J PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI . Štev. 276 (1667) Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 6. decembra 1950 Cena 15 lir Po kitajski intervenciji Kmalu bo minilo pol leta, od-*®r je Koreja nenehno zalita z morjem krvi in odkar je ta dežela poslala najbolj občutljivo področje, ki lahko postane vzrok za začetek tretje svetovne vojne. Od junija dalje je najprej vsa Južna Koreja Pregažena s fronto, ko je severnokorejska vojska skoro popolnoma vrgla ameriško vojsko s polotoka. Nato se je po ameriškem izkrcanju položaj naglo spremenil in ponovno je bila Psa Južna Koreja spremenjena V eno samo fronto, ki je zajela tudi malone vso Severno Korejo. Pred nekaj dnevi pa je z intervencijo pol milijona Kitaj-cev ponovno prišlo do popolne spremembe položaja in frontni Pni ga2i sedaj vdrugič od Seveda proti jugu Severno Korejo *n bo zajel verjetno že v tretjič tudi južno. In svet se upravičeno sprašuje, koliko Korejcev &o p© končanem tolikbkratnem Prehajanju armad cd enega “raja. do drugega njihove držaje, še ostalo. »Nimamo nikakih simpatij za južnokorejski režimi: — je poudaril jugoslovanski delegat 4r. Aleš Bebler v svojem govo-ru p. Varnostnem svetu, preden ie ta sprejel resolucijo šestih držav, ki zahtev.a umik kitajskih čet s Koreje, Kitajski pa jamči, da bodo njene zakonite korist i na kitajski meji spoštovane — «,in globoko obžalujemo, da so se dogodki na Koreji razvili v tej smeri. Vendar smo daleč od tega, da bi opravičevali politiko severnokorejske vlade. Ne moremo dajati nika-ke podpore tej vladi, ker je njena politika dovedla do sedanjega stanja stvari. Samo korejsko ljudstvo mora odločiti o vodilnih političnih silah, ki so odgovorne za položaj, v katerem je to ljudstvo sedaj. To je edina pot, po kateri je treba iti na Koreji, edina pot, ki ne vsebuje nevarnosti za razširitev spopadaš. Medtem ko pol milijona kitajskih vojakov napreduje in bo po zavzetju severnokorejske prestolnice verjetno kmalu doseglo 38. vzporednik, je prišla delegacija LR Kitajske in njen vodja general Vu je imel dolg govpr na seji Varnostnega sveta, govor, ki ga je ves svet z nestrpnostjo pričakoval. Vse miroljubno človeštvo je polagalo mnogo upov. v prihod kitajske delegacije u prepričanju, da se bo mednarodna napetost Po tem prihodu zmanjšala. Toda zgodilo se je ravno nasprotno: po govoru generala Wu se je mednarodna napetost povečala, kajti delegacija. LR Kitajske ni pokazala nikakršnih Želja, da bi doprinesla k naporom ’ ki jih Varnostni svet izvaja, da bi se nevarnost razširitve vojne preprečila. V Lake Successu so pričakoval'., da bo kitajska delegacija pojasnila stališče svoje vlade glede dogodkov na Koreji in se posebej razloge intervencije kitajskih čet v korejski vojni ter da. bo Pokazala iskreno zeljo za mirno rešitev tega problema, ki je prinesel toliko nemira v svet. Od vseh teh pričakovanj se nj nobeno izpolnilo. General Wu je enostavno odklonil razpravljanje o dogodkih na Koreji in o načinu, da bi se korejsko vprašanje čim prej rešilo ter da. bi se odstranila očitna nevarnost Za razširitev vojne. Dejstvo, da so se predstavniki nove Kitajske poskušali izogniti sodelovanja v naporih, ki jih Varnostni svet izvaja zaradi položaja, ki ga je ustvarila ravno kitajska vlada Z odkrito intervenciro na Koreji, mora Pripeljati do žalostne ugotovitve, da je začela kitajska vlada slepo slediti miroljubni» Politiki ZSSR. ki poskuša še bolj skaliti že tako težak mednarodni položaj. Intervencija LR Kitajske v korejski vojni in stališče njene delegacije v Varnostnem svetu dokazujeta, da je kitajska vlada v resnici postala poslušno orodje v rokah sovjetske vlade, o tem pa priča stališče kitajske vlade tudi glede drugih vprašanj Poudariti je treba, da je kitajska vlada aktivno sodelovala in tudi sedaj sodeluje v sovjetski vojnohujskaškt ponR Proti socialistični Jugoslaviji ter pri vseh drugih sovjetskih protidemokratičnih, akcijah. Takšna politika vlade LR Kitajske zasluži obsodbo. Narodi Jugoslavije, kot je rekel v'začetku septembra Edvard Kardelj, morajo nujno vzporedni dogodke na Koreji z dejstvom, j da Kominform že tretje leto nenehno vodi bučne akcije proti socialistični Jugoslaviji. Ta Politika najbolj zgovorno dokazuje tudi o pravem bistvu politike njenih organizatorjev na drugih delih sveta. Jasno je, da tisti ki vodi napadalno, hege-hionistično in protisocialistično Politiko proti socialistični Jugoslaviji, ne more v drugih delih sveta voditi drugačne, t. j. miroljubne, demokratične, sociali-*tične politike resnične enakopravnosti in bratstva vseh naroden). S pripovedovanjem o miroljubnosti njihove pol tike se Ue more skriti njihov del od.-dovornosti za vojno na Koreji in ogrožanje miru v svetu. Danes je vsakomur jasno, da te kitajska intervencija na Ko-Te)i proti silam OZN polna nemarnosti za svetovni mir in da lahko dovede do razširitve •Popada. Tisti, ki svoje argu-thenfe utemeljujejo na vo)'šk: 'hoči tn pravici močnejšega, daj vedo, da je napad strogo Prepovedan kot zločin proti (k>veštvu in da mora nujno Naleteti na odpor miroljubnih driav. Povedati pa je treba — ko Oovorimo o Koreji — da južno- korejski režim, ki je napaden, sam po sebi ne zasluži nikakršnih simpatij. Toda prav tako je. jasno, da se politika severnokorejske vlade pa tudi kitajske vlade, ne more z ničemer opravičiti. Vlada LR Kitajske in njena delegacija v Varnostnem svetu mora razumeti, da njihova sedanja politika ni v interesu niti kitajskega ljudstva in tudi ni v interesu mednarodnega miru. Po drugi strani pa prav tako ni v interesu mednarodnega miru, še manj pa v interesu Amerike in njenega ljudstva tisto preteče, namigovanje na uporabo atomske bombe na Koreji Brez dvoma je namreč, da bi uporaba atomske bombe, katero možnost vlada ZDA sedaj proučuje, povzročila strašne posledice Za razširitev sedanjega korejskega spopada v svetovno vojno. Zato tudi m\ ne moremo videti druge rešitve sedanjega razvoja dogodkov na Koreji in mednarodne napetosti kot v tistem, kar je v svojem zadnjem intervjuju poudaril maršal Tito: «Glede zadnjega razvoja dogodkov na Koreji mislim, da je mogoče izogniti se razširitvi tega spopada, če bodo Združeni narodi ohranili hladnokrvnost, t- j. če ne bodo niti za trenutek izgubili iz vidika dejstva, da je v tem težkem trenutku za človeštvo najvažnejše. preprečiti novo svetovno vojnb katastrofo. Ne gre več za prestiž, pač Pa za t6, kdo je pripravljen na večje žrtve za stvar miru, ne da bi se pri tem prizadevalo vprašanje obstoja in neodvisnosti katere koli države svetas. 931 19909 pnMji 311. vzporednika Indijski delegat Senegal Rau v stiku n pekinškimi delegati - Glavni odbor skupščine OM sklenil vpisati na dnevni red vprašanje kitajske intervencije na Koreji - Gladvvin •Jebl> priredil obed na čast generala Vu LAKE SUCCESS, 5. — Obveščeni krogi javljajo, da se je 15 arabskih in azijskih držav sporazumelo, da pošljejo poziv pekinški vladi, naj kitajske čete ne prekoračijo 38. vzporednika. Na čelu 15 držav je Indija. Predstavnik Indije je javil, da bo sir Benegal Rau, ki je v stiku z delegati pekinške delegacije v OZN, podal važno izjavo. Poziv azijskih in arabskih držav se zdi, da predvideva prenehanje kitajske ofenzive na 38. vzporedniku kot pogoj za nadaljnja mirovna pogodba. FLUSHING MEADOWS, 5. -Na včerajšnjem banketu, ki ga je priredil Trygve Lie, je bil navzoč tudi podtajnik OZN Zinčenko. Čeprav ne gre za diplomata, pač pa za člar.a tajništva, je dejstvo, da je bil pri banketu navzoč en Rus in noben Američan, povzročilo številne komentarje. Banket je trajal dve uri in pol in zdi se, da je bil glavni namen, seznaniti se s pomisleki in zahtevami pekinške vlade glede Koreje. Zdi se, da je pekinški delegat Vu Hsju Cuan v glavnem samo poslušal mnenje ostalih povabljencev. Danes pa je voditelj britanske delegacije v OZN sir Glad-\vin Jebb priredil obed na čast voditelja delegacije LR Kitajske. Navzoča sta bila tudi dva izvedenca za vprašanja Daljnega vzhoda pri britanski delegaciji in drugi člani kitajske delegacije. Velike Britanije, Norveške, Kube in Ekvadorja so danes predložile glavnemu odboru skupščine OZN kratko spomenico, v kateri obrazložujejo svojo zahtevo za vpis na dnevni red vprašanja »intervencije osrednje vlade Ljudske republike Kitajske na Koreji«. Spomenica pravi, da »oborožene sile osrednje vlade Ljudske republike Kitajske vodijo vojaške operacije proti silam Združenih narodov n.a Koreji«, in pripominja, da_ Varnostni svet zaradi veta Sovjetske zveze ni mogel sprejeti resolucije, ki jo je predložilo šest delegacij, Danes popoldne je bila seja glavnega odbora skupščine, ki je kljub sovjetski opoziciji sprejel predlog, naj se takoj postopa in načne vprašanje kitajske intervencije na Koreji. Pri glasovanju je za predlog glasovalo 10 delegatov, 2 pro- Delegacije ZDA, Francije, I ti, Indija pa se je vzdržala. Proti sta glasovali sovjetska in češkoslovaška delegacija. Glavna skupščina se bo sestala jutri zjutraj, da dodeli vprašanje političnemu odboru v razpravo. Predvidevajo, da bo ta odbor o tem vprašanju razpravljal približno teden dni, preden ga bo predal glavni skupščini v dokončno odobritev. Na podlagi načrta o skupni akciji za mir, ki ga je pred kratkim sprejela glavna skupščina, ima ta oblast nastopati v primeru, da Varnostni svet ne more delovati zaradi veta enega svojih stalnih članov. Vendar pa ne more skupščina na podlagi listine OZN dajati priporočil o določenem vprašanju, dokler se Varnostni svet ni odrekel sklepanju o tem vprašanju. Sklepa o zbrisanju kakršnega koli vprašanja z dnevnega reda Varnostnega sveta ne more razveljaviti veto enega stalnih članov. Glavna skupščina je včeraj nadaljevala razpravo o sprejemu novih članov. Sklenila je s 46 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in dvema vzdržanima (Jugoslavija in Salvador) resolucijo, ki priporoča Varnostnemu svetu, naj znova prouči kandidaturo držav, ki so zaprosile za sprejem. Zavrnjena pa je bila salvadorska resolucija, ki predlaga, naj se pošlje- Danes tretji sestanek Trenian-flttlee Nič znanega o vsebini dosedanjih razgovorov • Glasovi o Nehrujevih pogajanjih z Ljudsko republiko Kitajsko • Šefa Trumanovega tiskovnega urada Charlesa Rossa zadela kap po njegovi tiskovni konferenci WASHINGTON, 5. — Truman in Attiee sta se danes sestala pri obedu na Trumanovi jahti. Obeda so se udeležili diplomatski in vojaški svetovalci obeh državnikov ter nekaj osebnosti republikanske stranke. Attiee je prišel na jahto skupag z angleškim poslanikom v VVashing-tonu Oliveram Franksom, maršalom Slimom in Rogerom Ma-kinsom. Takoj po današnjem razgovoru z Attiee jem je Truman sklical vlado v Beli hiši ter jo seznanil z vsebino razgovora z Attleejem in si bo skušal zagotoviti soglasnost vlade glede sklepov, katere je treba sprejeti bodisi glede Koreje, kakor tudi glede Evrope in Daljnega vzhoda. , Po besedah senatorja Toma Connalyja, predsednika senatne komisije za zunanje zadeve, sta baje Truman in Attiee dosegla splošni sporazum o vseh glavnih točkah zunanje politike, s katerimi imata opravka obe državi Senator ie to izjavo oal tisku po obediu ha predsednikovi jami. Sef Trumanovega tiskovnega urada Charles Ross je odločno zanikaj, a? sta »e Truman in Attiee sporazumela za »zopetno invazijo« Koreje y primeru, če bi se izpraznitev sil OZN s tega polotoka pokazala Za neizbežno. Ross je *e prej prečital poročilo o današnjem sestanku Trumana in Attleeja, v katerem ie rečeno samo. da sta Truman in Attiee nadaljevala razgovore o položaju na Koreji in o ukrepih, ki naj se podvzame-jo, da bodo temu položaju kos. Isto poročilo javlja, da se bosta Truman in Attiee sestala ponovno jutri ob 11.30 v Beli hiši. Današnji sestanek je trajal dve uri. Takoj po tiskovni konferenci je Charlessa Roasa K njegovem uradu zadela kap in je kmalu nato umrl. Po vesteh, ki so jih nocoj nabrali v indijskih krogih v Lor.donu, je baje Sri Nehru, indijski ministrski predsednik, sporazumno z ZDA začel kot uradni posredovalec pogajanja z LR Kitajsko za ukinitev sovražnosti na Koreji na 38. vzporedniku. Ze takoj po prestopu prvih kitajskih čet na Korejo pred šestimi tedni je pekinška vlada napovedala indijskemu predstavniku, da bo prišlo do množičnega nastopa kitajskih čet na Koreji, če ne bodo izpolnjeni naslednji pogoji: ustvaritev 80 km globokega demilitariziranega področja vzdolž man-džursko-korejske meje. V tem demilitariziranem ppdročiu naj bi bili poleg hidroelekfričnih central na reki Jalu tudi umetna jezera Sangju in Pujan ter važno železniško in cestno križišče Hujšon. 2. Umik sil Združenih narodov s Koreje in pa Koreji, kj je napravilo velik vtis na Attleeja in njegove sodelavce. Kakor kaže, niso Angleži ob svojem odhodu iz Londona mislili, da je položaj na Koreji tako resen. Glasnik departmana za mornarico je med tem dopisniku agencije AFP izjavil, da bo a-meriška mornarica kos položaju, ker ima zato potrebna sredstva, ko bo treba evakuirati sile OZN na Koreji. Na vprašanje, ali so resnične informacije, ki pravijo da je mornarica že v pripravljenosti za te operacije, je glasnik govoril, da mu ni ničesar znanega o navodilih. Washingtonski tisk piše danes odkrito o nevarnosti, da se bodo morale oborožene sile OZN na Koreji vkrcati r. Italia. 16.00: »Madame B°v Jennifer Jones. -te« Kino ob morju. «Tamara, nei ' pe», Gregory Pieck. .-oio-Savona. 15.00; «Vojak PVa vec», Douglas Fairbanks Jr- p, Viale. 15.00: »Mavrični otbK«. Lamour, Vitttorio Veneto. 15.00: Gregory Pieck. cr Adua. 16.00: «Veseli mornarji«-jj. Azzurro. 16.00: «Njujorške je«, Rita Hayworth. (p Belvedere. 16.00: «Tarzan amazonke«. ,, pa- Marconi. 15.30: ((Mavrična rada«. , R. Massimo. 15.00: «Pekel živin«> Bogart. sena«' Novo cine. 14.30: «Prva (Rebeka). - # ja- Odeon. 16.00: «Vreča zlata«. mes Stevvart. ,irene»' Vittoria. 15.00: «Tarzan in si‘” Sv. Vid. 16.30: «DumbO». art. Venezia 16:00: «Beg», H. ADEX - izle*1 bod° 24. in 25. decembra izleti v , Ljubljano, Pullj Rebo in Rovi« Prijave sprejema do cembra potovalni ura ^ ^ ^Morski dnevnik 6. decembra 1950 -* Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - (JL Silvio Pellico ljll, nadst. - Telefon 11-32 Popravek «Primorskem dnevniku« oa 23. junija 1950 je bil priob-'en članek brez podpisa, v kavern se v zvezi z nekim in-‘Oer.tom, ki se je pripetil v gostilni nekega Mariniča iz Až. ~ gospodom Speccogna Aldu. -asparini Silvanu in Stanig ionzu. V njem je trditev, da Je *Paccogna bil poveljnik te-ntorialr.ih edinic v Čedadu za asa nemške okupacije, da je 1 Gasparini republikinski po-a inik v Tolminu. Poleg tega ili Gasparini, Speccogna in , ani’ ocer-jeni na način, ki ga atrajo za žaljivega za svojo ast, čeprav v tej zadevi časo-W8 ni imel obrekovalnega na- informaciiah, ki jih je pre-6! ie *a dnevnik v stanju na a: olj kategoričen način in z ^žalovanjem za kar se je zgo- faw- iZ^aviti' da so omenjeni ; Prisojeni Speccogr.-i, Ga- • riniju in zgoraj navedene es°je proti vsem brez kakrš- koli podlage. Trditev, ki jo vsebuje isti iri°ek’ dea da dr' Marcolina ni r erveniral, se je izkazala kot • ‘Ocna in izjavljamo, da se je ®°ri omenjeni profesionist naftno vedno požrtvovalno vSYetil izvrševanju svojega Poklica. Trst, 4, decembra 1950. Stanislav Renko I 50.000 Slovencev tez narodnostnili pravic Postanimo člani Dijaške Matice! Dijaška Matica v Gorici je j* svoje člane izdala žepni oiedarček za leto 1951. Komarček stane najmanj 60 lir siuži obenem kot članska ‘zkaznica. Matko*"*-' Podpnnl° Dijaško ljudstvo v °pravlja za laš® no in v .Ital,3i nadvse važ-bomo stno delo. S tem SSL S?0® tudi sloven’ lo jaštvu, da bo posta-h0 v a* st*ber, na katerem slon i ajbMžnji bodočnosti usoda našega naroda. Na sejmu so peli fašistične pesmi varnosti so Vči^‘1 . javne jn 1 Pridržali tri mladeniče, Ari«f!C€r iT-letnega Zaninija j. «a jz Romansa, 17-letnega rija Toča jZ Vidma na ssj-Peli fašistične pesmi. Gr n. jj )a s0 še istega večera izpusti-ja„ % dni Precej vode, je v njem utonil. Švicarski list «Gazette de Lausanne« je v svoji številki z d n,e 30, oktobra tega leta objavil izpod peresa znanega novinarja Jeana Buhlerja zanimiv članek o narodnostnih manjšinah v okolici Trsta. V njem se časnikar dotika tudi beneških Slovencev; pravi, da jih je okoli 50 tisoč in jim Italija n.e priznava narodnostnih riti drugih pravic. Diego de Castro, ki se je v zadnjem času posvetil samo Istri ter v svojih člankih v «Giornale d; Trieste« skušal dokazati, kako ((mučno življenje živijo Italijani v Jugoslaviji in pod vojaško upravo JA y Istrskem okrožju«, pa ni spregledal niti člar.ka v «Gazette de Lausanne« ter se kot «izvedenec» za vprašanja narodnostnih manjšin junaško lotil tudi beneških Slovencev ir samega Jeana Buhlerja, češ da sploh ne pozna razmer v Julijskih Pred. alpah. Ni težko dognati, kaj je De Castra napotilo do tega, da se je obregnil ob trditev, ki je ena redkih izjav inozemskega predvsem zahodnega tiska o beneških Slovencih. Prav gotovo g'a je zganilo dejstvo, da je diskriminacijska italijanska šovinistična politika do Benečanov sprožila v svetu vedno večje število zagovornikov pravičnih potreb naše narodne manjšine. Zato se je postavil na stališče uradne italijanske politike, češ da v Benečiji ne obstaja nobeno narodnostno manjšinsko vprašanje (o tem je pred njim pisal tudi Arturo Manzano) in da je zato vladna politika do prebivalstva Nadiške, Sentle-nartske, Sovodenjs&e ir Terske doline, do naših ljudi v Reziji in Kanalski dolini popolnoma pravilna in celo «v skladu z interesi in željami prebivalstva«. Ker je skušal čimbolj podkrepiti pravilnost svojega stališča, ki se popolnoma sklada s stališčem italijanske vlade, je mož med drugim privlekel na dan nekaj »dokazov«, ki naj bi notrdili, da Beneški Slovenci niso Slovenci, ampak mešanica Furlanov in Italijanov, da težijo tako iz narodnostnih kot ekonomskih razlogov proti zahodu; da je njihovo čustvovanje italijansko itd.’ itd. Najbolj pa mu je vznemiril živce štirinajstdnevnik «Mata-jur» jn knjiga o Beneški Sloveniji, ker da pospešujeta proti-državno delovanje. Med drugim je De Castro zapisal tudi to: «Nihče ne more dvomiti, da je dobršen del prebivalcev Rezije, Terske In Nadiške doline daljnega slovenskega izvora, vendar tudi nihče ne dvom i. da je njihovo narečje slovenska govorica s primesmi italijanskega in furlanskega izrazoslovja; ni nobenega dvoma, da tam ne obstaja narodnostno vprašanje«. In dalje: «Težko je dbločiti kaj je narodnostna manjšina; v glavnem je to skupina ljudi, ki prebivajo na ozemlju države, katere uradni jezik slabo razumejo in uporabljajo svojega...« ( Približno tako je pisal tudi Manzano. Iz prvega citata smemo upravičeno sklepati, da niti eden niti drugi ne poznata zgodovine svojih prednikov. Priporočali bi jima, naj si malo pogledata Zgodovino Furlanije Pia Paschinija. Na strani 123 in 124 druge knjig« popisuje boje za oblast nad furlansko vojvodino v polovici sedmega SBetja, ^ ki jo je hotel kralj Grimoaldo zavzeti. Ker se na Avare ni mogel nasloniti, se je zatekel po pomoč h karantanskim Slovencem. O tem zgodovinar pravi: «Od tam je prišel s pomočjo Slovenov z namenom, da bi ponovno zasedel vojvodino; vendar je bil v bližini grada Neme nedaleč od Čedada, od' Furlanov ubit«. Na strani 130 pa piše. da so «ti Sloveni najbrž prišli preko zgornje Terske doline ali preko prehoda, ki je še bolj severno« (Zgodovina Langobardov). V času teh bojev Sloveni, naši predniki, še r.-iso bilj naseljeni v teh krajih. Zato Pa vsa naslednja leta nevzdržno pridi-rajo v doline beneških rek. V letu 737 jih je za časa vojvode Pemimone že toliko, da so poklicali Langobardi v Čedad škofa Fidenzia, da bi «pokri-stjamii Sloven e. ki so se že uri-r.-ili v Julijske Predalpe« (Mari-nelli: «Guida della Carnia e del Canai del Ferro«), Od tistih dni dalje najdemo Slovence v Čedadu in v vsej vzhodni Furlaniji. Z majhnimi izjemami se se ohranili skozi ves srednjj vek, čeprav se je takrat pritisk proti njim s strani naraščajočih Benetk vedno bolj jačil. Obvestilo za zadruge in kmetovalce OLO, poverjeništvo za trgovino in odkup sporoča, da bodo obratovali mlini v Rižani, Izoli, Kopru in Sečjolah do 12. t. m. za potrebe zadrug in zasebnikov. Danes lahko z mirnim srcem trdimo, da se narodnostna meja proti zahodu ni bistveno izpre. menila in je zato vsako natolcevanje De Castra popolnoma neutemeljeno in pisano z namenom, da bi potvarjal zgodovinska dejstva ter izkrivljen.e trditve uporabil za trenutno politično linijo. De Castio sicer pravi, da ni 50.000 Beneških Slovencev, ampak da }'h je «samo 40.000». kljub temu pa ne vidi nujnosti obstoja narod-noatne manjšine, ki bi imela s posebnim statutom priznane vse pravice, Ali morda pozablja, da jim je avstrooerska monarhija priznala s členom 19 temeljnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867 popolno enakopravnost z Italijani in Nemci? Gre li demokracija po poti napredka ali reakcije? Ali morda pozablja člankar. da tudi sedanja Jugoslavija s posebnim členom priznava narodnim manjšinam popolno enakopravnost in jo tudi izvaja? Zakaj torej italijanska vlada noče dopolniti člen šesti italijanske ustave o manjšinskih ; ravicah Slovencev, čeprav jih je Francozom in Nemcem že priznala? Ali so tudi vladni ljudje mnenja, da ne obstaja slovensko narodno vprašanje? Ta vprašanja naj imajo pred seboj tisti, ki odločajo o naši usodi! Leta 1866 je list Giornale di Udine pisal v svoji številki 22. novembra, kmalu P° priključitvi dela Benečija 11 Italiji, «da je treba te Slovence eliminirati 7. dobrotljivostjo, napredkom in civilizacijo«. Danes vidimo, da jim njihov naklep ni uspel. Ali bo tepec, ki dandanes z zavezanimi očmi kriči na cesti, da ni sonca, uspel prepričati zdrave ljudi, da bodo mislili kot misli on sam? Zato proč z odlašanjem in zapostavljanjem, proč z ljudmi, ki kalijo dobre odnose z Jugoslavijo in ščuvajo proti Slovencem v Italiji! Samo preko njih pelje pot v medsebojno prijateljstvo. IZPRED SODIŠČA V Standrežci pred sodiščem zaradi i/ojaškega blaga hi ga je zapustil ohupaior pri svojem begu Dne 1. aprila 1848 leta so orožniki v sodelovanju z vojaki izvršili v Standrežu temeljito preiskavo. V vas so prišli že v zgodnjih jutranjih urah in jo obkolili tako, da ni mogel nihče iz vasi. Orožnikov in vojakov je kar mrgolelo v vasi in v nekaj u-rah so preiskali sleherno hišo od kleti in kašče do senika in hleva. Ljudje so se nehote spomnili na pretekle čase. Pri vsaki hiši so namreč stali orožniki, ki so blokirali vse izhode, medtem ko so drugi vodili preiskavo. Pri vsakem kmetu so seveda našli po kakšen komad vojaškega blaga, ki so ga v vasi zapustili Nemci in italijanske čete pred begom. Pri večini so našli stare zarjavele meče še izza prve svetovne vojne, s kate-j rimi so si Standrežci pomagali pri sekanju vrzot. Tu pa tam so našli tudi kakšen obrabljen vojaški suknjič, par škornjev ali kakšno drugo oblačilo, ki so ga kmetom pustili italijanski vojaki septembra 1943 v zameno za civilne obleke. Podobne stvari so našli pri tovariših Vižintinu Leopoldu. Markiču Miroslavu, Zavadlavu Viljemu, Kusminu Adolfu, Budalu Francu, Boštjanu Ivanu, Batistič Jožici vd. Faganel in pri Pavlin Marijii.PiriZavadlavu so nadalje našli dva kg razpadlega dinamita, in dva zarjavela puškina zaboja, pri Marangon Katarini pa majhen samokres, ki ga je pri njej pustil nek italijanski vojak še v času vojne in na katerega je žena popolnoma pozabila. Orožniki so vse omenjene, tudi samo zato, ker so pri njih našli po samo eno vojaško sraj- co, prijavili sodnim oblastem. Zaradi tega so morali včeraj vsi na zagovor pred goriško sodišče, kjer pa so bili vsi razen Zavadlava in Marangonove oproščeni, s formulo, da niso zakrivili kaznivega dejanja in to ker so sodniki spoznali, da hraniti dva para vojaških hlač ali pa par obrabljenih čevljev ne pomeni še kršiti zakonov, ker bi sicer morala pred sodišča vsa Evropa, kjer so v zadnji vojni vsakovrstni vojaki civilistom zapuščali ali pa z njimi zamenjali svoje vojaške suknjiče. Marangonovo pa so obsodili, ker ni oblastem prijavila samokresa na 3000 lir globe in to. Zavadlava Viljema pa na 1 leto in 3 mesece zapora ter 10.000 lir globe. Toda obema so kazen odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. V odsotnosti obsojena dva bivša zaščitnika iz Pierisa Zaradi obtožbe, da so maja 1945 kot člani narodne zaščite, odpeljali iz Pierisa karabinjerskega brigadirja Pinzija A. iz Salerna, ki je po mnenju vaščanov sodelovat z nacifašistični-mi okupatorji, so včeraj na sodišču v odsotnosti sodili 31-let-nemu Jožefu Trentinu in 27-let-nem Dreossiju Armandu, oba doma iz Pierisa. Na zatožni klopi pa je sedel samo 42-letni Gregorin Blaž, ki je bil obtožen, da je Trentinu in Dreossiju kot voditelj narodne zaščite v Pierisu izdal povelje za aretacijo brigadirja Pinza. Trenti-na in Dreossija, ki sta že vse po razmejitvi na delu v Jugoslaviji, je sodišče spoznalo za kriva in prvega obsodila na 2 leti zapora in 24.000 lir globe. Drugega pa na 1 leto zapora. Toda obema so kazen odpustili na podlagi odpusta z dne 23.12.1949. Gregorina pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Vsi trije' bodo morali skupno poravnati sodne stroške. Goriški sejem otvorjen Včeraj je bil Ar.drejev semenj uradno odprt. Dež je od časa do časa namočil cesto in povzročil med stojnicami precej blata. Obrtniki sploh ne razstavljajo. Ce bi ne bilo zaradi tradicije, bi verjetno andrejeva-nje ne imenovali semenj, ampak dan zabave. Tatovi in zajci Pet dobro rejenih zajcev, ki jih je imel v svojem vrtu 25-ietni delavec Sergej Cristofort iz Ločnika, so neznani tatovi včeraj spravili v svojo vrečo. Cristofori je tatvino prijavil orožnikom, ki so že pričeli • preiskavo. = KINO = VITTORIA, 17: «Ciklop», A. Beker. VERDI, 17: «Samotarsko srce»j R. Readan. CENTRALE, 17: «Zenske i« razbojniki«, A. Nazzari. MODERNO, 17: «Moje telo t« bo segrelo«, J, Russel. Sv. Anton ie laki Ob zaključku tedna slovenske kulture je tudi naš pevski zbor nastopil v koprskem gledališču. Pokazal je, da je slovenska pesem tudi Pri Sv. Antonu vedno živa in da bo še bolj živa v naprej. Pevce je odpeljal v Koper z avtobusom tovariš Pavlo Tedeško, šofer avtopodjetja «Adria» Ob prihodu v Koper so se dogovorili, d.j jih bo čakal na določenem mestu ob poj deseti uri. Ko so po končanem nastopu odšli na dogovorjeno mesto, ni bilo šoferja nikjer. Iskali so ga povsod in ga našli šele po triurnem iztikanju. Tako so se odpeljali na domove šele po polnoči vsi nejevoljni, ker jih je drugi dan čakalo delo. Ne bomo za danes povedali, kje so dobili šoferja; če bi se pa to ponovilo, mu pa ne bomo več prizanesli. Tudi pri vsakodnevni vožnji iz Kopra do sv. Antona ta šofer ne postopa pravilno. Svoje sorodnike vzame v avtobus, pušča pa na cesti stare ljudi. Zahtevamo, da odgovorni pri avtopodjetju «Adria» pozovejo tega šoferja k redu in k bolj kulturnemu ravnanju z ljudmi. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Gesare Batlisti 2 - Telefon 70 Piran Nov sindikalni odbor Pred dnevi so imeli člani sindikalne podružnice mestnega gradbenega podjetja volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni najboljši tovariši. Prvo delo novoizvoljenega odbora je bila napoved tekmovanja delovnemu kolektivu Piranskih ladjedelnic. Sprejeli so obvezo, da bodo v tekmovanju za volitve SIAU opravili večje število prostovoljnih delovnih ur, ustanovili rdeči kotiček in nogometno skupino. Do sedaj so delovn% obveze izpolnili že 104 odst., ustanovili nogo. metno skupino, rdeči kotiček pa pripravljajo. Za izboljšanje delovnih odnosov je bila postavljena posebna komisija, ki ima nalogo ukrepati v vseh primerih neopravičenih izostankov z dela Najboljši tovariš tega delovnega kolektiva je Peter Giur-co, kovač, ki je za zgled vsem ostalim v disciplini, vztrajnosti pri delu, itd. Naši kandidati za nedeljske volitve SIAII Nadaljujemo g objavljanjem tovarišev, ki jih je ljudstvo izbralo na predvolivnih množičnih sestankih za kandidate za nedeljske volitve v SIAU. VIKTOR BERZAN iz Marezig, rojen 1920. Tov. Beržan je eden izmed najbolj požrtvovalnih vaških aktivistov že od leta 1943. V času NOB se je odlikoval po svoji aktivnosti. Po osvoboditvi daje vse svoje sile pri graditvi požganih hiš in za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj v K LO Marezige. Mnogo je prispeval tudi pri graditvi šole in zadružnega doma. Med prvimi je bil pri usta- navljanju kmečke delovne zadruge, kjer sedaj aktivno sodeluje kot njen član. ROZA MEMON, rojena 1892 V Dekanih. Aktivna članica AFZ, članica SIAU že od leta 1945, kandidat za odbor SIAU v Dekanih. Sodeluje kljub sta- rosti pri prostovoljnem delu, posebno se izkazuje v akcijah za novoletno jelko. ALOJZ PALCIC, rojen leta 1929 v Šmarjah, kmet. Kandi- dat za okrajni zbor SIAU in član KDZ. Tovariš Palčič je bil med najboljšimi v brigadi na cesti Šmarje - Nova vas, kjer je dobil značko udarnika. Drugič je bil razglašen za udarnika v tekmovanju za dograditev zadružnega doma, tretjič Pa v tekmovanju za 1. maj. Aktiven, delavec v. mladinski organizaciji. Piran Razglasitev udarnikov na dan republike Na dan republike so imeli v Piranskih ladjedelnicah pomembno slovesnost. Ob praznovanju republike, sta udarnikom spregovorila tov. Agarinis in tov. Jurdana. Tov. Jurdam, član tovarniškega delavskega sveta je med drugim poudaril, da je bil letni plan dosežen za 86 odst. Pohvalil je tiste tovariše, ki so se posebno izkazali v borbi zg uresničenje letnega plana. Sledila je razglasitev osmih udarnikov, ki so: tov. Jožef BEVILACQUA racionalizator, ki je to pot že četrtič udarnik, Anton TRAMI, to pot tretjič u-darnik, Jožef TOJIC. Guerin CEROICI, Iginio DES1NIAN, Jakob FRAGIACOMO, Jožef RADIN in Jakob KUZMA. Kot najboljši vajenci pa s>o bili nagrajeni tovariši Odo rik FONDA, Lucijan BENEDETTI in še nekaj drugih. Lmag Tekmovanje na east vollievSIAU Volitve v SIAU 10. decembra, ne bodo nič manjši dogodek, kot so bile upravne volitve 16 aprila. Clar.d tiste bratske organizacije, ki se je osnovala v času trde borbe proti fašizmu, Slovenci, Italijani in Hrvati hočejo dati še posebne- ga poudarka v dvomesečnem tekmovanju. Ni ga delovnega mesta v tovarnah, r.a gradbiščih in delovnih zadrugah, kjer bi tekmovanje ne bilo živo. Tako je v soboto v tovarni aArrigoni« v Umagu tekmovalo 110 delavk, ki so v treh urah opravile 330 prostovoljnih ur. V nedeljo pa so se zbrali člani SIAU iz Umaga. Tem se je pridružilo še 300 vojakov JA, tako, da je bilo na delu okoli 500 ljudi. Delali so pri popravljanju cest, gradnji garaže, prevozu materiala in pri skladanju tramov. Pomagalo je tudi 30 vozov, ki so prevozili 108 prostorninskih metrov kamna, 20 pr.m gramoza, 15 pr.m gradbenega materiala. Ena skupina prostovoljcev je delala pri prenašanju in zlaganju tramov. V kratkem času jih je preložila in zložila nad 60 ton. Popravljenih je bilo okoli 500 metrov ceste. Skupno so ta dan prispevali nad 1200 prostovoljnih ur. To je prispevek zavednih članov SIAU za izboljšanje življenja skupnosti. Gospodarska razstava v Kopru dokaz razvoja Jugoslavije in naporov istrskega ljudstva za dvig produkcije V zadnjih številkah našega lista smo opisali razstave, ki jih je organizirala v Kopru VUJA, in sicer razstavo socialistične literature, umetniških fotoamaterskih slik in Prešernovo razstavo. Danes se bomo ustavili pri gospodarski razstavi, ki prikazuje dva dela: izvoz in uvoz blaga iz Jugoslavije v jugoslovansko cono STO in proizvodnjo ter pridelke Istrskega okrožja. Razstava je .sicer zasnovana v ozkem merilu, vendar ‘ pred-očuje nekatera področja gospodarske dejavnosti* dokaj ..pregledno. Ima pa na sebi to dobro, da je podprta precej s statističnimi podatki, ki delajo obiskovalcu boljši pregled. Na vsak način je dobro urejena in napravi vtis zadnje jesenske razstave, seveda v miniaturi. Popolnejša pa je vsekakor glede delnega prikaza jugoslovanske proizvodnje v kolikor pride* v poštev za naš uvoz. Po drugi strani Pa spoznamo ogro. men razvoj in napredek jugoslovanske industrije. Tako zvemo, da uvažamo za široko potrošnjo blago iz pre- inau iunem t V NOVEM GRADU so imeli v soboto v počastitev volitev SIAU veliko prostovoljno delo. Nad 130 članov SIAU je opravilo 560 prostovoljnih delovnih ur pri pripravljanju gradbenega materiala za zadružn; dom in popravljanju cest. Pri tem je sodelovalo tudi 30 vozov, ki so prevozili 130 kubičnih metrov kamna. Cest je bilo popravljenih približno 400 m. V soboto zvečer so imeli dobro obiskano predvolivno zborovanje, na katerem so sprejeli za ta teden še nove obveze. Med drugimi, da bodo pridobili čimveč novih članov, ki bodo po tem aktivno pomagali pri dviganju gospodarstva. V BUJAH so imeli zadnjega novembra množično prostovoljno delo v pripravah za otvoritev nove hrvatske gimnazije. Delalo je 272 članov vseh množičnih organizacij, ki so skupno opravili 1580 prostovoljnih delovnih ur. Okoli 50 od teh je bilo novih članov SIAU, ki so bi- Tako so tudi oni doprinesli svoj del in bodo lahko s ponosom rekli: Tudi jaz sem prispeval pri dograditvi te kulturne stavbe. V KALDANIJI že več časa popravljajo s prostovoljnim delom svoje ceste. Do sedaj so opravili skupno nad 3000 delovnih ur. V predvolivnem tekmovanju pa nad 1200 ur. Zadnji dan novembra je delalo 35 članov SIAU. ki so opravili skupno 280 delovnih ur- V MARUŠIČIH že nad 4 mesece gradijo v zaselkih MARS-SMOKU. KUBERTONU in TORCUSI velike vodne rezervoarje s prostornino dva nad 1000 hi in eden nad 800 hi vode. Do sedaj so opravili že veliko število prostovoljnih ur. V tekmovanju na čast volitev SIAU pa 1700 delovnih ur. Do dneva volitev bodo opravili še nadaljnjih 600 lir in bodo šli 100 odst. na volitve. Tako so skle- hrambene industrije, tkanine,, kožne in gumijaste proizvod- ] nje, galanterijo, papir in tobak. V ostalem obstaja uvoz iz Jugoslavije iz nafte, premoga, železa in jekla, električnega materiala, kemičnih izdelkov, gradbenega in lesnega materiala. Vse to ie v Jugoslaviji omogočeno zaradi porastka njene produkcije, ki je znašala na primer za nafto leta .1939 komaj 1.000 ton, tako da je prišel 1 de na jSrčbivalcn; v letu 1950 pa znaša že 450.000 ton. Na razstavi si lahko ogledamo lepe izdelke podjetja «Pla-man«, iz Krope, «Iskra» iz Kranja. Vsakogar preseneti proizvodnja premoga, ki je znašala v Jugoslaviji leta 1939 6.068.000, danes pa že 16.500.000 ton: Poleg več vrst tobačnih izdelkov, vrvi, sukanca, usnjenih izdelkov vidimo lepe proizvode tovarne «Titan» iz Kamnika, ki razkazuje moderne tehtnice, strojčke za mletje itd. Enako zanimiv je prikaz izvoza Istrskega okrožja. V tem pogledu je zastopana močno industrija konserviranih rib, vinarstvo in poljedelstvo. Svoje izdelke ie pokazala tudi tovarna De Langlade iz Kopra in Ampelea iz Izole, «Fructus» iz Kopra, ki razkazuje kompote, marmelade vseh vrst, jabolčne krhlje itd. Čedno je prirejena tudi razstava izdelkov tovarne mila Salvetti ter ščetk, metel itd od podjetja «STIL» in ((ZENA« v Kopru. «Vinoplod» iz Buj in «VINO» iz Kopra navajajo poleg statističnih podatkov produkcijo likerjev, sirupov, destilatov, konjaka, tudi podatke glede letošnjega odkupa grozdja in po-vrtnin. Specialni izdelki našega o-krožja so tudi ribja moka, ribje olje kot stranski proizvod pri konserviranju slanih rib, odnosno kot produkt predelave ribjih odpadkov. V oddelku za poljedelstvo spoznamo pomen mehanizacije za dvig poljedelske proizvodnje. Foto posnetki nam prikazujejo uspehe kmečkih delovnih zadrug v Ankaranu, Bujah in dolini Mirne. Poleg vseh vrst bilk, semen, žita itd. vidimo tudi velik učinek gnojenja li prvič na prostovoljnem delu. | množičnem sestanku, nili na zadnjem predvolivnem z umetnimi gnojili jn uporabe • zaščitnih sredstev v poljedel- stvu, ki so izključno jugoslo. vanske proizvodnje. Kot uspeh uporabe umetnih gnojil nam kaže razstava krasne primere pridelanega kasnega zelja in cvetače. Poseben proizvod iz morske soli je magnezijev klorid; z njegovo pomočjo izdelujemo različen gradbeni material kot: stisnjene plošče, plošče za oblaganje, heraklit, ksilolit itd. Pomemben je tudi magnezijev sulfat, prav tako iz soli. Kot produkti so končno zastopani še boksit iz Marušičev in Kaštela, raznovrsten marmor iz Momja-na in Marušičev ter gradbeni kamen iz Kanegre, premog iz Sečjol itd. Lepi fotografski posnetki nam prikazujejo uspehe na področju gradenj. Tako vidimo gradnjo sifona v dolini Mirne, novo klet v Umagu in Kopru, gimnazijo v Bujah. Po Objavljenih podatkih zvemo, da je ljudska oblast investirala v koprsko klet že do sedaj 21 milijonov, v Vinsko klet v Umagu 11.700.000, za hrvatsko gimnazijo v Bujah je potrošila 7.800.000, za melioracijo Mirne 22 milijonov, za melioracijo Rokave 16.000.000, za hotel v Kopru 23 milijonov, za osnovno šolo v Kopru 13 milijonov, za stanovanjske hiše v Kopru in Izoli 15.000.000 in za avtomehanične delavnice V Kopru 7.000.000 dinarjev. Končno je na razstavi zastopano pomorstvo in brodarstvo. Poleg raznih modelov jadrnia vidimo napredek Pomorskega tehnikuma v Piranu, ki razkazuje lastne šolske izdelke. Tudi ta razstava je viden do; kaz razvoja Jugoslavije v industrijsko državo delavnosti na; ših ljudskih množic, v prvi vrsti pa delavca in kmeta. Iz nja vidimo njihov trud in njihova napore za dvig produkcije, ia-boljšanje življenjske ravni, dvig kulture in splošen napra-dek okrožja. Vidimo tudi vso skrb ljudske oblasti in KP, ki ne opustilo nobene prilike, da ne bi dali vso pomoč za dose; go zamišljenih načrtov in naklonjenost Jugoslavije, ki jo goji do istrskega ljudstva. IZGUBLJENI OSEBNI IZKAZNICI Glavina Emil iz Kopra Je pred dnevi izgubil v Taverni v Kopru osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno, *** Tov. Lah, por. Tavčar Ana iz Trsta je izgubila v nedeljo v Kopru osebno izkaznico. Prosi poštenega najditelja naj jo prinese na našo podružnico. ^Ijaiiiiimminf, ............. m...imuni................................................................................................... JAB.9SUV HAierf I u dueUumi udfftf 21. PKETGHEL PROF. OR. FRAN BRADAČ ILUSTRIRAL DR. ROBERT H LA V A T T ^orej vidite,* je rekel Svejk, «vse to mora vsak pretrpeti slUŽ,®Saria. Tudi pumpanje želodca in klistir. Ko sem pred leti 1 Pti svojem regimentu, je bilo še huje- Takrat so takšne-^ hiarodu zvezali roke in noge ter ga vrgli v luknjo, da bi Goi rilal Tam 111 bll° Postel^e ali Pljuvalnika kakor tukaj. Hj P°&rad in na tem so ležali marodi. Nekoč je Imel eden iz-sta nUh pravi tifus, drugi zraven njega pa črne koze. Oba lteb i!ela zvezane roke in noge in regimencarct ju je brcal v ie , Ces da sta simulanta. In potem ko sta vojaka umrla, vetjafS1° to v parlament in v časopise. Takoj so nam prepo-ln 311 brati časopise in so brskali po kovčkih, kdo ima časopis. 2en Imam že smolo, v celem regimentu ga niso našli ra tak5frl meni. Tak so me gnali k regimeneraportu in nas obrst, jitn bik’ bog mu dai nebesa- Je zar'el name rjoveti, naj sto-t *avn° ln povem, kdo je to napisal v časopis, sicer da mi gobeo do naes in me d4 zapreti, da bom črn. Potem je prišel regimencarct, mi mahal s pestjo pod nosom in vpil. Sie verfluchter Hund, sie schiibiges Wesen, sie unglticklickes Mistvieh, ti cigan socialistični!* Zrem vsem naravnost v oči, niti ne trenem in molčim, z roko na čepici in z levico na šivu hlač. Letali so okrog mene kakor psi, lajali name, jaz pa *e zmerom nič. Molčim, izkazujem čast in držim levo roko na šivu hlač. Ko so tako divjali kake pol ure, se je zaletel k meni obrst in zarjovel: «Si bebec ali nisi bebec?« — «Pokorno javljam, gospod obrst, da sem bebec.* — «Enaindvajset dni strogega zapora za bebavost, dva posta na teden, en mesec zapora v kasarni, oseminštirideset ur špange, takoj zapreti, ničesar mu dati jesti, zvezati ga, pokazati mu, da erar ne potrebuje bebcev- Mi ti bomo, nepridiprav, že izbili časopise iz glave,* je odločil po dolgem letanju gospod obrst. Medtem ko sem sedel, so se godili v kasarni čudeži- Naš ohrst je sploh prepovedal vojakom Citati, pa četudi je bil to «Praški Uradni Ust*, v kantini niso smeli zavijati v časopise niti hrenovk niti sirčkov. Odslej so zaieli vojaki citati in naš regiment je bil najbolj omikan. Brali smo vse časopise in pri vsaki kompaniji so zlagali verze in pisali pesmice proti gospodu obrstu. In kadar se je kaj pri polku dogodilo, se je vselej našel med moštvom dober človek, ki je dal to v časopis pod naslovom; «Trpinčenje vojakov * Pa to jim še ni bilo dovolj. Pisali so poslancem na Dunaj, da bi se zanje zavzeli, in ti so začeli podajati interpelacijo za interpelacijo, češ da je naš obrst zverina in podobno. Neki minister je poslal k nam komisijo, da bi to preiskala, in neki Franta Henčel je dobil potem dve leti, ker se je on obrnil na poslance na Dunaju zaradi klofute, ki jo je dobil na vežbališču od gospoda obrsta. Ko se je komi- sija odpeljala, nas je dal gospod obrst postaviti v vrsto, ves regiment, in pravil, da je vojak vojak, da mora držati jezik za zobmi in služiti; če mu kaj ni všeč, je to pregrešek zoper subor-dinacijo. «Torej mislili ste, lumpje, da vam bo komisija pomagala,* pravi gospod obrst, «drek vam je pomagala. In zdaj bo vsaka kompanija mimo mene defilirala in glasno ponavljala, kar sem rekel*. — Tak smo šli kompanija za kompanijo, rehešaut, kjer je stal gospod obrst, z roko na jermenu flinte, in smo tulili nanj: «Torej smo, lumpje, mislili, da nam bo komisija pomagala, drek nam je pomagala.* — Gospod obrst se je smejal, da se je kar za trebuh držal, dokler ni defilirala enajsta kompanija. Gre, bije z nogami ob tla in, ko pride do gospoda obrsta, nič, tiho niti glasu- Gospod obrst je zardel kakor petelin; vrnil je enajsto kompanijo, da mora to še enkrat ponoviti. DefHira in molči, samo vrsta za vrsto zre gospodu obrstu predrzno v oči — «Rut!» pravi gospod obrst in hodi po dvorišču, tolče z bikovko po golenicah svojih škornjev, pljuva, potem pa se naglo ustavi in zarjove: Abtreten!* Sede na svojo kobilo in že je zunaj vrat. Čakali smo, kaj bo z enajsto kompanijo, toda nič in nič. Čakamo en dan ,drugi dan, ves teden, pa še zmerom nič. Gospod obrst se v kasarni sploh ni pokazal, kar je moštvo, šarže in oficirje zelo veselilo. Potem smo dobili novega obrsta in o starem se je govorilo, da je v nekem sanatoriju, ker je poslal lastnoročno pismo cesarju, da se je enajsta kompanija spuntala.* Približal se je čas popoldanske vizite. Vojaški zdravnik Grttnsteln je hodil od postelje do postelje in za njim sanitetni častnik z zapisnikom. «Macuna?» «Tukaj!» «Klistir in aspirin! — Pokorny?!» «Tukaj!» «lzprati želodec in kinin! — Kovarik?1> «Tukaj!» «Klistir in aspirin! — Kotjatko?!* «Tukaj!» «Izprati želodec in kinin!* In tako je slo zapovrstjo, brez usmiljenja, mehanično, ostro. «Svejk?!» «Tukaj!» Doktor Grunstein je pogledal na novi prirastek. cKaj vam je?» «Pokomo javljam, da imam revmo!* Dr, Grunstein se je v svoji praksi privadil, da je bil malce ironičen, kar je učinkovalo veliko bolj Izdatno kakor kričanje. «Aha, revmo,* je dejal Svejku, «imate prav hudo bolezen. To je zares slučaj, če dobi človek revmo v času, ko je svetovna vojna in bi moral k vojakom- Mislim, da vam mora to strašno mrzeti.* »Pokorno Javljam, gospod obraret, da mi to strašno mrzi.* »Torej glejmo, to mu mrzi. Prav lepo, da ste se z revmatl-zrnom vprav sedaj na nas spomnili: V mirnih časih skače takšen revež kakor kozliček, ko pa nastane vojna, ima takoj revmo in kolena mu odpovedo službo. Vas ne bolč kolena?* «Pokomo javljam, da me bolč.» fNddaljevanje »letUJ Trsi ie sffl in (Iz posega tov. dr. Dekleve v diskusiji na konferenci KP STO v nedeljo 26. nov.1 Mislim. da je potrebno in “nujno, da za trenutek obrnem vašo pozornost na gospodarski in finančni položaj cone A. Pravilno osvetlitev gospodarske problematike nam omogoča pravilno ocenjevanje politične situacije in tendenc, nam omogoča pravilno usmeritev naše akcije na političnem in gospodarskem sektorju. Ne domišljam si, da bom povedal bog ve kaj novega, še manj, da bom izčrpal vso pestro in zapleteno gospodarsko dejavnost. Dotaknil se bom le osnovnih vprašanj. Vam prepuščam. da jih obogatite z nadaljnjimi razmotrivanji in podrobnostmi. Ni potrebno dokazovati, da se je Trst organsko razvijal skozi stoletje v povezavi s svojim zalednjem. kateremu je služil in bil namenjen. Do prve svetovne vojne je živel v blaginji in ni poznal brezposelnosti. To stanje je prekinila prva svetovna vojna, kateri je sledila težka doba 25-letnega italijanskega vladanja, ki je vrgla Trst v ciklične krize in brezposelnost. Ni čudno, saj za Italijo je Trst Periferiina luka. Z novonastalim položajem so se okoristile Benetke — naravni tekmec Trsta, ki so v letih 1924 'do 1938 podvojile tonaio svojega prometa. Čeravno ni potrebno, da bi podkrepil to trditev s statističnimi podatki, hočem mimogrede opozoriti na porast števila prebivalstva obeh med seboj tekmujočih si mest, porast prebivalstva, ki je v vzročni zvezi z gospodarskim razvojem in dvigom. Medtem ko se ie število prebivalstva Trsta v dobrih 100 leti*■ povečalo od 23.000 na 247.000, je naraslo od leta 1921 do 192S za 16.391 duš. Porast prebivalstva v zadnjih 15 letih je precejšen, vendar neznaten, če ga primerjamo s porastom prebivalstva Benetk za isto razdobje, ki znaša nič manj kot 100.570 prebivalcev. Z mirno vestjo lahko ugotovimo, čeravno smo v navzkrižju s trditvijo gen. Aireya, da je imela priključitev Trsta k Italiji za posledico stagnacijo in nato počasno, toda neza-držano propadanje tržaškega gospodarstva. Po drugi svetovni vojni j® bil vsakdo prepričan, da se bo-cio Trstu odprla na. steza j vrata zaledja, za katero je bil zgrajen in s katerim je iz* menjaval gospodarske dobrine na najprirodnejši in najcenejši način. Toda to ni bilo tako, namesto da bi Tržaško ozemlje izrabilo ugodno konjunkturo, je postalo plen politike italijanske-ga šovinizma in iredentizma ter mednarodnih intrig, ki so dosegle svoj vrhunec s predlogom treh velesil z dne 20. marca 1948, s katerim so hotele, saj tako kaže objava zadnjih dni, prehiteti podobno iniciativo Sovjetske zveze. Spremembo stališča do Tržaškega ozemlja so utemeljevali s tem, da je Trst gospodarsko povezan z Italijo, čeravno je celo gen. Airey v svojem prvem poročilu na Varnostni svet izrazil u panje, da se bo Trst gospodarsko osamosvojil, to je da je sposoben za samostojno življenje. Poklicani varuhi Trsta pa so skrbeli, da se ne bi Trst gospodarsko navezal na svoje naravno zaledje Delali so nepotrebne zapreke trgovinskim izmenjavam z naravnim zaledjem Trsta in še posebej z nesprejem. Ijivimi plačilnimi pogoji za stro ške tranzita čez Tržaško ozemlje in za pristaniške pristojbine ter usluge. S to politiko je bil Trst pahnjen v gospodarsko naročje Italije in samo Italije. V letu 1948. je prešla ZVU iz praktičnega izvajanja gospodar, ske politike enostranske naslonitve v korist Italije tudi na formalno gospodarsko združitev. To je izvedla z rimskimi dogovori z dne 9. 3. 1948 in 15 4. 1948, da citiram le najvažnejše. Z njimj )e med drugim ustvarila med Italijo in Trstom monetarno unijo, čeravno je v statutu predviden lastni denar ni sistem. Po teh dogovorih se morajo stekati devize Tržaškega ozemlja v italijansko blagajno. To je važno, ker je Trst s svojo trgovinsko in industrijsko opremo v položaju, da z uslugami in industrijskimi izdelki omogoča dotok deviz v veliki meri. Med Italijo in tržaškim področjem je odpravljena carinska meja, čeravno jo določbe mirovne pogodbe predvidevajo, kar ima med drugim za posledico, da si Trst ne more pomagati v siii in stiski s pobiranjem carin. Nadaljnja posledica omenjenih dogovorov ie obveza ZVU, da se ne bo pogajala z nobeno državo v zadevah trgovinskega in finančnega značaja, kar ima za posledico, da je Trst postal v pogledu zunanje trgovine sestavni del italijanske države. Na drugi strani so se trgovinske pogodbe Italije raztegnile na tržaško področje. Na osnovi tega ima Italija v svojih ro-kah škarje in sukno in ji je omogočeno, da določa uvozne in izvozne kontingente, če »o dli niso v stvarnem razmerju z gospodarskimi potrebami in z potencialom Trsta. Na ta način so bile finance, trgovina, železnice, pošta, telefon itd. izročene ftalijansfet vladi, od katere je še danes odvisen ves uradniški kader in kateri ZVU priznava pravico premeščanja, odpuščanja. in napredovanja funkcio. narjev v službi na tržaškem področju. Posledica te finanč-no-gospodarske politike je nadalje, da je danes Trst svojemu zaledju tuj. Zato ni čudno, da se za trgovino zalednih držav Trsta resno trudijo severne luke in tudi druge italijanske luke kot na pr. Genova, ki nimajo pomislekov o novih klientih, ki prevladujejo v Trstu, ker njihovo gospodarsko-finančno politiko usmerjajo gospodarski vidiki in ne politični, kakor je to primer v Trsitu. Nadaljnja posledica povezave Trsta z Italijo, da je ostala vsa bivša državna in parasta-talna imovina še vedno v upravi raznih holdingov, ki imajo svoje sedeže izven Trsta, tako da se rešujejo življenjsko gospodarska vprašanja v Rimu in ne v Trstu. Oglejmo si nekoliko Pobliže to vprašanje. Po nastopu pravomočnosti mirovne pogodbe z Italijo je prešla vsa držama in parastatalna tmovina na področju Tržaškega ozemlja brezplačno v last Tržaškega ozemlja. Zaradi močnega poseganja fašističnega režima v narodno gospodarstvo Italije je ta imovina ogromna. Se 2. 2. 1948 je tedanji minister za koordinacijo Togni priznal, da je IRI (Istituto per la Ricostruzione Industriale) pravo državno podjetje, da je to oblika, v kateri država vrši svoje gospodarske posle. Tedaj je Togni cenil, da poseduje italijanska država direktno ali indirektno nad 50 odst. vseh važnejših podjetij v Italiji, Najvažnejša podjetja IRI na področju STO in zadevni odstotki državne udeležbe so: CRDA 75 odst., 1LVA 61.5 odst., Arsenale Trie-stino 100 odst., Lloyd Triestino lOOodst., TELVE 100 odst., razne banke kot podružnica Ban-ca Commerciale Italiana, Ban-ca di Roma, Credito Italiano itd. od SO do 96 odst. Ze ti podatki kažejo ogromno vrednost podjetij IRI, ki so postali last Tržaškega ozemlja. Opozoril bi v tej zvezi, da so vsi prenosi premoženja IRI po 3. 10. 1943, v kolikor se nanašajo seveda na Tržaško ozemlje nični in pravno neobvezni. Zato je ZVU s prevzemom uprave 7ta področju Tržaškega ozemlja prevzela dolžnost ugotoviti državno premoženje, v prvi vrsti ogromni kompleks IRI in drugih holdingov in ga ločiti od italijanske uprave ter odtegniti vplivu bivših funkcionarjev. Ne bom našteval usode vseh posameznih industrijskih podjetij. Kljub temu vas hočem opozoriti na tragično usodo tržaške paroplov-be. Novi upravitelji so ravnali tako, da so najdonosnejše posle Trsta prevzele Benetke, zlasti pa 1932, ko so dodelile družbi «Adriatica» v Benetkah tradicionalne linije Tržaškega Llcy-da z Uevantom. Po podatkih italijanskega ministrstva za trgovinsko mornarico je imel Tržaški Lloyd še 1940 leta 71 ladij z bruto tonažo 594 tisoč ton in Po vojni v letu 1947 samo 14 ladij z bruto tonažo 109 tisoč ton. Tragičnost usode tržaške trgovinske mornarice postane otipljiva, če upoštevamo, da je bilo v Trstu registriranih že leta 1901 177 tisoč bruto reg. MillC OSFODARS TIO LUIUUIU | TRGOVIN^~e IND^STRJJ Kako se razvija italijanska zunanja trgovina Dr. Dekleva ton ladjevja, leta 1914. pa že 705 tisoč, medtem ko znaša leta 1950 skupna registrirana to-naža komaj 143 tisoč ton. Torej nekaj manj kot je znašala tonaža 1901 in manj, kakor pristanišče Rima, ki ni nikdar veljal za pomorsko mesto. Toda tudi ta tonaža se ne porablja v korist tržaškega gospodarstva. (Nadaljevanje sledii.) Italijanski minister za zunanjo trgovino I. M. Lombardo je v zadnjem času že dvakrat obrazložil razvoj italijanske zunanje trgovine odn. odnosov uradnih krogov do izvoza in uvoza. Prvikrat je to storil v Milanu, kjer je v Trgovinski zbornici v obsežnem predavanju o pomenu oprostitve trgo. vinskih izmenjav med zapadno-evropskimi državami navedel nekatere zanimive podatke. Najprej je poudaril pomen znižanja proizvodnih stroškov, obsežnejšega poenotenega evropskega trga in specializacije v proizvodnji za obnovitev ravnotežja plačilne bilance za-padnoevropskih držav nasproti področju dolarja. Sprostitve trgovinskih izmenjav, da bodo olajšale izrabo zalog surovin. Dejal je, da je primerna ureditev vprašanja carinskih tarif šele dala praktično vrednost možnosti izmenjav. (Med' lem še vedno trajajo pogajanja v Torquayju, od koder ni še toč- FORMOZA PRED ZDRUŽENIMI . »LEPI OTOK” sporna točka med ZDA in LR Kitajsko ILUNO TUNOnEN UITUNO uk»0 HENOCUNO Jakob Malik — vodja sovjetske delegacije pri OZN — je zadnji dan svojega predsedova. nja v Varnostnem svetu postavil na dnevni red vprašanje Formoze in oboroženega napa- da ZDA na Ljudsko republiko Kitajsko, Formozo je smatral za sestavni del LR Kitajske. To pa je samo načelno stališče Sovjetske zveze, ni pa znano, kaj bi Sovjetska zveza ukrenila v primeru kitajskega vdora na Formozo, če bi le-ta sprožil spopad med ZDA in LR Kitajsko. V pogodbi o vojnem zavezništvu med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko je poudarjeno, da sta obvezani sodelovati samo v primeru japonskega napada ali napada zaveznika Japonske. To pa ZDA niso. Sovjet ska zveza se tudi tu izogiba vsakim obveznostim v sporih LR Kitajske na Daljnem vzhodu, oziroma hoče poslati druge, da ji izbrskajo kostanj iz žerjavice. Anglija je zvesta svoji tradicionalni vlogi nevtralnega opazovalca. Čeprav je uradno priznala LR Kitajsko, si ne upa zavzeti stališče, nasprotujoče interesom ameriškega zunanjega ministrstva. Zato meri, da je najbolje, če počaka na razvoj dogodkov. Vsekakor pa ie Anglija naklonjena mirni rešitvi spora. V glavnem je Formoza sporna točka med ZDA in LR Kitajsko. Stališče ZDA je jasno iz izjave predsednika ZDA Harry Trumana z dr.e 27. junija 1.1. izjavil je, da b; bila okupacija Formoze po LR Kitajski direktno ogrožanje miru na Daljnem vzhodu, kakor tudi o-grožanje samih ZDA, katerih oborožene sile opravljajo na Formozi zakonito in nujno dolžnost. (Okupacija Japon- ske!). Predsednik Truman je zapovedal VII. ameriškemu tihomorskemu brodovju naj blokira Formozo ter prepreči kakršem koli spopad med 'LR Kitajsko in kuomintar.žkimi si. lami na Formozi. Poudaril je, da mora rešitev vprašanja Formoze počakati na vzpostavitev miru na Tihem oceanu, na mirovno pogodbo z Japonsko in na sklepe OZN. Določeni ameriški krogi, posebno finančni, pa zahtevajo priključitev Formoze k ZDA, saj leži ogromno zasebnega ameriškega kapitala na Formozi. Tudi določeni vojaški krogi so pristaši priklju čitve in sicer zaradi velikega ((strateškega pomena* tega bogatega otoka. Sklep konference «velikih treh* v Kairu (1943, Churchill-Roosevelt-Cangkajšek) je bil, da se mora Formoza priključiti h Kitajski. Toda LR Kitajska je razveljavila vse pogodbe, ki jih je sklenil ((izdajalec Cang*. Vendar je pa predsednik LR Kitajske Mao Ce Tung v odgovoru na Trumanovo izjavo dejal, da pomeni stališče ZDA grobo kršenje mednarodnih sporazumov, med temi tudi izjave samega Trumana, ki jo je dal pred pričetkom vojne v Koreji, da se ZDA ne bodo vmešavale v vprašanje Formoze. Zunanji minister LR Kitajske Cu En Laj je poslal JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Slovenske enajstorice izpadle Crvena zvezda, Partizan, Hajduk, Dinamo, BSK, TeksHlac in Radnički v četrtfinalu V nedeljo je bilo tekmovanje za kvalifikacijo y četrtfinale jugoslovanskega nogometnega pokala. Nedeljske tekme so prinesle večja presenečenja. Tako je na primer Radnički, novi član II. zvezne lige, premagal Budučnost z visokim rezulta- tom, Tekstilac, član hrvatske lige. pa je v Varaždinu premagal Vardar, člana II. zvezne lige in to s prepričljivim rezultatom. Zanimiv je tesen rezultat v Kruševcu, kjer je BSK z veliko težavo premagal Napredak z 1;0. Najvišjo zmago je dosegel Nogometna prvenstva evropski držav ANGLIJA — 20. kolo: Aston Villa:Everton 3:3; Blackpool: Sheffield Wed. 3:2; Bolton Wand. : Arsenal 3:0; Charlton: Huddersfield 3:2; Derby County : Portsmouth 2:3; Fulham l Burnley 4:1; Liverpool : Chel-sea 1:0, Manchester Utd. : New-castle Utd. 1:2; SuoderlandiSto. ke City 1:1; Tottenham Hots : Middlesbrough 3:3; VVolver-hampton Wand. : West Brom-vich Albion 3:1. Lestvica: Arsenal 30, Middlesbrough in New-castle 28, Tottenham 26, točk itd. AVSTRIJA — Zadnje 13. ko-lo jesenskega dela: FAC : Wie-ner Sportklub 2:2; FC Wien : Sturm 3:1; Wacker : Viemva 4:1, LASK : Elektra 1:0; Rapld : Wiener Neustadt 5:2; Austria : Admira 4:2. — Lestvica: Rapid 23, Wacher 19, Austria 17 točk itd. BELGIJA — 13. kolo: Stan-dart ; Berchem 3:4; Liegeios ? Charlerol SC 8:2; Beerschot i La Gantoise 2:2; Racing (B) : Tilleur 1:4; Brugeois ; Racing (M) 1:2; Ol. Charlerol : Berin-gen 8:0; FC Malinoig ; Daring 3:1; Anderlech : Antwerp 3:0; Lestvica: Liegeios 20, Racing (B) 18; Ar.derlecht 17, točk itd. CSR — Zadnje 26. kolo: Zili-na: Sparta 3:4; Zeljezničari J Teplice 1:1; Trnava : CSD Plzenj 5:1; Slavia : OD Karlin 3:3; Vitkovice ; ATK 1:3; Dukla Frgšov : Košiče 1:1; Skoda Plzenj : Bratislava 2:4. Naslov prvaka j« osvojila Bratislava s 35 točkami in boljšo razliko v golih pred Sparto in Zelježni-čari, ki imata tudi po 35 točk, četrte pa so Vitkovice z 31 točkami itd. FRANCIJA — 16. kolo: Stade Francais : St. Etienne 4:0; Bor-deaux : Marseille 0:0; Lille : Narxy 0:0; Rennes ; Roubaix 4:1; Reims : Strasbourg 1:0; Toulose : Sete 1:0; Lens : Racing 1:1; Nimes : Nice 1:1. Lestvica: Reims 20, La Havre, Lille in Strasbourg 19 točk itd. slovenski Hajduk, in sicer nad moštvom »Soboto* iz Murske Sobote, kateri je kljub požrtvovalni igri in močnemu odporu premagal kar s 15:0. V četrtfinale so se torej plasirali; Crvena zvezda. Partizan, Radnički, Tekstilac (Varaždin). Hajduk in Dinamo. Sedmi član četrtfinala bo verjetno »Sarajevo*, ki je v tekmi z dervent-skim Tekstilcem, katere pa ni odigral zaradi volitev, favorit. Nadaljnje tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal bo torej poteklo brez udeležbe slovenskega moštva. Rezultati so sledeči: Radnički: Budučnost 4:0, Partizan : Pro-leter (Q.) 5:1 (2:1). Tekstilac : Vardar 2:0, Napredak:BSK Q:1 (0:1), Hajduk-.Sobotg 15:0 (6:0), Dinamo:Podrinje 6:0 (4:01. SVETOVNI PLAVALNI REKORD Na plavalnem tekmovanju v Rotterdamu so nizozemske plavalke Vielema, Garitsen in Schumacher predvčerajšnjim postavile nov ženski svetovni rekord v štafeti 3X100 m meša-r.o z rezultatom 3:35.9. Dosedanji službeni svetovni rekord je imela tudi reprezentanca Nizozemske z rezultatom 3:42.6, vendar so ta rekord zrušile madžarske plavalke v letošnjem oktobru z rezultatom 3:41. 2, ki pa še ni priznan kot službeni svetovni rekord. Jugoslovan Hngozo - trener avstrijskih namiznoteniških igralcev Namiznoteniška zveza Jugoslavije je dovolila dolgoletnemu jugoslovanskemu reprezentantu Tiborju Harangozi treni rati najboljše igralce namizne, ga tenisa v Avstriji. Trening bo imel v januarju prihodnjega leta. Na prošnjo avstrijske namiznoteniške zveze bo Harangozo posvetil največjo pozornost treningu Weselove, y katero polagajo velike nade. Razen tega bo imel Harangozo tudi krajši tečaj z avstrijskimi strokovnjaki za namizni tenis. ŽENEVA. — Ne samo evropski nogometni pokal, temveč tudi tekmovanje za evropsko prvenstvo predlagajo Francozi in Italijani. Prvenstvo naj bi se začejo 1952. leta in se potem ponavljalo vsaka štiri leta. Vse države udeleženke bi tekmovale v skupinah in le po dve, tri najboljše bi se kvalificirale za finalno tekmovanje za svetovno prvenstvo. Po orne■ njenem predlogu bi Jugoslavija tekmovala v skupini z Avstrijo. Grčijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. **# BRUSELJ. — Bruseljski Ra. clng bo priredil p božičnih dneh velik mednarodni košarkarski turnir z udeležbo osmih moštev, med katerimi bodo iti. ri belgijska, po eno pa iz Italije, Jugoslavije, Francije in Španije. Italijo bo zastopal Borletti iz Milana, Jugoslavijo pa najbrž Partizan, in * X Na atletskem tekmovanju v Budimpešti je Nemeth vrgel kladivo 56.45 m in zmagal pred Bonyhadijem 53.90 m. Mladinec Loh pa je vrgel kladivo 46.33 m. Trygve Lieju brzojavko, v kateri poudarja, da je kitajski narod trdno odločen osvoboditi Formozo, ter izjavlja, da je OZN poslušna ameriški vladi. LR Kitajska po pravici zahteva Formozo zase, saj je 90 odst. prebivalstva kitajske narodnosti. Vprašanje je le, ali bo počakala na mirno rešitev spora ali pa bo skušala odločiti spor v svojo korist s silo. Za sedaj je vlada LR Kitajske postala njeno delegacijo, ki sodeluje pri razpravljanju o Formozi v Varnostnem svetu. Formoza leži približno 150 km južr.o od kitajske obale. Otok je dolg 395 km in 121 km širok- Prebivalcev ima okoli 7 milijonov, od njih je približno 90 odst. Kitajcev, ostali pa so večinoma Malajci in Japonci. Dve tretjini otoka sta pokriti z gozdovi, v katerih rastejo zlasti japonska cedra, obenovi-na in kafrino drevo. Cez otok se vlečeta dva gorska grebena s 16 vrhovi, ki po večini presegajo višino 3000 m. Na vzhodni strani se gore spuščajo strmo v morje in so podobne ogromnim stenam. Zahodna o-bala je bolj položna in se spušča v terasnih poljih, zaradi česar so Kitajci dali otoku ime Tayvan (terase). Podnebje in tla so ugodni za pridelovanje riža, čaja, sladkorja in tropskega sadja. Riž obrodi dvakrat na leto, po drugi žetvi posadijo še repo ali peso. Avgusta in septembra radi obiščejo Formozo tajfuni, ki napravijo o-gromno škodo. Druge nadloge so potresi, ki stresejo otok povprečno 330 krat na leto. Med Evropejci so prvi prišli v 16. stoletju na ta otok Portugalci, ki so mu dali ime Formoza (Lepj otoki). Za njimi pa Holandci. Oboje ie faivanski narodni junak Koksinga leta 1662 pregnal z otoka. 2e v istem stoletju so Japonci poskušali vdreti na otok, kar jim pa ni uspelo. Leta 1683 je bila Formoza priključena h kitajskemu cesarstvu in je ostala pod Kitajsko 212 let. Kitajci so izpodrinili domačine iz rodovitnih krajev, ter se tako prilagodili življenju na otoku, da se danes tudi po zunanjosti razlikujejo od pravih Kitajcev. Govorijo fukiensko narečje, ki ga pravi Kitajec sploh ne razume. Kitajci so bili Po vojnem porazu 1. 1895 prisiljeni odstopiti Formozo Japonski. Japonci so s silo zatrli vse vstaje in potisnili prvotne prebivalce » toka, lovce na glave iz rodu Taval, visoko v gore in jih obdali z bodečo žico nabito z elektriko, ter Z močnimi stražami. Da bi lahko deželo čimbolj izkoriščali, so začeli Japonci Formozo modernizirati. Zgradili so 3800 km železnic, 12.000 km dobrih cest, ogromne elektrarne, tovarne za sladkor, tovarne za aluminij, rudnike itd. Glavni izvozni predmeti so sladkor, juta, riž, čaj, les, kar kor tudi rude in nafta. Japonska je imela pred vojno v For-mozi kljub ogromnim investicijam letno 100 milijonov dolarjev čistega dobička. Leta 1945 so Formozo zasedle ameriške čete. Po zlomu nacionalistične kitajske vlade pa se |e priselilo še 2 milijona Kitaj, cev — beguncev in Cankajško-va vlada. Ogromen dotok ameriškega kapitala je povzročil, da se je proizvodnja Formoze dvignila na 75 odst. pred vojno. Vse glavne panoge industrije so v rokah ameriških in deloma mešanih družb. E. R. nih poročil; na vsak način sc stvarnost ne strinja povsem z Lombardovim optimizmom). Minister je nato opozori) italijanske izvoznike odn. uvozni-nike, naj ne računajo z carinskimi olajšavami ali oprostitvami. Pregled trgovanja s posameznimi državami je naslednji: italijanski izvoz v Veliko Britanijo dosega vrednost 80 milijard lir, kar je 12 odstotkov vsega izvoza po vrednosti. V letošnjem letu se je izvoz povečal za 28 odstotkov, nasproti lani, zlasti glede tipičnega italijanskega blaga. Na drugem mestu je Francija, kamor je Italija izvozila letos celo več kakor v rekordnem letu 1928. Glede Zapadne Nemčije treba o-meniti, da je Združenje izvoznikov tega blaga na zasedanju italijanskih uvoznikov in izvoznikov dne 1. t.m. v Rimu, v navzočnosti Lombarda, zahtevalo intervencijo glede izvoženih 430 vagonov italijanske povrtnine, ki naloženi stoje v Muenchenu, — blago najbrž že gnije — ker nemške oblasti niso izdale svojim u-voznikom potrebnih deviz. Na vsak način računa minister, da bo promet italijanski izvoz v Nemčijo dosegel ali celo presegel vrednost 140 milijonov dolarjev letno. Povečal se je nadalje izvoz v Švico, na Švedsko skoro podvojil. Podobno je z Belgijo, ki je v prvi polovici letošnjega leta uvozila še enkrat toliko poljedelskih pridelkov iz Italije kakor v odgovarjajočem času 1938. Poslabšalo pa se je stanje nasproti Holandski, Norveški, Danski in Portugalski, ki so so branile italijanskega blaga in pristale na oprostitev izme. Glede Avstrije je izjavil Lombardo, da so valutne težave požrle vse prednosti, ki bi jih omogočili sprostitveni ukrepi glede trgovanja. Vendarle pa I-talija trenutno več izvaža v Avstrijo kakor pred vojno. Tu bi dodali glede poslovanja ita-lijansko-avstrijskega kiiringa, ki z dobrim ali slabim razvojem pospešuje ali otežuje izvoz, da je te dni poslanec Saia vložil na min. Lombarda interpelacijo, v kateri se predlaga: 1. odpoved dogovora o kliringu, 2. poziv na naslov avstrijske vlade, da ukine uradno določanje najnižjih cen za izvoz lesa, 3. pričetek novih pogajanj z Avstrijo za dosego novega tečaja med šilingom in liro, ker po sedanjem z italijanske strani skoraj ni mogoče trgovati. Največ, je so težave glede uvoza avstrijskega lesa, ki se zadnje ča. se neprestano draži, tako da najnovejših cen italijanski trg ne more več plačevati. Ob zaključku je Lombardo poudaril mnenje, da novejši e-konomsko-poliiični dogodki ne bodo vplivali v smislu, da bi se odpravila oprostitev trgovinskih izmenjav, ki velja za zapadne države do 75 odstotkov vseh vrst blaga. Glede uvoza v Italijo bo Lombardo podpiral stališče kar največje prostosti, pri izvozu pa stoji na stališču ovirati inozemske poskuse špekulacije. Po njegovem mnenju bodo tudi negativne posledice sprostitve mednarodnih izme. njav za italijansko proizvodnjo ublažene odn. odpravljene z novo carinsko tarifo, razen s sedanjo mednarodno gospodarsko ((konjunkture*. S tem je hotel reči, da naj se italijanski in-dustrijci in veleproducenti a- njav glede takšne robe, ki je i grarnih proizvodov ne boje ino. Italija ne izvaža. | zemske konkurence, ki jo bo- sta dušile i carina i visok mednarodni nivo cen. O praktičnih straneh bdn. P°* slovanju njegovega ministrstva je Lombardo dal na že °me 1 nem rimskem zasedanju n® ai značilnosti: še vedno je kr na bolezen čas izdajanja mt* nistrskih dovoljenj za u odn. izvoz. Poprej je bito “ čakati tudi 6 mesecev, seda) « rešujejo prošnje v 2 mesečini po Lombardu. Po novih v* . pih naj bi se strokovni odbor. ki izdajajo dovoljenja, sestaja vsakih 14 dni in nekaj P°sP®s>“ delo. Trenutno čaka na resi kakih 5000 prošenj; in *eS^4 jih menda P° 500 dnevno. ministrstvo za finance je za sopodpis dovolilnic dni. j>r Glede olajšav za uvoz vaznega blaga in surovin, ki ga v čenja vsepovsod po sve'tu V manjkovati, je izjavil, da Ji ^ bo dovolil za tisto , $ prihaja s področja dolarj . vozniki naj se Potrud^°, ti takšno robo po drugih vah. Uvoz iz dolarskega P® ročja je pogojen z izvozom Nadalje je izjavil, da je * sproten vsakršnemu koke tiranju bodisi uvoza bo.dis važ- voza. Glede državnih nabavk ^ nih surovin je dejal, da J stvar medministrskega _ za obnovo. Odločilna cin pri tem sta določeno nadzo« ^ nad cenami notranjega trg ustvarjanje zalog, zlasU zar8ge prehrane. Tu da bo drzav^ ^ nadalje sama kupovala in n potrebovala nekakšnih^ «“® 56 cev za državo* Zadnja iz]aV je pač ne sklada s prakso: pr dni je bila pooblaščena ^ polna družba «Montecatm ■ .j izvrši proti primerni^ Pr0 nabavo važnih surovin za žavni račun. Nova ponosna stavba Hrvatska gimnazij »lip# -“ V: ''V'-- i< Nova gimnazija ob otvoritvi. Svetel in zračen hodnik. Pogled na enega od številnih razredov ’ sussASSfssjsarsaissvassc~. Odg. urednik NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založniško tržaškega tiska, Trst 11 5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •