OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 22, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 122
ШШ
JOHN JEVNIK
V petek zvečer ob 8.45 uri je umrl v St. Alexis bolnišnici, kjer se je nahajal devet dni in se med tem časom podvrgel težki operaciji, John Jevnik, stanujoč na 1199 E. 61 St. Doma je bil iz vasi Stojanski vrh, fara sv. Križ na Dolenjskem. Delal je 35 let pri Foote Burt Co. V Ameriki se je nahajal od leta 1908 in je bil član društva Slovenec, št. 1 SDZ in Woodmen of the World.
Tukaj zapušča soprogo Tončko, rojena Račič, doma od isto-tam kot pokojnik, v stari domovini pa zapušča brata in sestro. Pogreb se vrši v torej zjutraj ob 8.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
«■
FRED PLESNICAR
Po daljšem bolehanju je preminil Pred Plesničar, star 78 let, stanujoč na 16009 Park-grove Ave. Rojen je bil v Trnovo pri Gorici, vas Oglarija, št. 12, kjer zapušča sina Henry in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 50 let.
Tukaj zapušča tri hčere: Mrs. Stella Ozbič, Mrs. Caroline Vrh Ш Mrs. yivtuiia Jlalpcm.. V Yorktown, N. Y., ter sina Victor, sedem vnukov in več sorodnikov. Soproga Rose je umrla pred dvemi leti. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary
v družinsko grobnico.
#
JOHN KIRN
Včeraj zjutraj je preminil John Kirn, stanujoč na 14570 Pease Rd., Maple Heights, Ohio. Star je bil 77 let ter je bil doma iz vasi Spodnje Dule, fara Škoc-jan na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Bil je član društva Čas, št. 460 SNPJ.
Tukaj zapušča nečaka Andreja Rezin, pri kateremu je bival Zadnjih" osem let. Pogreb se vrši iz Louis Ferfolia pogrebnega Zavoda. Čas še ni bil določen.
JOSEPH TOMAŽIČ
Naglo^a je umrl včeraj popoldne, zadet od srčne kapi, ko je korakal po cesti, Joseph To-ftiažč, po domače Rosec, stanujoč na 9203 Prince Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
MARY ANZLOVAR
Na pikniku cerkve Marije Vnebovzete na bivši Močilnikar-jevi farmi včeraj popoldne se je nenadoma zgrudila in bila na niestu mrtva Mary Anzlovar, rojena Mausar, stanujoča na 717 E. 155 St. Očividno jo je Zadela srčna kap. Doma je bila iz Zdenske vasi, fara Videm, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Bila je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, društva sv. Ane, št. 4 SDZ, društva Marije Vnebovzete, št. 103 ABZ in podružnice št. 10 SŽZ.
Tukaj zapušča hčeri Mrs. Mary Terček in Mrs. Josephine Opalek ter sina Franka, štiri ^nke in dva brata Josepha in Antona. Pogreb se vrši v četr-(Dalje na 2. strani)
VZHODNA NEMČIJA NI MIRNA; SPLOŠNE STAVKE IN-OBSODBE
BERLIN, 21. junija—Sovjetska vlada, kakor tudi njene okupacijske oblasti v Vzhodni Nemčiji priznajo, da se je val uporov in splošnih stavk razširil na vso Vzhodno Nemčijo. V vzhodnem delu Berlina je policija aretirala na tisoče delavcev, ki so se bodisi upirali povrniti se na delo ali pa so v uporih aktivno sodelovali.
Kakšno je razpoloženje Vzhodni Nemčiji! Nihče ne ve, kaj se bo lahko še zgodilo, pravijo zavezniške oblasti v zapad-nem delu Berlina.
Delavci so se uprli predstojnikom, ki so jih silili k večji produkciji in jih nekaj pretepli do smrti.
Sovjetska vlada je izjemno stanje, ki ga je proglasila nad vzhodnim delom Berlina, razširila nad vso Vzhodno Nemčijo. Izjemno stanje je povsod v veljavi.
Stavke se niso proglasile samo po tovarnah, marveč so v stavko stopili tudi železničarji.
Sovjetska vlada sama priznava, da so delavci zažgali več tovarn, druga pa napadli.
Samo v vzhodnem delu Berlina drži sovjetska uprava v strogi pripravljenosti dve oklop-ni diviziji.
V	važnem rudniku, kjer se koplje uran, je napovedana splošna stavka. Kakih dva tisoč mož policije vzhodnega Berlina se je zapletlo v boj z delavci. Policija trdi, da je v teh borbah prišlo ob življenje 25 delavcev, kakih 300 pa je bilo ranjenih.
Hude demonstracije so se vršile tudi v velemestu Leipzig, kjer so bili ubiti trije delavci, 120 pa je bilo ranjenih. Manifestacij se je udeležilo okrog 60,000 prebivalstva.
V	vzhodnem Berlinu je bilo zaprtih tri tisoč manifestantov. Na tisoče in tisoče pa v ostalih krajih v Vzhodni Nemčiji.
Kljub ostrim policijskim odredbam in sovjetskemu vojaštvu na cesti, revolucionarno gibanje ■ ne pojenju je, marveč se širi. Nove stavke se javljajo vsak trenutek. Delavci očividno hočejo doseči politični cilj s pomočjo paraliziranega gospodarstva, kar naj bi Sovjete prisililo.
da spremenijo svojo taktiko do vzhodnih Nemcev.
Sovjeti rabijo čas?
General Omar Bradley, ki je bil do sedaj šef ameriškega vrhovega štaba, je posegel v debato o ameriški pomoči tujini. Končna vsota te pomoči še ni določena, ker si o njej nista edina senat in spodnja zbornica.
Zanimiva pa je izjava Brad-leya, ki je trdil, da rabi Sovjetska zve^ več časa, da utrdi svoje pozicije doma; na drugi strani pa da si Sovjetska zveza spričo sedanje vojaške moči Amerike ne bo dovolila, kake vojne pustolovščine. Amerika je zrastla v svoji oboroženi moči, katero dejstvo Sovjetska zveza mora priznati in tudi v resnici priznava. Radi tega je njena sedanja prva skrb, da posveti svojo pozornost državi doma, kakor tudi notranjim razmeram sovjetskega bloka.
Bolezen
Pred nekaj tedni je resno zbolela poznqna Mrs. Margareta Grbec, soproga vzglednega slovenskega farmarja Mr. Johna Grbec, po domače Vrbek, doma izpod Steber ka pri Cerknici. Mrs. Grbec pa je doma iz Grahovega pri Cerknici, po domače Mihlačeva. Mrs. Grbec se nahaja v bolniški postelji na njih farmi v Doylestownu, Ohio. Kot se poroča, je njeno stanje iz nevarnosti, toda se mora strogo ravnati po navodilu zdravnika. Prijatelji, domačini in številni znanci ji želijo skorajšnjega popolnega okrevanja!
Graduantinja
Iz Euclid High šole je gradu-irala Mišs Betty Matjažič, hčerka Mrs. Olge Matjažič iz 951 E. 239 St. Čestitamo!
POT ROSENBERGOVIH JE KONČANA
NEW YORK, 21. junija— Danes so na judovskem pokopališču pokopali trupli Julija in Ethel Rosenberg. Policija je pripravila vse potrebno, da se ne bi vršili kaki izgredi in je določila, da se formalnosti pogreba udeležijo le povabljeni. Bilo je nekaj govorov.
Zadnji petek je bil za Rosen-bergove odločilni dan. Vrhovno sodišče, ki se je sestalo na sejo zadnji četrtek, je razpravljanje odložilo na petek na sejo, ki se je začela opoldne. Takoj v začetku je sklenilo, da vprašanje odložitve smrtne kazni ne pride v poštve. Šlo je le za pravno vprašanje, ali se je za obtožnico uporabil pravilni zakon ali ne. Vrhovno sodišče se je postavilo na stališče, da o tem ni nobenega pravnega dvoma. Usoda Ro-senbergovih je bila s pravne strani rešena. Zagovorniki so imeli priliko, da so uporabili vsa sredstva, ki jih daje na razpolago ameriški zakon. Predsednik Amerike ima pravico pomilostitve, a predsednik Eisenhower je pomilostitev odklonil z izjavo, da je bil zločin hujši od umora. Na milijone človeških življenj je bilo vsled izdaje Rosen-
bergovih izpostavljenih nevar nosti! Tako dejanje ne zasluži pomilostitve.
Rosenbergova sta bila usmr-čena na električnem stolu v pe tek ob osmih zvečer; prvi mož, za njim žena. Do zadnjega nista hotela izpovedati ničesar glede mreže špijonaže v Ameriki prid Sovjetski zvezi, v katero sta bila zapletena.
Rosenbergova je kot ženska imela svoje posebne potrebe v obliki oskrbe raznih žensk in je stala državo New York $30,-918.60. Mož Julij pa je stal državo le $3,399.91. Krvnik Fran-cel je dobil pristojbino za usmrtitev in sicer za vsakega $150. Skupni stroški prosekucije Ro-senbergovih v zaporu in ob usmrtitvi so znašali $34,618.51, katero vsoto bo New Yorku povrnila federalna blagajna. V svetu je bilo več demonstracij. Najhujše so bile v Parizu, kjer je bil eden od demonstrantov tudi ubit. Demonstracije so bile v Londonu, vendar malega obsega.
V Ameriki sami je prevladalo hladno ocenjevanje položaja, da sta Rosenbergova prejela zasluženo kazen v okviru zakona.
KAJ ČAKA DELO V BODOČNOSTI
Vodstvo unije C.I.O. je objavilo naslednjo gospodarsko analizo:
Treba je preskrbeti dva milijona novih mest za ameriške delavne roke. Po treh letih miru na Koreji je sicer pričakovati ol>čutno brezposelnost.
V Ameriki je uvesti načrtno gospodarstvo. Ce naj vzdrži sedanji standard, ki ima tendenco iti naprej, potem se morajo zvišati narodni dohodki, ki so predvideni v letu 1953, z $361,-000,000,000 na $410,000,-000,000 v letu 1956.
Tehnične spopolnitve bodo v naslednjih letih vrgle na cesto $1,500,000 delavcev.
Letno bo iskalo 700,000 mladine zaposlitve.
Po tendenci standarda se bodo osebni dohodki zvišali v naslednjih treh letih od povprečnih $1,495 na leto na $1,760.
Vse to pa le, oe se bomo pravočasno oklenili ideje načrtnega gospodarstva.
Eisenhower in Reed
WASHINGTON, 21. junija— Koncem meseca junija poteče zvezni davek za izredne dobičke. V federalno blagajno nosi ta davek $800,000,000. Eisenhower in večina republikancev v kongresu hoče ta davek podaljšati do 1. januarja 1954. Poslanec spodnje zbornice Daniel Reed iz New Yorka je na čelu proračunskega odbora spodnje zbornice. Ako kak proračunski predlog ne Igre iz tega odbora v plenum spodnje zbornice, spodnja zbornica o njem ne more glasovati. Predsednik Eisenhower je naslovil na poslanca Reeda posebno pismo, poklical ga tudi k. sebi, da bi ga prepričal, da se uda. Poslanec Reed pa stoji na stališču, da če ne bo znižanja davkov v kar so šli republikanci v volilno agitacijo, je pričakovati, da bo leta 1954 kongresna večina demokratska.
Večerja in seja
V sredo, 24. junija se vrši v prizidka Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. večerja in seja, ki jo prireja trgovski klub St. Clair Business Association. Večerjo se prične servirati ob 6.30 uri. Načelnik omizja bo councilman 23. varde Edward Kovači«, glavni govornik bo pa S. R. Christopherson, predsednik organizacije Smaller Business of America, Inc. Vmes bo godba, za katero bo skrbela Mary Champa. Vsi trgovci v naselbini so vabljeni, da se pridružijo. Rezervacije za večerjo je treba takoj napraviti. Lahko pokličete Frank Anzlovarja, EN 1-8042.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 7. junija pri zdravniku in Mrs Leonard Janchar v Barbertonu, Ohio, in jima pustile v spomin krepkega sinčka. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Janchar iz 620 E. 94 St. osmič stari oče in stara mama. Čestitamo!
Zmešnjava na Koreji je vedno večja; premirje za enkrat ni v nevarnosti
POSEBNI POSLANEC BELE HIŠE NA POTI K PREDSEDNIKU RHEEJU
WASHINGTON, 21. junija—Ker je predsednik južne Koreje dal nalog, da južni Korejci tudi z oboroženo silo pomagajo k svobodi vojnih ujetnikov severnih Korejcev— oprostili so jih do sedaj že več kakor 27,000, je Bela hiša in ameriško državno tajništvo odposlalo na Korejo Walter-ja Robertsona, da prepriča predsednika Rheeja o usodnih posledicah njegovih zadnjih korakov. Washington ga dela za osebno odgovornega za vse, kar bo na Koreji sledilo, če ne spremeni svoje politične taktike.
Pretekli petek sta se sestali*
obe delegaciji. Komunisti so zahtevali od zaveznikov, da polo-vijo ubegle severne Korejce —
vojne ujetnike in da dajo garancijo, da se bo premirje, če se podpiše, v južni Koreji tudi izvajalo.
Zavezniki smatrajo, da komunisti hočejo premirje. Njihova zahteva je povsem naravna, ker je bilo ravno vprašanje vojnih ujetnikov zadnja kočljiva točka do premirja. Če pa teh ujetnikov ni več v taboriščih? In kdo da garancijo, da se bo premirje izvajalo tudi v južni Koreji, razen zaveznikov?
Odposlanec Robertson
Walter Robertson je pomožni tajnik državnega tajništva v Washingtonu in je s posebnimi inštrukcijami odletel v Seoul.
Možnosti, da se zavezniška taktika prilagodi položaju, je več,
in sicer:
Pogajanja za premirje se prekinejo in gredo borbe naprej.
Amerikanci umaknejo svoje čete s Koreje.
Predsednik južne Koreje Rhee naj se z zavezniško silo odstrani.
Predsednik Rhee naj dobi ameriško garancijo, da bodo ameriške čete za neodvisnost južne Koreje njemu vsak čas na razpolago.
Vseh možnosti spričo stalnega menjajočega se položaja naravno ni mogoče predvideti. Seje na Koreji, ki se bavijo s premirjem,
so se odložile na nedoločen čas.
Na zaveznikih je ležeče, kdaj jih hočejo sklicati. Datum pa je zopet odvisen od tega, kdaj bo vrhovni komandant general Clark zbral potrebne informacije za odgovor komunistom in kdaj bo smatral za primerno, da se s pogajanji nadaljuje.
General Clark je v posebnem pismu opozoril predsednika Rheeja, da je njegovo ravnanje škodljivo za južno Korejo kot tako. Iz njegove okolice se nadalje trdi, da bo skoraj nemogoče, da bi polovil izpuščene vojne ujetnike, vsaj v kratkem času ne in s tem zadovoljil komuniste.
Na drugi strani pa se zavezniški krogi sprašujejo, kaj bo naslednji korak predsednika Rheeja. Amerikanci so oboroži
li južne Korejce in postavili na noge 16 divizij. Južni Korejci pa dejansko držijo večji del fronte. Ali bo predsednik Rhee morda južno korejske čete vzel iz komande zavezniškega poveljstva? Ali je v južni Koreji torej pričakovati naravnost državljansko vojsko?
Južna Koreja gre naprej
JAžni Korejci zahtevajo od zavezniške komande, da osvobodi še nadaljne severne Korejce, kakih devet tisoč po številu, ki se še nahajajo v taboriščih vojnih ujetnikov. Trdi se, da je namera južnih Korejcev, kar se tiče glede teh vojnih ujetnikov tudi ta, da jih uvrstijo v redno južno korejsko armado in jim priznajo državljanstvo.
Čujejo se glasovi, da je v nevarnosti prenlirje samo. Novi ameriški odposlanec Robertson ima nalogo, da predoči predsedniku Rhee ju, da stavlja na kocko obstoj južne Koreje same. Intervencija
Združenih narodov?
V krogih Združenih narodov v New Yorku se širijo glasovi, da bo vodstvo te. organizacije sklicalo posebno izredno zasedanje in to v nekaj dneh, če bi ne prišlo v kratkem času do premirja na Koreji. Vprašanje je le, ali bo Amerika pristala na to izredno zasedanje. Vsekakor se razvijajo" dogodki na Koreji z mrzlično naglico in kakega točnega razvoja ni mogoče predvidevati.
Dejstvo je nadalje, kar naj bi bil znak, da komunisti resnično želijo premirje na Koreji, da je komunistični radio v Pekingu pozval Amerikance in zaveznike, naj ukrotijo trmoglavega
predsednika Rheeja.
#
Sestanek Clarka z Rhee jem
SEOUL, 22. junija — General Clark je prišel iz Tokija na Korejo in imel sestanek s predsednikom Južne Koreje Rhee jem. O sestanku se je general Clark izjavil povoljno. Trdil je, da ima upanje na premirje. Sicer pa da bo premirje podpisal tudi brez pristanka Južnih Korejcev, če bo dobil taka navodila iz Wash-ingtona.
Na Koreji sta nastala dva nova momenta. Južno korejska vlada je javila, da je Južna Koreja dala zaveznikom svoje čete na razpolago, jih torej lahko odpokliče.
Drugi pa je bil ta, da so anti-komunistični kitajski vojni ujetniki zahtevali po vzgledu Severnih Korejcev, da jih pustijo na svobodo. V resnici je iz taborišč pobegnilo kakih 100 teh kitajskih vojnih ujetnikov.
NA BERMUDO 8. JULIJA
WASHINGTON, 21. junija — Med Washingtonom in Londonom se je dosegel sporazum, da se vrši sestanek med Eisenhower jem, Churchillom in zastopnikom Francije na Bermudi dne 8. julija.
V Parizu sestavlja vlado bivši presednik vlade Pinay. Če do 8. julija še ne bo francoske vlade, bo šel na Bermudo verjetno sam predsednik republike Auriol.
TAFT-HARTLEY ZAKON
WASHINGTON, 21. junija— Senator Taft je prišel na dan s trditvijo, da se je delavstvo privadilo dosedanjemu Taft-Hart-leyemu zakonu, da pa so možne spremembe tega zakona. Toda o teh spremembah ameriški kongres ne bo razpravljal tekom sedanjega zasedanja, marveč kvečjemu v zasedanju prihodnjega leta.
Taft tudi napoveduje, da se bo tajnik za delo Durkin strinjal z predlogi, ki jih bo stavila republikanska večina, ko bo šlo za omenjene spremembe.
TEŽAVE V INDOKINI
SAIGON, 22. junija—Zastop-( nik vlade Cambodia, ki je sestavni del francoske Indokine, je najavil, da se bo tudi ta kraljevina borila za popolno neodvisnost na življenje in smrt. Izjava pomeni, da Francozi ne bodo imeli opravka samo s komunisti, marveč tudi z domačimi nacionalisti.
MORNARJI NA DELU
NEW YORK, 21. junija— Stavka pristaniških delavcev, ki je trajala štiri dni, se je končala. Delavci so dobili novo mezdno pogodbo, ki predvideva zvišano mezdo. Stavkovno gibanje je vodila unija C.I.O.
TURISTI ZOPET MED LJUDMI
KATMANDU, Nepal, Indija, 21. junija—Britanska ekspedici-ja, ki je osvojila vrh najvišje gore sveta Mount Everesta, je srečno prispela v prestolico države Nepal. Prišla je nazaj iz gorskih višin in samot zopet med civilizirani svet.
Tudi domačini so morali pri-poznati veličino dejanja hribo-lazcev. Oba junaka Novozelan-dec Hillary ter domačin Tensing sta bila sprejeta kot junaka dneva. V dolžini štirih milj so delale množice špalir 'in pozdravljale
junaka višin. Ekspediciji je bilo postreženo s pivom, prepečenci in bananami. Hillary in Tensing sta prejela najvišje državno odlikovanje.
(Novozelandec Hillary je bil povzdignjen z odlokom britanske kraljice Elizabete v viteza, Tensinga pa čaka tudi posebno britansko odlikovanje.)
Pri sprejemu so bile navzoče ne samo domače, marveč tudi tuje oblasti, med njimi britanski poslanik v Nepalu.
Slovenski novomašnik
Včeraj je bral novo mašo v cerkvi sv. Vida Rev. Frank Re-bol, sin Mr. in Mrs. Frank Re-bol iz 1217 Addison Rd. Rojen je bil v šmartnem pod šmarno goro v ljubljanski okolici, kjer je bila rojena tudi njegova mati (rojena Šuštar). Oče je doma iz vasi Gameljne. Družina Rebol je prišla v Ameriko v avgustu, leta 1939, to je en mesec pred izbruhom druge svetovne vojne.
Poroka
Poročila sta se preteklo soboto Marie Simon6ič, hčerka Mr. in Mrs. John Simončič iz 3754 E. 77 St., in John Kramer, sin Mr. in Mrs. Frank Kužnik iz 3586 E. 81 St. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Lovrenca. Bilo srečno!
Doma
Iz bolnišnice se je vrnil Jakob Resnik, in sicer na svoj dom na 3599 E. 81 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po_ raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For' One Year—(Za eno leto)___$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)____ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)__ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 - 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
AMERIKA IN NEMČIJA
(1)
' Predsednik Eisenhower se je odločil, da da zapadne-mu Berlinu $50,000,000 posebne podpore, da s tem povdari nasprotje med ameriško in sovjetsko politiko do Nemčije. Fond, ki je namenjen skupni varnosti, se bo rabil, da dvigne gospodarstvo zapadnega Berlina in bo usposobil nemško ljudstvo, da bo v stanu upreti se silnemu pritisku, kateremu je stalno izpostavljeno—tako poročilo iz Bele hiše v Washingtonu spričo zadnjih dogodkov v vzhodnem Berlinu in Vzhodni Nemčiji, ko so se Nemci prvič uprli v velikem številu Rusom v Nemčiji. Predsednik Eisenhower je za ameriško-nemško linijo v zunanji politiki, za zvezo z Nemčijo.
Če vzamemo bivšega predsednik Franklina Roosevelta, slednji ni vodil preveč spravljive politike do Nemčije.
Razumljivo—bila je vojna. Toda Franklin Roosevelt je bil dvoje—prepričan demokrat in prepričan Amerjka-nec. Kot voditelj demokratov je Franklin Roosevelt vedel v zadnji vojni pa na svojih plečih čutil, da je Nemčija ogrpžala svet, tudi Ameriko. Tako v prvi, kakor v drugi svetovni vojni, je usoda hotela, da sta krmarila ameriško barko dva demokrata, Woodrow Wilson in Franklin Roosevelt. Tisti, ki je neposredno v vojni in neposredno najbolj odgovoren za usodo svoje države, ima do sovražnika, ki mu hoče to državo premagati in jo potisniti navzdol, posebno notranje razpoloženje. V prvi svetovni vojni se je Amerika nesporno hotela izogniti vojnemu konfliktu. Šele, ko je bilo prizadeto-iieposredno po Nemcih ameriško življenje in premoženje," se je odločila Amerika, da brani oboje. Na čelu te Amerike je stal demokrat Wilson.
V drugi svetovni vojni je bila vojna Ameriki naravnost napovedana. Treba jo je bilo sprejeti. Amerika jo je vodila do formalne zmage. Franklin Roosevelt je pred zaključkom vojne omahnil v smrt. Bil pa je izrazit nasprotnih Nemcev. Iz opisanega povsem razumljivo. Nemci, ki so že koncem leta 1943 uvideli, da jim je totalna vojaška zmaga in s tem gospodstvo nad svetom odšlo, iz rok, da je vojaško propadel poskus prve svetovne vojne, tudi v drugi, so začeli z raznimi diplomatskimi potezami, da bi se zavezništvo v vojni spremenilo. Franklin Roosvelt je odbijal nemško roko sprave in zveze. Roosevelt je .tudi čutil, da bo po vojaško propadli drugi svetovni vojni nemški narod enkrat v bodočnosti poskusil s tretjim poskusom, s tretjo svetovno vojno, da zavlada svet. Radi tega pa je treba iskati novo politično orientacijo bodočnosti, da se ta tretji nemški poskus za vedno prepreči. Franklin Roosevelt je verjel, da se da na kak način živeti skupaj z Rusi, da se da z njimi napraviti kak politični dogovor— politična zveza.
Druga svetovna vojna je minula. Nemški poraz v vojaškem smislu te besede je bil popoln. Minulo je točno osem let, odkar je prenehala vojna vihra. Kaj se je zgodilo z Nemčijo v tem razdobju kratkih osem let?
Politična zamisel pokojnega Franklina Roosevelta je odšla iz Bele hiše in iz državnega tajništva. Ne takoj prve dni po končani vojni, v nekaj letih pa. V ameriškem državnem tajništvu vidimo na položaju direktorja zunanje političnih zadev, rekli bi, posle vodečega državnega tajnika, mladega, pa nadarjenega diplomata Georgesa Ken-nana, doma iz Wisconsina. Kennan, ki je v ostalem mnogo študiral tudi v Nemčiji na raznih visokih šolah in se posebej posvetil tudi nemškemu vprašanju, napravi diplomatsko politični načrt, da je zveza rned Ameriko in Nemčijo naravna in torej potrebna. Nemčija je. bila razdeljena v dva bloka—v vzhodni ruski in zapadni zapadno zavezniški. Ta Zapadna Nemčija se je znašla na enkrat na videz v nerazumljivem položaju, vzeto gospodarsko in politično. Bivši sovfažnik št. 1. postane ljubljenec Amerike, skoraj bi гекИ ravno tako št. 1. Iz Amerike se sipljejo v Nemčijo milijarde dolarjev pomoči, ameriški visoki civilni komir.arji v Nemčiji pa poslušajo nemške predstavnike in zadovoljujejo njihovim zahtevam kar po vrsti. Ameri-kanci mislijo, da če se zadovolji ena, ne bo prišla druga nemška zahteva. Nemci mislijo, da vrsti zahtev ni konca. In tako seje zgodilo;
Poražena Zapadna Nemčija se je z ameriško pomočjo, seveda tudi z lastnim* delom v kratkih letih po vojni
KAKO DRŽAVNI ODDELEK PROUČUJE JAVNO MNENJE
Naš državni oddelek ali State Department stalno proučuje in ugotavlja javno mnenje glede naše zunanje politike. Kako se to vrši, pove nedavni govor H. Schuyler Posterja, načelnika oddelka za ugotavljanje javnega mnenja ameriškega ljudstva.
Department hoče biti obveščen o ameriškem javnem mnenju zato, ker odgovorni uradniki tega oddelka vedo, da pod demokratsko formo vlade ne more uspeti—domača niti zunanja politika—brez podpore ljudstva. Ker pa je jasno, da bi bilo nemogoče ugotoviti mnenje vseh milijonov Američanov, ko se gre za važne zadeve v zunanji politiki dežele, zato skuša državni department ugotoviti javno mnenje s pregledom javno izražene besede. Tu pridejo seve predvsem vpoštev časopisi, ravno tako tudi izražanja radio komentatorjev in radio oddaj.
Razne revije so isto tako predmet proučevanja v svrho ugotovitve javnega mnenja. Potem razni diskuzijski radio programi, dalje formalne resolucije vodilnih obratov, delavstva, agri-kulturnih, narodnih, cerkvenih, patriotičnih, ženskih in drugih organizacij, ki se zanimajo in izražajo svoje mnenje in stališče z ozirom na našo zunanjo poli tiko. Pregled in ugotavljanje javnega mnenja pogosto vključuje mnenja posameznikov, ki pišejo o kaki važni zadevi zunanje politike direktno predsedniku ali državnemu tajniku. Uradniki departmenta večkrat poro čajo o javnem mnenju izraža nem na kakem javnem shodu ali sestanku, katerega so se udeležili v katerem koli kraju dežele Vsi ti izrazi javnega mnenja so skrbno zbrani v celoto in analizirani po tozadevnih uradnikih državnega departmenta.
Dalje, državni department od časa do časa povabi izobraževalne organizacije, ki se zanimajo za našo zunanjo politiko, da pošljejo v Washington svoje zastopnike v svi'ho razgovora z uradniki departmenta. Ti razgovori so včasih jako obsežni ter vključujejo govore državnega tajnika in drugih vodilnih uradnikov oddelka. Včasih pa so taki sestanki sklicani v svrho razmotrivanja kake zadeve, ki prizadeva povabljeno skupino oziroma organizacijo. Vse take konference pa dajejo priliko ugotavljanja javnega mnenja na licu mesta, to je z državnimi uradniki samimi.
Kot je dejal Mr. Foster, se javno mnenje pogosto nagiblje v isto smer—tako na primer javno mnenje soglaša, da ostanejo Zedinjene države v organizaciji Združenih narodov in sodelujejo z njo. Vrhtega je ugotovljeno mnenje, da naj Zedinjene države ohranijo vodilno vlogo v svetovnih zadevah. Prav tako pa je povsod po deželi trdno vkoreninjeno mnenje manjšine, ki zagovarja politiko nevme-šavanja v svetovne zadeve. Oboje mnenje je najti v demokratski kot v republikanski stranki.
Seve odločajo naše korake v zunanji politiki še drugi faktorji poleg izražanja javnega mnenja. Preden so pod vzeti taki koraki, je vselej treba ugotoviti, če bo stvar pospešila svetovni mir in blaginjo Zedinjenih držav. Dobro pretehtana razsoja yeščakov je potrebna v vprašanjih kot je nakazan je pomoči evropskim državam. Koliko lahko pomagamo, ne da bi s tem škodovali naši lastni ekonomiji? In koliko jim je potrebno, da jim bo mogoče izvesti skupni obrambni program brez škode na račun domačega gospodar-
stva? Ali v koliko more povečana trgovina z evropskimi deželami nadomestiti pomoč Zedi-njenih držav?
Taka in podobna vprašanja so stalno predmet študije v državnem departmentu, ki obenem skuša ugotoviti javno mnenje o tem, da more department potem predložiti predsedniku priporočila za končno odločitev v vprašanjih zunanjih zadev oziroma zunanje politike naše vlade.
(Common Council for American Unity)
Išče se
Potniška tvrdka Steve F. Pir-nat Co., 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, želi zvedeti za Mrs. Marija Timofeja, 4105 Trumbull St., Cleveland, Ohio, ker ima zanjo zelo važno zadevo. Ker na obvestilo dveh pisem ni bilo nobenega odziva,, in tretje, priporočeno (Register), je prišlo nazaj, z pripombo, da se je preselila, objavimo v časopisih, da bo ona sama, ali pa njen znanec čital ter jo obvestil, da naj se zglasi na gornjem naslovu ali pokliče HE 1-3500.
Novi grobovi
(Nadaljevanje z 1. strani)
tek zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek
ob 11. uri dopoldne.
*
FRANK J. STREETER.
V	petek popoldne je pri delu na Euclid Project na E. 200 St. nagloma umrl, zadet od srčne kapi Frank J. Streeter, stanujoč na 981 E. 207 St. Rojen je bil v Cra,btree, Pa.
Tu zapušča tri sinove; Frank, William in Charles, očeta John Streeter, brata Williama ter Johna v Kentuckyu, tri sestre: Mrs. Mary Vidmar, Mrs. Rose Strah in v Detroitu Mrs. Ann Washabaugh ter enega vnuka. Pogreb se vrši danes popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St.,
na Lake View pokopališče.
#
IVAN CESNIK
V	soboto popoldne je vsled vročine oslabel na ulici Ivan Cesnik, samski, star 31 let, stanujoč na 916 E. 73 St. Odpeljan je bil v Mestno bolnišnico, kjer je ponoči podlegel. V Ameriko je prišel septembra 1949. Bil je član društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 55 KSKJ.
Tukaj zapušča sestro Cirilo Novak na 7228 St. Clair Ave., mater pa v Švici. Truplo bo nocoj položeno na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St., odkoder se pogreb vrši v sredo zjutraj.
*
Zadušnice
Jutri zjutraj ob 7.4:5 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin 10. obletnice smrti Louisa Hlad.
Danes zjutraj ob 7.15 uri se je brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin prve obletnice smrti Mary Pire.
Jutri, v torek, 23. junija se bo ob 8.15 uri zjutraj brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebo-vzete v spomin osme obletnice smrti Joseph Adamitch. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.

'S "SAVINGS*
gospodarsko tako dvignila, da je na evropskem kontinentu gospodarsko prva, v življenju državljanov pa glede stand-darda življenja v mnogih pogledih boljša država od bivše ponosne Velike Britanije. Znižala je že davke!
L.Č.
Naše razpoloženje se menja
Vsi vemo iz izkušenj, da smo včasih brez posebnega ali vidnega vzroka dobro razpoloženi, da vršimo naše vsakdanje posle z lahkoto in veseljem, da lahko izhajamo z ljudmi, s katerimi prihajamo v dotiko, in da male dnevne neprilike ali nevšečnosti sprejemamo z nasmehom in humorjem. Svet se nam zdi lep in skoro vse ljudi imamo radi.
Pa pridejo dnevi, ko nam gre vse narobe ali se nam vsaj zdi tako, ko nas vsaka mala nevšečnost čez vso mero razjezi, ko s težkočo in nevoljo opravljamo naše posle, ko ne moremo najti prijazne besede za ljudi, s katerimi se sestajamo, z eno besedo, ko se nam ves svet zdi ena sama velika brozga in pokora.
Vsi vemo, da je tako, pa ne vemo, zakaj je tako. Ne vemo tudi zakaj se tako dobro ali slabo razpoloženje ponavlja v bolj ali manj rednih presledkih brez vidnih zunanjih vzrokov.
Končno so tej zadevi posvetili pozornost tudi resni znanstveniki in v naslednjem so v kratkih potezah navedene nekatere njihove ugotovitve.
Vsak človek, vsak telesni sistem je stroj zase, in sicer zelo kompUciran stroj. V tem stroju poslujejo mnoge žleze, nekatere znane, druge še nepoznane, ki produci»ajo energijo za razne aktivnosti. V časih velikih fizičnih ali duševnih aktivnosti se zaloge teh energij bolj ali manj izčrpajo in, dokler niso nadomeščene, je človek slabo razpoložen, razdražljiv, nesposoben za globoke misli in pesimist, ki vidi več temnega kot svetlega na svetu. V takem času je človek tudi bolj dostopen za prehlade in druge bolezenske neprilike.
K sreči tako slabo razpoloženje ne traja dolgo. Dr. Rexford Hersey s pennsylvanske univerze je po večletnih raziskavah ugotovil,, da perioda zelo dobrega razpoloženja traja en teden ali nekaj več, srednje dobrega ali nevtralnega razpoloženja dva do tri tedne, prav slabega razpoloženja pa tri do štiri dni. Te izpremembe se pri mladih ljudeh ponavljajo prilično v treh tednih, pri starejših pa v sedmih ali osmih tednih.
Dr. Hersey pravi, da so te ponavljajoče se depresije v razpoloženju naravna zavora, da se telesni stroj ne izčrpa prehitro. V časih depresijskega razpoloženja je človek prisiljen zmanjšati svoje fizične ali duševne aktivnosti in s tem dati priliko žlezam v človeškem si'stemu, da nadomestijo izčrpane energije.
Mi našega telesnega sistema ne moremo izpremeniti. Dobro pa je, da se zavedamo, da naše dobro ali mizerno razpoloženje, ki se ponavlja v rednih razdobjih, kakor se ponavljajo letni časi, ne spada v naše področje, ampak v nam še malo razumljivo poslovnico narave.
Vse, kar moremo mi storiti, je, da vzamemo to na znanje in skušamo v zvezi s tem urediti naše življenje. Dr. Hersey priporoča, da z ozirom na slabe in pesimistične periode upoštevamo sledeče; Previdnost v hrani in več spanja kot po navadi; izpre-membo v poslu, če je mogoče; izprehode v naravi in posečanje športnih aktivnosti; če mogoče napraviti nekaj neizogibnega dela vnaprej; odložiti reševanja resnih problemov; ne dolžiti drugih, da so krivi našega začasnega slabega razpoloženja; ne pozabiti, da je začasno slabo razpoloženje delo narave in da narava bolje ve, kaj je dobro in prav za njene otroke kot vemo mi.
—NEW ERA, glasilo ABZ
O kalijevih gnojilih
Ko se je v sto in sto tisoč letih osušilo morje, so ostale na tem mestu samo še soli, ki jih je sčasoma prekrilo kamenje, tako da leže sedaj štiristo do tisoč metrov globoko pod zemljo. Rudarji jo sedaj kopljejo in dobavljajo tovarnam, ki jo očistijo nepotrebnih primesi in predelajo, tako da vsebuje 10 do 65% kalija, katerega rastline neobhodno potrebujejo.
Pri nas so znana tale kalijeva gnojila;
Kajiiit—fino zmleta sol, ki vsebuje samo 10 do 15% kalija. Uporablja se za gnojenje peščene zemlje in pašnikov. Po navadi gnojimo s kajnitom jeseni, 14 dni pred setvijo. Ker je prevoz zelo drag, kalija pa v kajnitu zelo malo, ga pri nas bolj redko uporabljamo.
40%-na kalijeva sol je pri nas
in po vsem svetu najbolj znano kalijevo gnojilo. Uporabljamo jo za vse kmetijske kulture. Vsebuje kalium klorid, ki se v vodi hitro topi in takoj deluje kot hranilo. Ker se takoj veže z zemljo, ni nevarnosti, da bi ga voda odplavila. Tako so bUke ali gomolji ves čas rasti preskrbljeni s kalijem. Ta sol se uporablja za vse posevke in nasade, najbolje pa vpliva na okopavine, zlasti na krompir, peso, korenje, sladkorno peso, trtje in sadno drevje. Gnojimo jeseni ali spomladi, če je le mogoče nekaj dni pred setvijo. Za žitarice porabimo 100 do 150 kg gnojila na 1 ha, za okopavine pa 150 do 200 kg, če je v zemlji zelo malo kalija, lahko količino povečamo tudi na 300 kg, zlasti pri okopavinah. Gnojimo površinsko, najbolje pa je gnojenje s podoravan^jm ali bra-n an jem. V trgovinah dobimo tudi 60%-no kalijevo sol.
Kaliumsulfat ali žvepleno kisli kalij vsebuje 48 do 53% kalija. Uporabljamo ga za hmelj, vinograde, sadovnjake in povrtninn, skratka za vse rastline, ki ne prenašajo klora. Lahko ga uporabljamo na vseh zemljiščih, najbolje pa deluje na onih, ki imajo dovolj apnenca. Gnojimo 10 do 14 dni pred setvijo in sicer s podoravanjem in brananjem. Na 1 ha porabimo 100 do 200 kg kaliumsulfata.
Kalijeva magnezija ali patent kalij vsebuje 26 do 30% kalija in 25% magnezium sulfata. Je specialno gnojilo za krompir. Gomolji ostanejo zdravi in ne počr-nijo, zaradi večje količine škroba pa ima tak krompir tudi boljši okus. Na 1 ha porabimo 200 do 300 kg kalijeve magne-zije.
PASJI DNEVI
Zadnjo soboto je beležil barometer v Chicagu 104.2 stopinje in je postavil nov rekord v mestu. Cleveland je imel 95 stopinj in tri slučaje smrti vsled vročine.
Po Ameriki je bila vročina spremenljiva. Iz Pacifika je prihajal mrzel val, ki je zajel zahodne države. Nekatere države, kot n. pr. Texas in sredinske države, so imele 100 stopinj vročine. Na vzhodu Amerike se je vročina gibala med 94 in 100 stopinjami. New York je imel 96 stopinj. Včeraj je vročina pojenjala.
ŠKRAT
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirjajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili 4tov _ kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
TRUMAN V WASHINGTONU
WASHINGTON, 21. junija — Družina Truman je zbrana v prestolnici. Truman sam se ni hotel dotakniti nobenega političnega vprašanja niti ne ali se bo sestal s predsednikom Eisen-howerjem. Dejal je le, da je prišel na obisk in med prijatelje.
Več življenja
Na odru so pripravljali tragedijo. Nervozni režiser je isto sceno že desetkrat znova pričel.
"Več temperamenta!" vpije glavni igralki, "v vašem umiranju ni nobenega življenja!"
+
V	planinah
Jože in Slavka gresta v planine. Po naporni hoji prideta na vrh. Tu se Jože opogumi in poljubi Slavko.
"Ali se ti ne zdi, da sva šla predaleč?" ga vpraša presenečena Slavka.
"Res je," odgovori Jože. "To bi mogla storiti že ob vznožju hriba."
+
Ena iz umobolnice
Nek slavni inozemski zdravnik si je ogledal umobolnico. Ob prihodu opazi, da se mu je ustavila njegova ura in si jo hoče naravnati po uri, ki visi v ravnateljev! pisarni.
"Ali je točna?" vpraša ravnatelja.
"Kje neki, sicer ne bi bila pri nas!"
■f
Sleparija
"Kako ste sploh prišli v to sobo."
"Skozi vrata vendar!"
"Ali niste videli na vratih napisa NI VHODA?"
"Ah, saj res! To je res velika sleparija!"
Ч-
V	kopališču
"Ti, kakšne barve kopalno сШКо''ра je Im'ela đanea vera?"'
"Res ne vem; ko sem jo videl, je bila s hrbtom obrnjena proti meni."
ANTON ŠTREKELJ— 75 LETNffe
Dne 16. maja so se zbrali zastopniki sindikalnih podružnic grafičarjev v Domu grafičar-jev, kjer so v prijateljskem razpoloženju praznovali 75 letnico rojstva Antona Štreklja.
Jubilent Štrekelj je vzgled poklicnim tovarišem, saj je kot stavec in korektor postal učitelj in negovalec slovenskega jezika. Več kot polstoletno društveno delo, ki ga ni zapustil niti sedaj, ko je v pokoju, ter strokovna usposobljenost, ki je povezana z napori grafičnega delavstva v preteklosti, sta odliki tega moža. Zato je prav, da se ga spominjamo tudi na tem mestu in mu želimo še mnogo zdravja in srečnih let.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
SLAVKO VORKAPIC POVABLJEN V SLOVENIJO
Podjetje "Triglav film" je povabilo znanega filmskega delavca Slavka Vorkapića v Slovenijo, kjer naj bi v poletnih mesecih preživel svoj letni dopust, obenem pa vodil seminar z slovenskimi filmskimi delavci.
Slavko Vorkapic je izjavil, da se bo povabilu z veseljem odzval, če mu bo dopuščal čas, s katerim je zelo na tesnem, ker predava na Akademiji za filmsko in gledališko umetnost v Beogradu, obenem pa sodeluje pri več fil* mih v Srbiji in Bosni.
Slavko Vorkapić je bil rojen leta 1894 v Dobrincih. Slikarstvo je študiral v Budimpešti in Parizu, nato pa je 1921 odšel v Hollywood. Sodeloval je pri vec filmih, jih nekaj tudi režiral, nato pa je bil profesor filmske katedre na univerzi v Los AngO" lesu. Pred dvema letoma se je vrnil v domovino, da bi posvetil svoje veliko znanje, izkušnje in talent razvoju jugoslovanskega
filma.
ENAKOPRAVNOST
STRAJN 3
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
"Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., XE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher ml., zapisnikarica G usti Zupančič; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo Bostjančič in John Barkovich; gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik. Frank Tegel in Louis Godec; publicijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič in Andrew Ogrin; ostali direktorji: Frank Derdich, Frank Segu-Ип, Frances Gor jane in Josephine Henikman; poslovodja John žig-Гоап, KE 1-9309 in oskrbnica Mary Medvešek, IV 1-3822.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 uri.
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivpa predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, du-novna« voditeljica Mary Tekaučič, spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Julia Brezo-var, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-nanCna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Ursula Unetič in Pauline Stampfel; zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan in Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., ob 7.30 uri.
"Carniola Tenl" ši. 1288 T. M.
■ častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik, nadzorni odbor: Joseph Skuk, Anton Zupan in Paul Praust, bolniški odbor: Thomas Mlinar, John Qrbec in Joseph Sušnik, odborniki za otvoritev seje: Paul Praust, Anton Smith, Joseph Drobnich, Frank Smole, Anton Debelak, vratarja: Jack Subel in Frank Meserko, zastopnika za Klub društev SND, John Tavčar in Joseph Babnik.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1, ob 9. uri d^oldne.
"Cleveland" ši. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Edward Branisel, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Yakovac ml., zapisnikar Blaž No-Ave., RE 1-6268, blagajnik Frank vak reditelj Johii Pifc, nadzorolH^: Anthony Yuretich, Victor Gruden, Louis Virant st; mladinski reditelj Andrew Curry (Korenčič), ml., zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici.
Sprejema se članstvo od 16. do 50. leta in otroke od rojstva do 16. leta. Prosta zdravniška preiskava in nagrade za novo članstvo v oba oddelka.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo dopoldne ob 9. uri v SND na St, Ciair.
*
"Collinwoodske Slovenke" št, 22 SDZ
Predsednica Fannie Brezovar, podpredsednica Stefi Koncilja, tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, blagajni-Čarka Frances Tomsich, 693 E. 160 St., zapisnikarica Rose Šimenc, nadzornice: Filomena Sedaj, predsednica, Mary Cernigoj in Alice Grosel.
Seje se vršijo vsako drugo sredo
V	mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 7.30 uri zvečer.
-K
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
Predsednik Joseph Mačarol, podpredsednik Matt Klemen, tajnica Mary Dodič, 977 E. 239 St., Euclid, Ohio, tel. RE 1-4099, blagajnik Justin Martinčič, zapisnikar John Zupančič, nadzorni odbor: Frank Mihelič, Fred Martin, Andrew Yer-man; zastopniki: za Clevelandsko federacijo SNPJ Frank Habič, za Klub društev AJC Fred Martin in Olga Matyažič.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Federacija Clev. društev S.N.P.J.
Predsednik Camilus Zarnick, podpredsednik John Krebel, drugi podpredsednik Anthony Gerchman, tajnica Josephine Tratnik, 6505 Bonna Ave., EN 1-0991, blagajni-Čarka Agnes Stefanic, zapisnikar Kari Samanič, nadzorniki: Blaž Novak, John Kikol in Eddy Mramor.
Seje se vršijo vsako četrto soboto
V	Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Glasbena Matica"
Predsednik Frank Bradach, 16209 Arcade Ave,, podpredsednik Edward Kenik, korespondenčna tajnica Molile Frank, 5919 Prosser Ave., blagajničarka Carolyn Budan, 6313 St. Clair Ave., posredovalni Odbor: Edward Kenik, Josephine Bradach, Ann Safred, Carolyn Bu dan, Frank Bradach, Emil Safred; Zapisnikarica Josephine Misič, nadzorniki: Alice Somrak, June Price ni Mollie Frank; publicijski odbor: Josephine Misič, Emil Safred, Joseph Mersol in Valentine Mersol. Pevovodja Tone šubelj.
Vaje se vršijo vsak četrtek ob 8. uri zvečer v sobi št. 2 Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Frank Segulin, ppd-predsednik Andrew Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Mary Segulin in Frances Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Krag" ši. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" ši. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
-K
■ Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagajnik-zapisnikar • John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
■K
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
*
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice; Katie Bradach, Jennie Skuk in Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
■K
"Naprej" št, 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Konjan, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
■K
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John, Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
Krožek šl. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Rose Sanabor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnijk.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Virant, za S. N. Čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, ЈоПп Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnil) ■prostorih.
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se. vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" št, 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74.St'., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Bela j in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S^. Clair Ave.
■K
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, pod-
predsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, dfuštveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair* Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik Ш blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Cinl OzbiC, arhivar Joseph Ivan-cič, nadzorni odbor: Joseph Vičič Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
Si. Clair Rifle and Huniing klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisni-kar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo LukiC, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes
Ave. ob 8. uri zvečer.
*
"Waierloo Camp" ši. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vmcenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
-K
"Waterloo Grove" ši. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine
Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo pd.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
"Zavedni sosedje" it. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor; Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki; John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
FRAN MILČINSKI:
ZGODBE
PARTE
(Nadaljevanje)
Brez posebnega obvestila!
Večen ,mu spomin!
Brez posebnega obvestila!
IV.
Stalno omizje pri Gobi uljud-no naznanja nepričakovano vest, da je preminul mnogoletni član F r i d o 1 i n Ž o 1 na.
Bil je najvztrajnejši član omizja. Od same vztrajnosti si je nakopal kilo. Ta kila nam bodi vsem v zgled in vzor!
Dolga je zapustil 35 Din 50 par. Prostovoljne prispevke sprejema natakar Žan.
V.
Fridolin Žolina. vljudno naznanja pretresljivo vest, da je dne tega in tega ne-nja čast izkazana dne tega in nadoma umrl in da mu bo zad-tega. Zadnja ta čast bo hkratu njegova prva.
Vence hvaležno odklanja. Kaj bi ž njimi!
Se priporoča.
#
Toliko parte sem bil napisal, pa je prišel pogledat zdravnik, kako je kaj pri nas, in me je vprašal, kaj počenjam v postelji. —Letos imamo novega zdravnika, ker nam je prejšnji poslal račun.
Odgovoril sem, da pijem slatino, vsak dan eno žlico, in zraven pripravljam svoj parte.
Pa me je z neprijazno besedo nagnal kvišku in rekel, da je ženi ukazal v posteljo, ne meni —žena da je bolna in potrebna počitka ne jaz!
S sabo je imel palico in sem res moral iz postelje.
Zdravnik je nov, pozna se mu, da mu razmere pri nas še niso znane. Razmere mu niso znane! Drugače bi vedel, da pri nas žena. nikakor nima časa, da bi bila bolna in da bi polegala po posteljah. Kdo pa bo mesto nje gospodinjil! Mar zdravnik? čas pole-gati po posteljah imam pri nas samo jaz,
*
MISLI O STAROSTI
Nekatera peresa hvalijo starost. Ta peresa so osli. O mojem peresu ne trdim, da bi se baš lesketalo od modrosti. Kaj bi se lesketalo, ko je staro in zapada rji! Ali tako staro vendarle ni in ni tolikšen osel, da bi starost hvalilo.
Ne, ne hvalim je nikakor ne— dovolj, da jo trpim!
Dobrih strani ima starost kaj malo, hitro jih našteješ: to, da častitjivemu tvojemu peresu ni treba več vstajati s sedeža, kadar stopi v tramvaj kaka reč v krilih in ni zanjo prostora, kamor bi sedla.
Precejšnja je tudi dobrota, če si od starosti brlav na ušesih. Slabše slišim, pa še si zabašem pavolo v ušesa. Vsi križem govore okoli mene, pa je silno prijazen občutek, če jih ne razumem; kajti kar govore, je itak sama pločevina.
In še to bodi hvaležno omenjeno kot prijazen dar neprijazne starosti, da te ne. vabijo več v odbore.
Da bi pa te dobrote tolikšne bile in take, da bi se zaradi njih radoval starosti in jo hvalil, takšen osel nisem. Nego me je starosti zgolj sram.
Starost je klavrna historija in tako turobna, da bi bila skoraj že literarne vrednosti. Star človek nisi ne živ ne mrtev: že trohniš—za v jamo pa vendar še nisi goden!
Tudi trohnoba je sicer "življenje. Le ne tisto življenje, ki je vpisano y rojstnih in mrtvaških bukvah.
Neizmeren je svet, vekovečno je življenje in ni mu konca, ni mu kraja, ne v času, ne v pro-s,toru, ne v vsebini, ne v obliki. Od vsega tega vekovečnega in i^eizmernega sveta pa komaj več veš, nego kar ga gre v okvir rojstnih in mrtvaških zapiskov in v oni lonec, ki nam nudi vsakdanjo hrano,
(Dalje prihodnjič)
GOSTILNA NAPRODAJ
Proda se gostilna z D 2 in D 3 licencami; v slovenski in hrvatski naselbini, čez 25 let v istim lokalu. Moderna oprema. Stanovanje poleg. Vpraša se na
481 EAST 152nd ST.
DELO DOBIJO MOŠKI
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proU revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
WATERLOO WASHER SERVICE
18119 WATERLOO ROAD — IV 1-7479
Jamčimo popravila na pralnikih vseh izdelkov z ovijaki. Specializiramo na popravilih na Maytag in Frigidaire avtomatičnih pralnikih in prodajamo razne dele. Pridemo tudi na dom. Odprto od 8. zj. do 6.30 zv. vsaki dan.
OLIVER
potrebuje OPERATORJE za
Large Single Spindle DRILL PRESSES
Horizontal Broach Multiple DRILL PRESSES
Power MILLING MACHINES
RADIAL DRILL PRESSES
Small DRILL PRESSES
OXYGRAPH OPERATORS ASSEMBLERS
DIP TANK PAINTERS
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Incentivna plača za produkcijsko delo takoj od začetka. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča skupinska zavarovalnina in penzija.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE. KE 1-0300
T APCO
SEDAJ IZBIRA
Izurjene moške
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči!#
iVGRMNAt^'SONS
lOSS KM«
RKO KEITH'S E. 105+h ST. THEATRE
E. 105th ST. in EUCLID AVE.
Vsak teden parkrat menjamo slike, ki so vedno najnovejše in najboljše, kar vedno . zadovoljuje posetnike. Gledališče ima izvrstno umetno prezračevalno napravo, da je vedno udobno.
PRENAVLJANJE KUHINJSKIH STOLOV
Prenovimo kuhinjske stole iz kroma, kakršnegakoli stila, z Dur an plastiko vaše izbere izmgd 10 splošno znanih barv. 95c za vsak sedež — $1,95 za zgornji del
Da, te cene vključujejo materij al in delo.
Odprto dnevno od 8.30 zjutraj do 8. zv.
TWO VETS REUPHOLSTERIHG C,Q.
5246 SUPERIOR AVE,, EX 13833
Z A
THE TEAM TOOL MAKERS
(Experimental work building
JIGS and FIXTURES)
ALL TYPES OF
TOOL ROOM HELP
PIPE FITTERS
TINSMITHS
POWER HOUSE MECHANICS
PRIDRUŽITE SE
TAPCO
TEAM
. . . Prilike za napredovanje . . . Dobre delovne razmere . . . Stanovitnost
Employment urad odprt; ponedeljek, sredo, petek 8. zj. do 5. pop.
'torek in četrtek 8. zj. do 9. zv.
soboto in nedeljo 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift
THOMPSON PRODUCTS, INC,
23555 E,WUD AVE.
(C,T.S, Bus 28)
tat цтШ ЏТ ђтш
pil
HIŠE NAPRODAJ
Proda se hiša za eno družino
7 sob. Na E. 118 St., severno od St. Clair Ave. V zelo dobrem stanju. Cementiran dovoz, zgotovlje-no tretje nadstropje. Pokličite lastnika.
GL 1-0928
NAPRODAJ
Zelo lepa 4 1/2 sobna hiša na E. 250 St. Plinska kurjava, garaža in cementi dovoz. Je krasno situirana. Hjša v izvrstnem stanju. Lota 45x135. Se lahko ta-kpj vselite.
KOVAČ REALTY* 960 E. 185 St., KE 1-5030
bELO DOBIJO MOŠKI
JEKUIRNA NUDI
izvrstno priliko џа delo v
I'az.nih oddelkih s priliko do
napredovanja.
Dobra začetna plača in
mnogo podpor za delavce.
Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL
Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
ШИВ1Ш
PREJŠNJA IZKUŠNJA NI POTREBNA
Tudi izurjeni
METAL FINISHERS
GAS AND ARC WELDERS
PAINT SPRAYERS
TORCH SOLDERERS
TRIMMERS
Morate biti pripravljeni delati 1. ali 2. Sift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, ki se zamimajo za delo na produkciji pri sestavljanju station wagon in panel truk ogrodij. ' Visoka plača od ure
DELAVČEVE PODPORE
PenzijsJ^ načrt, zavarovalnina, hospitalizacija, plačane počitnice in prazniki Zglasite se v našem
EMPLOYMENT OFFICE
Vsaki dan razen ob nedeljah od 8. zj. do 5. pop.
FISHER BODY
(EUCLID PLANT) Division of Genera] Motors Corporation
2QQ0I EUCLID AVE.
EUCLID, OHIO
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
"Beži! Skoraj ne morem verjeti," je speljaval Martine Petra.
"Pa poskusi."
"Kam pa naj pomerim?" Zno-jevemu so se od same zadovolj-nosti razprla usta.
"Če imaš kaj prida oko in mirno roko, onegale štora pod goščo ne smeš zgrešiti," je pokazal Peter s prstom okrog tri sto korakov oddaljen cilj.
Martinču se je kar samo smejalo. Legel je v travo in naslonil puško na vzboklo rušo. Meril je dolgo in premišljeno in prav počasi pritiskal s kazalcem na sprožilo. Rezko je odjeknil strel. Martine pa je po navadi skrivnih lovcev naglo pritegnil puško k sebi, kakor bi jo hotel skriti, čeprav se mu ni bilo treba tokrat nikogar bati. Pok se je razlegal daleč naokrog, zašel v Voje in se odbijal od sten. Večkrat ga je prinesel odmev nazaj na Vo-gar. Petei" je vedel, kam je udarila krogla. Videl je, kje se je iz razpadajočega štora pokadila trhlina. Pohvalil je Martinča; "Dobro si zadel. Še zajec bi bil padel, ne samo srnjak."
Martine je vrnil puško in spodbudil Petra; "Še ti poskusi!"
"Je škoda naboja," je odklonil Peter tekmo.
"No, pa saj ni več treba." Martinč se je zavedel, da mu je beseda ušla. Vstal je in šel pogledat na strel. Preden se je vrnil, je Peter natančno preudaril njegov zadnji govor: "Aha!" se je spreumel. "Martinč puško bolje pozna kakor jaz. Prav nič mu ni bilo za cilj. Samo za pok. Da ga nisem opozoril, bi se bil naredil; kakor da se mu je puška sama sprožila. Saj je bil kar v
v BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici odkar je umrl naš nadvse ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče in brat
ANTON OSTANEK
Svoje blage oči je zatisnil za vedno dne 21. junija 1952.
Leto dni je že minulo,
odkar Te več med nami ni,
črna zemlja Te pokrila in zelena travica je vsklila.
Ni več nekdanje tihe sreče, ko si skrcbel za nas ljubeče. Iz srčnih naših bolečin nam vsklil je živ spomin.
Počivaj mirno, dobri oče,
spavaj sladko, dragi soprog. Božja volja se zgodila, ^ da odvzel Te nam je Bog.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga ANTHONY, sin MARY, hči DOUGLAS, vnuk HELEN, sinaha LOUIS, brat v Kanadi
Cleveland, Ohio,
dne 22. junija 1953.
zadregi. Pa jo je znal dobro izviti. Kar stavit grem, da je Martinč prišel vohat, če je vse varno. Vsaj eden, če ne dva ali trije gredo še za njim. Puške bodo seveda poskrili. Dovolj glasno jih je posvaril. Sem le radoveden, kako se bo izteklo."
Na kopito puške je privrešča-la kobilica, se nerodno prestopila z visoko konečastimi nogami in odskočila nazaj v travo.
Peter je vstal in se pretegnil. Dvignil je puško, jo odprl, vzel iz nje prazen tulec in zasunil v cev nov naboj.
"Kaj mar že greš?" se je oglasil Znojev. "Saj se ti še nikamor ne mudi."
"Imaš tudi prav. Prav za prav som bil namenjen v dolino, pa je prav vseeno, če čez noč kar tu ostanem. Ti bom druščino delal, da ti ne bo dolgčas." Da bi zakril nagajiv smeh, ki mu je zaigral okrog ustnic, si je Peter pričel vihati temne brke.
"Zavoljo mene se nikar ne zadržuj," se je branil Martinč lov-čeve uslužnosti.
"Aha! Rad bi se me znebil, pa se me ne boš," je uganil Peter. Svoje misli je pa znal dobro prikriti. Ponorčeval se je iz samega sebe: "Ne bom nič zamudil, če noč na Vogarju prespim. Žene nimam, da bi jo skrbelo, kaj me je doletelo. Dekleta tudi ne, da bi šel vasovat. Moja družica je puška. Zvesta je, kakor bi nobena druga ne mogla biti. Pb vseh samotnih potih me spremlja. Tesno se pritiska k meni. Res je bolj hladna, pa me zato živi. Kar nič me ni volja, da bi jo komu drugemu prepustil, čeprav je prav za prav vdova."
Martinč se je zresnil. Pogledal je Petru odkrito v oči, kakor bi hotel poudariti, da ga razume: "Ne morem ti oporekati. Le drži se svoje hladne družice. Ne bom ti križal potov. Tebi že ne. Samo pazi, da te tvoja muhasta spremljevalka kdaj za vselej ne ohladi, kakor je rajnega Matevža Bi-tenca. škoda bi te bilo. Vse se mi zdi, da kmalu srečaš srce, ki te ogreje."
Peter je bil skoraj v zadregi.

V blag spomin
osme obletnice smrti blagega in nepozabnega soproga in očeta
JOSEPH AOAMITGH
ki je umrl 20. junija 1945
Dragi soprog in ljubljeni oče, hitro, prehitro si nas zapustil, že je minilo osem let,
odkar Te nič več med nami ni.
Grenka žalost nam polni srce, a po licih pa tečejo grenke solze, vedno žalujemo ml vsi za Teboj, a Ti želimo večni mir in pokoj.
žalujoča ostala:
MARY, soprogja
JOSEPH, sin
Cleveland, Ohio 22. junija 1953.
Kar nerodno mu je bilo in ni vedel nič pravega reči. Odgovor mu je prihranil srnjak, ki je na robu poseke glasno zabokal. Sunkoma sta se oba fanta hkrati obrnila. Srnjak pa jima je pokazal razpotegnjeno zrcalo, veliko belo liso na zadnjici, in odsko-čil nazaj v goščo,
"Naju je ovohal," je pripomnil Peter.
"Ali pa mu diši česen v tvoji klobasi." Martinč je požugal s prstom: "E, Peter, mene zlepa kdo ne preslepi. Imaš po svoje prave. Kruh je kruh in odgovornost je odgovornost."
Peter je pritrdil in pristavil: "Pa še to si pozabil povedati, da službena zaprisega ni prazen nič."
Kakor bi se bila ves čas prijateljsko pogovarjala, sta odšla Martinč in Peter navkreber proti Znojevemu stanu. Zadnje čebele so letele s paše. Pod rdečo glavo bodeče kompave se je obesil metulj apolon, razprostrl krila in bil sam kakor cvet. Očivid-no se je bil namenil kar tam prenočiti. V vrhu leskovega grma se je hreščeče oglašal kre-kec, kakor bi zabavljal, da niso še lešniki dozoreli. Zahajajoče sonce je zlatilo oblake nad Bogatinom in Podrto goro. Nekje v goščavi je ščekal drozd. Najbrž je svaril pred lisico, ki jo je skrb za mladiče zgodaj pognala na lov.
Martinč in Peter sta sedla na klop pred stanom. Kadila sta in se pogovarjala. Martinč je bil nenavadno zgovoren. In pa za vsako besedo, ki je le količkaj cikala na šaljivo, se je na vse grlo zakrohotal. Petru se je zdel naravnost otročji, čeprav se je Znojev že vrnil od vojakov, ko je on komaj začel hoditi v šolo.
Na Ražnovcu se je oglasil vrisk. Martinč se je koj odzval in povedal Petru, da gresta Stagnarjev Balant in Skalarjev Joža, ki mu bosta pomagala jutri seči rovt. Sedaj se je šele Peter spreumel, kako je Martinč tudi s smehom svaril svoja tovariša. Ni se mogel več zdržati. Polglasno se je zasmejal in potrepljal Znojevega po rami: "Tič si pa, Martinč."
"Nič ne zaostajaš za mano. Kar roko si podajva," je pokazal Znojev okajene zobe. "Da nisva oba nabrita, bi se sedaj ne smejala. Tako se je pa za vse prav izteklo. Za nas tri in zate tudi."
"Pa sta kaj židane volje," ju je ogovoril Balant in prislonil koso k steni.
"Dobro se nama zdi, ko je ta ko lepo vreme," se je potuhnil Martinč.
"Kaj boš mar tudi ti jutri po magal seči?" je pogledal Joža Hribarjevega in si prav počasi odvezal oselnik.
"Tudi. Pa ne pri Znoju na Spodnjem Vogarju. Pri Čudniku v Ukancu."
"Kaj se pa potlej obiraš tod okoli?" je Joža skoraj očitno pokazal nejevoljo zaradi lovčeve prisotnosti.
"Martinča sem mislil čez noč strahu varovati. Kdo pa se je nadejal, da bosta tudi vidva prišla. Kdaj bi bil jaz že v Ukancu Tako bom moral pa pohiteti, da me ne bo noč podila." Peter je vstal in zadel puško. Martinč ga je skušal pridržati, Peter pa ni hotel nič slišati. Prijazno se je poslovil od vseh treh in odšel proti Zgornjemu Vogarju.
Doline je pričel pregrinjati somrak. Ob robu gozda je prhu-tal netopir. Vznemirjena srnjad pa se ni upala prikazati na seno-žetih, da bi se pasla na roži.
Pred Znojevim stanom si je Sklarjev Joža založil tobak v usta, zadrgnil mehur in se pohvalil: "Kaj! Pa sem ga le odgnal. Kar brž stopimo. Še se vidi muha. Za večerjo že lahko je-trca jemo."
"Jutri opoldne pa že ričet," ga je zavrnil Martinč in otrkal če-dro.
"Kdo naj nas pa izda, ko vendar ni žive duše daleč naokrog,"
je bil tudi Balant vnet za lov.
"Žive duše nikjer," je ponovil Balantove besede Znojev in se tovarišema skoraj posmehoval; "Mislita? Jaz grem pa stavit, da je Peter obstal na Zgornjem Vogarju in oprezuje in posluša. Le pojdita zalezovat, če vama ričet diši. Jaz ne grem. Da bi sečo v zaporu presedel. Naka. Je prelepo v gorah."
Društveni koledar
JUNIJ
28. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
28. junija, nedelja—Piknik društva Soča št. 26 SDZ na vrtu Doma zap. Slovencev, 6818 Denison Ave.
JULIJ
4.	julija, sobota—Kulturni festival SNPJ na farmi SNPJ.
5.	julija, nedelja—Piknik Farmskega odbora SNPJ.
12. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 19. julija, nedelja—Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgoncovi farmi, Wil-loughby, Ohio.
19.	julija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
25.	julija, sobdta—Večerni piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
26.	julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGUST
2. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
9. avgusta, nedelja—Piknik Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ na farmi SNPJ.
23. avgusta, nedelja—Vrtni koncert Združenih pevskih zborov na farmi SNPJ.
30. avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ.
SEPTEMBER
6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ.
13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ.
20.	septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ.
27.	septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ.
Uncle Sam made the Bonds you own an even better bargain!
Now Your Maturing Series E Bonds Can Earn Interest 10 Years More at 3%!
Present treasury regulations make it possible for you to coUecfa return of as much as 80% on the Series E Savings Bonds you already own!
For how those Bonds which you invested in 10 years iago can go right on earning interest for ten chore years without your doing a thing about it! That is true not only of the Bonds which you have held for ten years, but any other Series E Bonds which you have invested in in the meantime. And any Series E Bonds which you obtain now will also enjoy the extended earning period. They will start earning interest sooner and mature earlier, too, paying 3%, compounded semiannually.
The Bond you got for $18.75 can now pay you $33.67 ... a $37.50 Bond will be worth $67.34 ... and so on.
Invest regularly in Bonds through the Payroll Savings Plan where you work. Ask your pay office to save as little as 25c a week for you, or as much as you are able.
If you can save just $5 a week regularly through the Plan, in five years you will have $1,367.90 ... in 9 years and 8 months, you'll have $2,850.70... and in 19 years and 8 months, $6,872.45!
So join the Payroll Savings Plan where you work today. Or start the Bond-A-Month Plan where you bank.
If you want to be paid your interest as current income-invest in 3% Series H
If you want a good, sound investment which pays you your interest by check every six months, ask at your bank about United States Government Series H Bonds. Series H is a new current income Bond available in denominatiohs of •$500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on 30 days' notice. Matures in 9 years and 8 months and pays an average 3% interest per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased at any bank, annual limit $20,000.
Now even better!
Invest more in Savings Bonds!
Th4 V. S. Oov€rnment doee not pay for th%9 advtrtiiino. The Trea»uru Depurtmeni thankn, for their patri^tia donation, the Advertieino Council and
ENAKOPRAVNOST
WIDGOY'S PHOTO STTOIO
485 East 152nd St., IV 1.6939
Se priporočamo za izdelavo poročnih, družinskih in vseh drugih slik po zmernih cenah.
ODPRTO OB NEDELJAH
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
Chicago, 111.
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK—Cooking; assist small child; other help. Stay, own room and bath. $40 week.
WAgnor 4-3783
Nice Home needs steady MAID, 2 daughters in home. Own room, bath.
Rogers Park 4-6859
WOMEN Experienced — General housework. Plain cooking. Private summer home in Wisconsin. Good salary and living accommodation. Monday thru Friday — HArrison 7-8504 — or Saturday — RAndolph 6-6125
WANTED TO RENT
2 RESPONSIBLE Employed Adults need 3-4 room unfurnished apartment. Vicinity May-fair Park or N.W. Moderate rental.
SPring 7-2964, evenings
EMPLOYED Widow with adult family needs 4-5-6 rooms. Landlord needs apartment, we occupied 12 years. Good references. Prefer S.W. Moderate rental.	,
LAfayette 3-5062
RESPONSIBLE Couple, 17 month old twins, need 4-5 room unfurnished apartment. N.W. or W. Moderate rental.
Virginia 7-1974
RESPONSIBLE Employed Widower, 2 daughters, need 3Vi-5 room unfurnished apartment. West side preferred. To $75.
NEvada 8-2262
RESPONSIBLE Korean Vet (steadily employed), wife, baby, desperately need 4-5 room un furnished apartment. N. or suburban area. Moderate rental.
EVerglade 4-7590
СШСАСО, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarbom 2-3179
FEMALE HELP WANTED
NURSE — registered for summer camp. Clear Lake, Buchanan, Mich. 8 week season. $350 plus room and board. Please contact Victor Perlmutter, HArrison 7-5570
BUSINESS OPPORTUNITY
Real Buy for Right Party — HARDWARE & PAINT STORE Well established business. Selling due to other interests. See to appreciate.
Call — ORchard 3-2634
Good Chance to buy. well established SANDWICH SHOP — Real opportunity for 2. 24 hours —fine business location. See to appreciate.
Call NEvada 8-9438 ask for Louie
REAL ESTATE FOR SALE
5 ROOM OCT. BUNGALOW — With 2 finished rooms in attic. Forced air gas heat. 2 car garage. Open for inspection Sunday 2-5.
1739 E. 84th St. BAyport 1-2369
JEFFERY MANOR — Leaving city, for sale by owner. 2 bedroom, brick ranch. Gas heat. Basement; garage; fence; aluminum storms, screens. Near all convenience. $14,800.
9939 S. Merrill ESsex 5-8963
3-FLAT HOUSE — Completely furnished, 2 double brick garage; lot 60x190; suitable children's nursery; will sell regardless or race or creed.
Buckingham 1-3097
HELP WANTED MALE
S+aIno delo, dobre delovne razmere
Razne podpore za delavce.
AVTNI MEHANIKI
Dobra plača za izkušene moške.
Plačane počitnice in prazniki. Delajte na južni strani mesta in si prihranite na prevoznih stroških in času.
Zglasite se pri
Louis D. Arkow Co.
8325 So. Ashland Ave.
m
Don't gombif* with fire-'	thč odd*
ore	you I
m
FEMALE HELP WANTED
ATTENTION!
GENERAL OFFICE HELP
TOP WAGES — PLUS 1st RATE BONUS PLAN VERY GOOD WORKING CONDITIONS HOSPITAL AND LIFE INSURANCE
ALSO
WAITRESSES FOR CAFETERIA BELL & GOSSETT CO.
8200 N. AUSTIN — MORTON GROVE
INdependence 3-4040	Tel. ORchard 3-3700

ATTENTION Girls and Young Women, ages 18 to 45
GENERAL CLERICAL WORK
WILL TRAIN ON VARIOUS CALCULATING MACHINES GOOD STARTING SALARY, AUTOMATIC INCREASES PLUS BONUSES — EMPLOYEE BENEFITS, PLEASANT WORKING CONDITIONS — 5 DAY WEEK — PERMANENT POSITIONS
APPLY
SCHOLL MFG. CO.. INC. 213 W. Schiller
SATURDAY 9 A. M. TO 12 P. M.