tramove, kartonska okna pa nadomestil z lesenimi in jih »zasteklil«
s  Prozorno plastično folijo ter opremil z zavesami iz krep papirja. V
hišico je vgradil šest miniaturnih žarnic za razsvetljavo.

4. Modelar Anton Perčič z modelom DG 100 z razpetino krila 3200
mm in maso 2,5 kg med preizkušanjem lani na Vremščici

5. Brezžična videokamera, vgrajena v tovornem vagonu, prikaže že-
•ezniško maketo iz povsem novega zornega kota: dobimo vtis, kot
da bi se vozili v kabini lokomotive. Avtorja Uroš in Igor Kuralt iz
Žabnice sta videovagon izdelala za ogled tirov v predorih, ki so očem
sicer skriti. Video kamera ima možnost snemanja v popolni temi, za
kar poskrbijo IR-diode. Slika se prek oddajnika v vagonu brezžično
Prenaša na sprejemnik, ki je priklopljen na televizor. Doseg signala
) e  sto metrov.

Foto: A Kogovšek, S . Količ,  /. Kuralt, in J. Rupar

OSUPLJIVE PR

Kako so narejene \

prikazuje najpomemb 920064942,5 c

vsakdanjih stvari. Spozna.. v,ou|_Hjivc pieLvoiue
naravnih snovi ali polizdelkov v snovi in predmete, ki jih
srečujemo na vsakem koraku, pri čemer pa le malokdo
ve, kako so pravzaprav narejeni.

Ali veste iz česa je žvečilni gumi? Kako izdelajo žoge,
ogledala ali športne copate? Kako pridobivajo nafto,
svilo ali kako spečejo kruh, pripravijo jogurt ali naredijo
čips? Odgovore na vse to in še mnogo več boste našli v
tej zanimivi knjigi,

vsakdanje stvari

160 barvnih strani,
22,3 x 28,6 cm

Cena: 4.790 SIT
(19.99 EUR)

N *fTARJ| |

PAriR

i>.1onoMr
■■ ■;

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

MODRA ŠTEVILKA

Knjigo lahko naročite na brezplačni telefonski št. (( (• 08017  90 )  ali v spletni knjigarni: www.tzs.si

Tehniška založba Slovenije

TIRI 5  • januar 2007  TIRI 5  • januar 2007  • 17

350

Risal: Dušan Markič
Merilo: 1 : 1,5

N)

O

\ / / \

TRI 5  • januar 2007  TIRI 5  • januar 2007  • 21

18 • TI*I 5  • januar 2007 TIRI 5  • januar 2007 • 23

^ i 8  P

2

Drobižnica za evre a

en

Merilo: 1:1 1

Konstruiral: Matej Pavlič |