Leto IX.. štev. 33. Po&tuma piaca&a ' gotovim. V LJUBLJANI, v soboto, 15. avgusta 1925. Današnja številka Din 1*5U razen ponedeljka ln dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Lfsbljana, poštni predal štev. 168. m m telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Oekovni račun št. 13.807. Slane mesečno .... Din 25-— ■ za inozemstvo .... Din o5-— ' Oglasi : Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besed* 60 par, najmanj 5 Din; Dopise frankirajte in podpisujte, s^icer se n* priobčijo. — Rokopisi se ne vrata jo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja začasito le enkrat na teden in starte mesečno"[6 cJinaijev. temik VSL, štev. 33. četrt kovs »Naprejcva" Številka Izhaja kot ftednUk: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Starte letno 72 Din — mesečno 6 Din Trboveljski rudaril — delavstvu. (Shod v Trbovljah 9. avgusta 1925.) Novi davek na ročne delavce ostane torej tudi še nadalje. Le malenkostne izpremembe so izvršene, tako n. pr., da so letni zaslužki pod 5.000 Din tega davka prosti. Torej 5.000 Din misli gospoda, da znaša življenjski minimum? Kaj, če bi kateri teh gospodov poskusil vsaj en mesec živeti s 416 dinarji! Delavstvo, ki že itak potom neposrednih davkov plačuje največji del davkov, je dobilo s tem novim davkom udarec na glavo. Zdaj bo menda vendar že spoznalo, kakšno lopovščino uganjajo razni demagogi, ki hočejo delavstvu vzeti zanimanje za politiko z namenom, da bi potem v politiki — sami odločevali brez delavstva in proti njemu. . Zlasti če pomislimo, da bo samo tega novega davka plačalo delavstvo v 4 ali 5 letih toliko, kolikor je vredna vsa industrija na Slovenskem po navedbi lastnikov! Kapitalisti, ki vladajo državo, dobro vedo, da je zanje škodljivo, če se začne delavstvo zanimati za politiko! Angleški rudarji so na zahtevo po znižanju mezd odgovorili z ustavitvijo dela. Ko bi imelo koncem julija nastopiti bojno stanje, je posegla vmes država. Zagotovila je rudnikom državno pomoč, če se izkaže, da res ne morejo izhajati pri sedanjih delavskih mezdah. Pri komisiji, ki bo to ugotavljala, bodo sodelovali tudi rudarji in tako je storjen važen korak naprej. Delavci bodo kontrolirali dobičke. Pri nas bi vlada nastopila lahko isto pot, a namesto tega znižuje delavske mezde sama (potom davka na ročno delo). Tudi druga pot ji je odprta, ki je še lažja: svoje rudnike ima, pocenila naj bi svoj premog in tako prisilila tudi tuji 'kapital (Trboveljsko premogokopno družbo), da zniža cene premoga in da s tem poživi industrijski razmah. A vlada te poti ne mara nastopiti, ker je zastopnica kapitala, ne pa zastopnica delavnega ljudstva. Njen interes so veliki profiti kapitala, ne pa blagostanje državljanov. Trboveljska prem. družba je podpirala predvsem demokratarje in njih priveske. Vendar pa ima vpliv tudi na druge kapitalistične stranke, tako na primer na glavne nasprotnike SDS, na klerikalce. Ti imajo v upravnem svetu Trb. prem. družbe dr. Benkoviča in nedavno je »Narodni dnevnik« očital klerikalni stranki, da je vsa z dr. Korošcem vred pod vplivom dr. Benkoviča. Klerikalci so na to — molčali. Kapital ima veliko moč! Ta moč sega tako daleč, da je po odstopu demokratskih ministrov začela nova vlada še bolj uspešno podpirati rudniška podjetja. Čeprav je skregana z Žerjavom — s kapitalom se ne mara skregati. Predno bo pokazala kapitalu bič, ga bo še večkrat poskusila pridobiti z ovsem. Namesto da bi pomagala premagati krizo s pocenitvijo produktov, zahteva pocenitev dela! Namesto da bi -zmanjšala prevelike profite, zmanjšuje že itak premajhne mezde. V državnih rudnikih v Bosni je odpovedala pogodbo in prihodnji teden se bodo vršila pogajanja o novih mezdah. Ni nam znano, da bi v dosego svojega namena odpuščala rudarje, da jih omehča, pač pa je sobotno »Jutro« prineslo, tako vest: da je odpuščenih tu 1.000, tam 300 rudarjev, tam zopet 30%. »Jutro je glasilo Trboveljske premogokopne družbe, torej že razumemo, kaj taka vest pomeni. Ali je resnična ali ne, je postranska stvar, gotovo pa je, da mora taka vest vse nevedne rudarje preplašiti in jih pognati v naročje »nepolitičnih« strokov-ničarjev, ki zahtevajo od rudarjev samo prispevke in disciplino, zavednosti pa nič, nasprotno, zavednost še pobijajo, ker ne dovolijo, da bi se o organizacijskih zadevah javno pisalo, ampak hočejo vse reševati tajno, da delavstvo sploh ne bi vedelo, za kaj gre. Enako, kakor se branijo načela javnosti, se branijo tudi poštenega progresivnega davka, ker bi se delavstvo pri tem preveč naučilo računati in razumeti državno gospodarstvo in sodobne probleme sploh. Ti problemi bodo delali krize kar naprej in vse krize bo plačalo delavstvo, dokler se ne bo samo poglobilo v gospodarska vprašanja in jih rešilo na pošten način. Začeti mora delavec pri sebi. Če se mu kaj posreči, da več zasluži, mora to svojim sodrugom priznati in mora progresivno več plačati za organizacijo, za skupni napredek delavskega razreda. Noben delavec ni proti temu, le demagogi hodijo med ljudstvo hujskat nevedneže, da je progresija .neumnost — iz strahu, da bo konec njih korit. Trboveljski rudarji so že na shodu 17. maja sklenili 2 resoluciji, eno proti novemu davku na ročno delo, drugo za občinsko samoupravo v Trbovljah. Obe sta ostali brez uspeha. Davek je ostal, čeprav je protiustaven, in ge-rentstvo tudi še vlada v Trbovljah. Zato se rudarji to pot niso več obrnili na vlado, od nje ne morejo več pričakovati, da bi se držala ustave, ampak so se obrnili na delavski razred, naj vzame svojo usodo sam v roke in naj se v ta namen trdno organizira v socialističnih organizacijah po programu in pravilniku. Shod je bil zelo živahen. Udeležba okoli 400. Vsi govorniki soglasni, razen gg. Krušiča in Klenovška ter gdč. Ajdiškove, ki so nastopili za Krista-novsko-Korunovske »nepolitične« organizacije, pa niso dosegli nič uspeha in so zato pred glasovanjem odšli, hoteč spraviti delavstvo s seboj — a niti 50 ljudi ni šlo za njimi in še od teh se je polovica na vratih vrta obrnila. Sledeča resolucija je bila potem sprejeta soglasno: Delavcem — ne vladi I Trb. prem. družba je dokaz, da ne vladajo ministri, ampak kapital. Trb. prem. družba si ne upa znižati mezd, pa5 pa se upa v svojem >Jutru< govoriti, da državni rudniki . . . znižujejo mezde in odpuščajo rudarje . . . Kapital vlada v vseh kapitalističnih strankah in bo vladal vse dotlej, dokler ne začno vladati delavci »ami. Delavci, ki se združijo na temelju programa in pravilnika, ne pa na temelju kapitala. Če se združijo samo rudarji, ne bodo mogli prevzeti nikdar vlade, ker jim bo volil-ce izpred nosa odvzel kak Radič ali kak drug demagog, ki bo obetal kmečko republiko. Posamezne stroke sploh ne bodo nikdar zmožne prevzeti vlado, ker bodo druge stroke nasprotovale. Delavci morajo zato skrbeti za združitev vsega delavskega razreda, ne le svoje stroke. Rudarji ne mislimo drugih delavcev in kmetov izkoriščati, ampak hočemo vsem delavcem brez razlike pomagati do poštenega zaslužka. Mi predobro čutimo, da nam prihajajo delavci iz drugih strok v hrbet, če *e jim tam preslabo godi — ker vsak išče boljšega zaslužka. Zato mi ne maramo, da bi se drugim delavcem slabo godilo, ampak se borimo za napredek vsega delavskega razreda. Razredni boj se ne da voditi brez političnega boja. Če bi vodili samo strokovni boj, samo boj za napredek svoje stroke, bi z drugimi strokami nikdar ne prišli skupaj, zlasti pa bi ne mogli nikdar doseči politične moči v občini in državi. Politična moč v državi nam potom državnih rudnikov znižuje mezde, gotovo je, da bodo rudarji prišli delat sem in da bo Trb. prem. družba tudi znižala mezde za toliko kakor država. Mi to vemo, zato ne odnehamo od razrednega boja in ga bomo vodili na vseh poljih, zlasti pa tudi politično. V občinski politiki to najbolj jasno vidimo. Razbili so nas zato, da nam vladajo gerenti, namesto da bi vladala naša delavska razredna politična organizacija. Tudi mi bi imeli lahko svojo občino v rokah, kakor jo imajo Mežičani, tudi naša občina bi lako predpisovala Trb. prem. družbi davke in sama zidala šole, namesto, da jih moramo čakati od milosti Trb. prem. družbe in vlade. Zato ni prav, če govorijo nekateri le za strokovno združitev in proti politični združitvi. Če hočemo zmagati v občini in državi, se moramo brezpogojno zediniti tudi politično. Tudi ni res, da se delavstvo politično ne mara združiti. Ni res, da je med komunisti in socialisti nepremostljiv prepad! Prepad je le med lažnjivimi političnimi voditelji, ki hočejo s pomočjo kapitala sami vladati. Komunizem pomeni skupnost delavnih in prometnih sredstev, socializem pa pomeni socialno (družabno) vladanje delavstva nad temi skupnimi sredstvi. To torej ni nikako nasprotje. Nasprotje je nastalo šele tedaj, ko so nekateri hoteli kar čez noč in kar z nasiljem prevzeti vlado v svoje roke, niso pa pomislili, da je treba najprej znati vladati svoje lastne organizacije, potem šele bodo te organizacije zmožne prevzeti vlado v občini, državi in na vsem svetu. Socializem zmaguje. Pravkar so angleški rudarji zmagali nad kapitalom in ga prisilili, da pokaže svoje račune, da se bo videlo, kakšne so tiste ’njegove zgube, zaradi katerih zahteva znižanje delavskih mezd. Ko bo na ta način prisilil svetovni proletariat vse kapitaliste, da javno pokažejo svoje račune, takrat bo zmaga tudi v zaspani Jugoslaviji lahka. Do takrat moramo pa na vsak način poskrbeti, da bomo zmožni vsaj v svojih lastnih vrstah onemogočiti posamezne »vladarje :. Zato vztrajamo na načelu javnosti in progresivnega davka in pozivamo vse delavce brez razlike stroke, da se tudi oprimejo in držijo teh načel. Da bomo takrat pripravljeni prevzeti vlado, ne pa, da bi bili prisiljeni zaupati posameznikom, ki so nas že večkrat ogoljufali. Interesantno je, s čim je hotel Kru-šič ujeti rudarje. Zečetek resolucije mu ni bil všeč, češ, na ta način Trb. prem. dr. sami opozarjamo, kako naj zniža mezde. Torej za tako neumne ima rudarje! Kakor da bi bil kje kak rudar, ki bi verjel, da Trb. pfomogo-kopna družba ne ve, kar je tiskano v »Jutru«! No — rudarji so se tej demagogiji prav prisrčno smejali. Tudi par drugih ocvirkov je bilo, ki bi zaslužili, da jih sporočimo javnosti — pa morebiti prihodnjič. H koncu je s. Rinaldo še predlagal, naj se resolucija z dne 17. maja o razpisu občinskih volitev še enkrat pošlje vladi, ker veliki župan še zdaj ni odgovoril, čeprav je obljubil, niti ni razpisal volitev, ampak nam vlada še Obleke kupite najugodneje pri J os. Rojma EijubljaLrta vedno gerent. Ministrstvo naj preišče vzroke in krivdo zavlačevanja občinskih volitev, kar izgleda, da se godi na ljubo SDS in Trboveljski premogo-kopni družbi. Shod je tudi ta predlog odobril. Strokovno gibanje. Kako izgleda politična neodvisnost vo-teljev GRSJ? Resolucija GRSJ, ki jo je naslovil na komunistično orijentirani CRSOJ o priliki strokovnega združevanja, je izšla v »Radničkih Novinah«, torej v centralnem glasilu SPJ. Kdor se je temu čudil, češ, kako to, da objavlja »nepolitični« in protipolitični« GRSJ svoje resolucije v političnem tedniku, ta pač ne ve, da je to'že od nekdaj tako. Saj GRSJ svojega glasila sploh nima drugod razen 14-dnevnika na Slovenskem (»Delavec«), sicer pa se poslužuje za svoje strokovno in »nepolitično« izobraževanje članstva beograjskih »Radničkih Novin«, zagrebške »Crvene zastave« in ljubljanskega »Socialista«, ki so vsi trije organi ene in iste zelene mize: Soc. partije Jugoslavije. Ker ta partija sploh nima članov, ji služijo za člane strokovno organizirani delavei potom strokovne centrale GRSJ. To velja zlasti tudi o denarju. Dasi na jugu strokovnih listov ni, ampak dobivajo strokovno organizirani delavci politične liste SPJ, ki jih centrale zanje plačujejo iz prispevkov, vendar je dal GRSJ n. pr. Radničkim Novinam« glasom tiskanega obračuna 71.000 Din podpore. Najbrž zato, ker je »nepolitičen«, kakor je tudi Svetek nepolitičen, kadar je podpisan pod »Delavcem « in nestrokoven, kadar je podpisan pod »Socialistom, obakrat pa je odločno proti Kristanu, dočim je za Kristana samo takrat, kadar agitira za Kons. društvo za Slovenijo in Zvezo del. žen in deklet, in pa kadar sprejema plačo tajnika Kons. društva za Slovenijo. Zveza med GRSJ in SPJ je tako očitna, kakor med bivšo Avstrijo in Ogrsko. Obe državi sta bili samostojni, imeli sta pa skupnega cesarja, torej personalno unijo. Zato je tekla iz avstrijskih in ogrskih držaljanov kri med svetovno vojno enako in za iste visoke cilje vzvišene cesarske rodbine ... Imenovana resolucija GRSJ je zelo ostro nastopila proti CRSOJ. Ni se zadovoljila samo z resolucijami internacionalnega strokovnega kongresa amsterdamske smeri, temveč so osebe, ki tvorijo personalno unijo med GRSJ in SPJ pristavile še svoje dolgovezne klobase, ki zahtevajo od CRSOJ, v katerem imajo večino nekdanji člani KPJ (Komunistične partije Jugoslavi- je), naj obsodijo svojo stranko, naj popolnoma kapitulirajo pred vodstvom SPJ, pred tistim vodstvom, ki je iz rok policije prejelo konfiscirane delavske domove, tiskarno v Beogradu, knjigarno, delavske strokovne arhive, blagajne itd. Ti cisto fašistovski, a ne proletarsko demokratični pogoji nikakor ne morejo privesti do združenja delavstva, kvečjemu do združenja oseb, ki vodijo organizacije na tej ali oni strani. Ne gre vendar za obsodbo bivše komunistične stranke! Nihče ne more biti tako naiven, da bi smatral vse delo in načela te stranke za napačno. Vendar je že preteklo dokaj časa vmes, da bi začeli ti politikastri stvarno ločiti dobro od slabega in da bi pogledali in obsodili, kar je slabega, ne pa da obsojajo komunistično ime in z njim vred tudi vse, kar je dobrega. To pa tem manj, če ti ljudje sočasno izvršujejo tisto, kar je bilo pri komunistični stranki najslabše: da zlorabljajo nezavednost delavstva in njegove instinkte z namenom, ustvariti diktaturo posameznikov nad proletariatom, češ proletariat še ni zrel, vzemimo vlado nad njim v roke mi, ki smo zreli in vladajmo mu z nasiljem, da ga privedemo k pameti. To pa ni niti komunistično niti socialistično, tako delajo kapitalistične stranke! Zato je tudi mnogo takratnih levičarskih in desničarskih prerokov danes v kapitalističnem taboru te ali one barve. Zato bodo ostali delavci, ki so hrepeneli po zedinjenju, še nadalje razcepljeni v dva tabora, večina pa bo sploh neorganizirana. A vse to je voda na mlin kapitalističnih intrig, ki lovijo v kalnem, na drugi strani pa voda na mlin nevtralnega sindikalizma, ki ga zastopa v Srbiji Radničko je-dinstvo a v Sloveniji nekateri zaslepljeni komunisti in zaslepljeni socialpatrioti. Ta sindikalizem, ki ustvarja v delavcih iluzijo, da je dovolj, če se borijo le v strokovnih organizacijah za zboljšanje svojega gmotnega stanja, pa bo vnesel še večjo zmedo in pripeljal končno ves nezavedni proletariat v kapitalistični tabor. Naša parola: Vse je v zavednosti ostaja v tej situaciji še bolj aktualna in edino rešilna. Neki Haramina, funkcionar Opčega radničkega saveza v Zagrebu (obenem tudi funkcionar GRSJ in SPJ') kroš-njari po Sloveniji in namesto proti podjetnikom vodi boj po podružnicah tega saveza proti — naši stranki, proti progresivnem davku, proti načelu javnosti itd. Menda hoče tiiili slovenske socialistične delavce prepeljati v demokratarski tabor in cena bo najbr-že kakšno mesto v centrali Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, kamor baje Haramina kandidira. To je ena izmed izvenslo venskih osebnosti, ki tvorijo personalno unio med nepolitičnim GRSJ in samopoli-tično SPJ. Slovenske osebnosti so našim čitatelejm itak znane, kakor jim je znano tudi dejstvo, da se vsi skupaj in vsak posamezno vrtijo okoli Kristana, čeprav vedno zatrjujejo, da nimajo ž njim nič skupnega. Na nedeljsko Kristanovo slavnost na Viču so poslali kar dva zastopnika, enega iz Delavske zbornice, drugega iz Strokovne komisije. Pa pri vsem tem mislijo, da se bodo bivši komunisti res ž njimi združili. Strokovne organizacije morajo res biti neodvisne od kapitalističnih strank. To je vsekakor potrebno. Ne smejo pa biti neodvisne od razrednega boja! Zato morajo delati razredno politiko, ker edinole razredna politika je zmožna osvoboditi delavski razred! Zmaga čebelice nad učenjaki. Učenjaki so izračunali, kakšna mora biti posoda, da bo držala čim največ vsebine, a bo zanjo treba čim najmanj materiala. Pri tem naj ne bo posoda okrogla, da se jih lahko več skupaj postavi brez praznega prostora. Račun je pokazal, da mora biti posoda na las talca, kakršne delajo čebelice v satovju. A samo na las — popolnoma enaka pa ne bi smela biti. Ta razlika je bila stoletja sporna, učenjaki niso verjeli, da bi čebelica delala napake. Računali so zopet in zopet, pa vsi so našli enako razliko, majhno, pa vendar vsaj za las. Zdaj se je zmota pojasnila. Neka ladja se je zadela ob skalo, ker so napačno računali njeno smer. Pri reviziji računanja je prišlo na dan, da je napaka v logaritmičnih tabelah. In prav isti napačni podatek logaritmov so pri gornjem računu rabili tudi učenjaki. Zdaj je napaka popravljena in zdaj se tudi praksa čebelic popolnoma vjema s teoretičnim računom znanosti. Logaritmične tabele se rabijo v višji matematiki podobno, kakor n. pr. množilne tabele v nižji ali poštevanka v otroški. Kakor otroci verujejo, da je poštevanka na šolskem zvezku natiskana pravilno, tako se zanesejo učenjaki na knjige z logaritmi. Od Reaumurja (pred 200 leti) do zdaj ni prišlo nikomur na misel, da bi iskal zmoto v logaritmih, čeprav so videli, da čebele drugače računajo. — Podobno je to, kakor z vero v socializem. Kdor je verjel v Kristanov socializem, še danes ne razume, da je bil ta socializem napačen zato, ker se ni držal prakse, ampak le teorije. Lepe besede v teoriji, grda dejanja v praksi. Ko se računi niso vjemali, jih je tak vernik vrgel proč, namesto, da je najboljša Sitna l*:«vai OBLIKI OBr^. društvo potrudilo na vse mogoče načine, da bi se zadeva rešila. Prav radi verjamemo, da je odbor zaman prosjačil pri merodajnih faktorjih. — Pa zaveda naj se i odbor i upokojenci, da ne bo boljše, dokler si sami ne bomo izvojevali pravic. Če bomo upokojenci® le stafaža kapitalističnim strankam, nas bo bič čimdalje huje tepel. Edina rešitev je v močni raz-redno-zavedni organizaciji. Ne čakajte v ozadju. Pristopajte in širite proletarski tisk /Naprej . r Proslava 30. letnice Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani, ki se je vršila 1. in 2. avgusta je potekla z običajnimi prireditvami po običajni navadi. Pozornost so vzbujala delavska pevska društva. Govorniki na shodu so pa seveda napeljevali vodo na Kristan-Korunov mlin. »Kmetsko delavski list« je zopet izšel. Seveda se je tudi v tej številki spomnil na nas — daje nas v en lonec s Socijalistom«. K temu naj si »K. d. l.< zapomni,da smo v boju proti Kristan - korunovskemu socializmu dosledni, ne pa kakor on, ki spredaj liže zadaj grize ... Pa upamo, da bodo čitatelji »K. d. \j končno le spoznali, da se ne da sedeti na dveh stolih ... Kdo pa kuje enotne fronte s Kristan - korunovci? »Narodni dnevnik« zastopa interese kapitala, vendar ima nekaj šotrudni-kov, ki imajo širše obzorje. Večkrat čitamo v njem prav lepe članke, čeprav iz kapitalističnega vidika. Programa pa list še nima; saj ga tudi drugi kapitalistični listi nimajo a ti vsaj kažejo, kakor da bi ga iineii. Zato iz-gleda >N. D.« tudi v splošnem bolj stvaren. Odkar je SDS odletela iz vlade, je postal vladni list. Zlasti hvali Radiča, misli pa bolj na radikale. Iz teh besed lahko vsak posnema, da tak list ne more zastopati delavstva in bi iskal napako in jo popravil. In še njegovih interesov. Vendar pa rad zdaj, ko vsak vidi, da je Kristan kapitalist, lazijo nekateri vendar za kri-stanovskimi strokovnimi organizacijami in se tolažijo s tem, da so nepolitične, češ, v strokovnih organizacijah govori o delavstvu; nismo pa še mogli ugotoviti, ali je njegovo stališče posledica neznanja razmer med delavstvom, ali pa želja te razmere še bolj zamotati nego so. Proti Trboveljski r Pri skupni večerji radikalskih in radi-cevskih poslancev se je udeležil tudi g. Ai-bin Prepeluh, predsednik upravnega sveta . LSlasnikove tiskarne, Član upr. sveta Zadruž-iie banke itd. Nato je spisal članek in ga objavil v »Kmetskem listu« 12. avgusta pod iaslovom: Bolno telo. Kdor le more, naj ,>i ta članek prečita. Kako lepe rožice e veto iia tem bolnem telesu! Samo nekaj naj jih ponatisnemo! »V Sloveniji se je ukoreninila slaba navada, da se smatra za zastopnika Slovencev vsakdo, ki je slučajno v dobrih osebnih ali političnih zvezah z vladajočo stranko v Beogradu, pa čeprav mu naše ljudstvo ni izreklo zaupanja... Iz tega se je razvila politična spekulativnost... ljudje so skakali iz stranke v drugo... Program, čustvo, metode — vse to jim je postalo čisto postranska stvar.« Lepo piše g. Prepeluh, kaj ne? A potem se je najbrže spomnil, da bi utegnil kdo vse te očitke očitati Prepeluhu samemu, ki je bil po prevratu s Kristanom na vladi kot socialist (poverjenik za socialno skrb) a je 1. 1920. izstopil iz stranke, ko ni , bil izvoljen v konstituanto, in začel izdajati »Avtonomista«, še pozneje je postal republikanec na klerikalnih temeljih (za krščansko vero) danes je pa monarhistični samostojne? in desna roka g. Puclja. Ko se je spomnil na te in druge skoke, je izpremenil svoje pisanje in napisal: »Sklicevanje na načela in program takrat, ko gre boj v etapah, ni na mestu in je brezkoristno ... Politične stranke so tu zaradi tega, da v vsakodnevnih političnih in socialnih bojih osvoje kar najvež mogoče . . . Jaz (Prepeluh) nimam javnega pooblastila, nimam ne časopisja, ne bank, sploh ničesar takšnega, kar bi moglo vplivati na potek javnih dogodkov . . Potem ko je to napisal, se je morebiti spomnil na to, kar ima, in bilo mu je žal, ker je rekel, da nima. Zato je svojo misel o načelih že zopet — v tretjič v istem članku — prevrnil in napisal, da more biti ozdravitev »bolnega telesa edinole »plod duševnega preporoda.< — Ta članek je res naslovljen »Bolno telo« in res podpisan od Prepeluha. Amerikanee, ki je dal svoj čas 10 dolarjev za »Jug. Republikansko združenje , pride v Ljubljano in vpraša, kje je tista tiskarna, ki jo je JRZ z nabranim denarjem kupilo. Pokazali so nu Blasnikovo tiskarno. Šel ja tja vprašat, kako in kaj, pa je tam zvedel, (ia je zdaj tisti denar v Ljudski tiskarni v Mariboru. Pozneje je zvedel še nekaj ve8, a nič natančnega — jezen je bil in nič čudnega ni to.Pač pa je čudno, da je postal potem pristaš Prepeluhove avtonomne republike, ker ni vedel, da sta Prepeluh in Kristan tako gospodarila z amerikansko pomočjo, da j« danes mož niti najti več ne more. Živi namreč na kmetih, politika je pa po preskako-valcih tako zmešana in zverižena, da se ša v industrijskih krajih človek težko spotila, čeprav ima priliko mnogo Citati in slišati. Kristanov »Stan in doin« je v svoji razredni borbi že tako napredoval, da mu je torkov »Slov. Narod posvetil lep članek. moramo vsi sodelovati. Vsi delavci prem. družbi in proti vsem tistim, ki Vzidanje vogelnih kamnov je dalo lepo pri pač, kapitalisti pa menda vendar ne! to družbo podpirajo, je že večkrat h^° za proletarsko slavnost, katere »o •« r - 1 . t ... r x .9 .. .. iu Dio7ih v‘i7an r»rprlnajvišjo« srečo, se jim ni treba bati, da jih bo policaj aretiral radi morebitnega kaljenja miru, ali pa da bi jih časopisi vlačili po zobeh. Če se bojijo boljše polovice«, še ji lahko umaknejo, da ničesar ne izve o njih vinskem navdušenju. Marsikak Slovenec si je že za'želel biti državni glavar samo zato, da bi lahko nemoteno pil, kakor je pil n. pr. zadnji avstrijski cesar Karl. Še celo med /Napre-jevci:; imamo koga, ki bo rekel, da bi bilo to res lepo. In vendar je pred- prav dobro nastopil. Zlasti tudi prot: Kristanu. Vendar pa je združitev strokovnih organizacij smatral za resnično dejstvo in je na temelju te zmote napisal 11. avgusta uvodnik, v katerem na simpatičen način razlaga, da je enako tudi politična združitev potrebna. Pri tem celo priznava, da je delavstvo najmočnejši nositelj demokratizma in izrecno pravi, da absolutno ne moremo v javnosti pogrešati demokratičnega elementa, ki ga delavstvo predstavlja«. Tudi pravi, da morajo svojo združitev izvršiti delavci sami, drugače bo služila drugim interesom, delavstvu nasprotnim. Na te in druge take lepe misli pa pristavi: Kakor ste se združili strokovno, tako se morate tudi politično. S tem pa pobija svoja lastna izvajanja, kajti strokovnega ze-ginjenja ni izvršilo delavstvo in bo torej to zedinjenje« služilo tujim, proti-delavskim interesom. Ali naj se na enak način združijo zelene mize tudi politično? Ali naj zmaga res Kristan in Trboveljska premogokopna družba? — V isti številki čitamo, zakaj je drag sladkor, zakaj premog, čitamo lepe misli nekega utopista, odločen napad na šefa prosvetnega oddelka dr. Pavla Pestotnika in njegove protek- sednik češkoslovaške lepublike popo torje kar bi vse lahko smatrali za boj len abstinent in nikdar mu ne pride prot..’ parasitom _ zraVen pa kar 20 na misel alkoholna sreča . Tudi avstrijska republika ima abstinenta za predsednika, kakor tudi Združene države Sev. Amerike. Zdaj čitamo, da je tudi predsednik republike Čile abstinent, ker je ob neki slavnostni priliki pozdravil zbrane časnikarje z vodo v kozarcu in pri tem opomnil, da še nikdar ni pil alkoholne pijače. Mnoge nespametne starše, ki že otroka navajajo na alkoholni strup, naj bi vsaj to prepričalo, da je brez alkohola sreča mogoča, z alkoholom pa ne, nasprotno, dve tretjini vseh nesreč zakrivi baš alkohol. r Društvo železničarskih upokojen- (dvajset!) notic o tragičnih smrtih, umorih, ljubosumnosti itd., notic torej, ki bodo »N. D.« razširile med babami. Zadnji čas je, da se napredni kapitalisti organizirajo in da dajo svojemu listu smer. Pri tem iskreno želimo, da zmagajo pri njih tisti, ki pišejo za ljudi, ne za babe v hlačah in kikljah. Kajti tudi mi priznavamo, da je pametna industrija in trgovina potrebna za napredek iz še zelo patriarhalnih slovenskih razmer. Obljubljamo pa, da če se združijo klerikalni Benkovič, radičevski Prepeluh, demokratski Žerjav in nadstrankarski minister Kristan, da še ne bomo pisali o enotni cev naznanja svojim članom potom fronti industrije, ampak o poskusu ze- : Slov. Naroda in »Slovenca«., da do- lene mize, kako bi z vladno pomočjo zdaj ni bilo mogoče za kronske upo- na račun industrije povečali svoje kojence ničesar doseči. Čeprav se je profite! udeležili razen predsednika min. n. r. Ant. Kristana še tudi: zastopnik velikega župan* dr. Baltiča, načelnik oddelka za socialno po-likiko dr. Goršič, za gradbeno direkcijo gg. ing. Kranjc in Otahal, za fin. delegacijo delegat dr. Šavnik in dr. Bonač, policijski ravnatelj dr. Guštin, sa mestno občino gerent Josip Turk, za odbor Mestne hranilnice dr. Krejči, dalje načelnik Ribnikar, v imenu graditeljev arhitekt Zupan, za Zvezo delavskih žena Brezarjeva, za Del. zbornico Urat-nik, za Zvezo slov. zadrug Golouh itd. V nadaljnem poročilu poroča »Slov. Narod«, kako so ti zastopniki govorili in po Uratniku in Golouhu navaja: »in zastopnik Strokovnih organizacij.« Imena pa ne pove, neki radovednež je pa videl tam Golmajerja. Seveda — prireditev je bila strogo gospodarska in prav nič politična. Da so se sešli gospodje, ki so »slučajno« člani SDS oziroma SPZ, to nič ne pomeni. Zveza 'delavskih icn in deklAt je objavila v svojem listu, da ni res, da bi bila Kristanove struje. Če dotične izjave ni pisal Kristan sam, se čudimo, zakaj še ni ukazal Rakovčevi in drugim članicam vodstva, naj odstopijo, ali pa zakaj Brezarjeve s svoje slavnosti ni spodil, zakaj denarja ne zahteva nazaj itd. Sicer pa moramo bogabojne, pardon, denarjabojne ženice potolažiti, da bodo še nadalje lahko lastnice »Mosteca«, ker je trboveljska odbornica Ajdiškova v nedeljo na shodu tako lepo povedala, da njih zveza ni Kristanova, ampak denarjeva, in da je šla h Kristanu po denar zato, ker ga drugod ni. Kristan bo s to izjav* zadovoljen, ker on ni oseben, ampak stvaren. Denar pa je stvar vseh stvari — kaj ne? Razmerje med denarjem in kapitalom bo začela Zveza del. žen in deklet proučevati takoj, ko se njene voditeljice toliko izobrazijo, da bodo vedele, kaj so. Razredni boj bodo do takrat vodile pod vodstvom Ajdiškove, ki zna razredni boj proti kapitalu voditi s pomočjo Kristanovega kapitala proti •— Kristanu. Ta je pa res zmožna in korajžna! r Novi stanovanslii pravilnik se je tudi pridružil drugim novim naredbam v stremljenju, otežkočiti najbednejšim ljudem življenje še bolj nego že je. Za vsako sobo, ki zanjo zaprosiš, moraš razen kolkovine plačati še posebno takso in iz te takse dobivajo sodniki po 100 Din posebne doklade na delavni dan, ostanek pa se pošilja v Beograd, fondu za zgradbo malih stanovanj. — To ima delavstvo od tega, ker posluša demagoge, da se za politiko ni treba nič brigati... Pravilnik k stanovanjskemu zakonu z natančno razlago in z vzorci vseh mogočih vlog na stanovanjsko sodišče je izšel. Cena 20 Din. Dobi se v založbi »Jug« v Ljubljani, šelen-burgova ulica 7/II. (pisarna Jugoslovenske Matice) ter v Matični knjigarni odnosno pisarni Yerc-a na Kongresnem trgu v poslopju kino Matica. Najbolj se nam Emilijo klerikalci. Ce bi jih ne držala: skupaj vera na nebeško srečo, bi se jim zdaj stranka popolnoma razbila — eni hočejo k radikalom; drugi k radicevcem, tretji kamorkoli, samo da bodo na vladi, vodstvo pa ne ve, kaj bi... »Jutro« je študiralo zmožnosti žen pri svoji najmlajši filialeici. Zvezi del. žen in deklet. Ugotovilo je, da so duševno manj zmožne nego moški. Pa se moti. 1 o se da reči le o teh ženah, o drugih ne! S Heymansovo učenostjo pa zlasti ne. Ce dokazuje nezmožnost s tem, da so žene med •/!() iznajdbami imele le 6 zastopnic, to nikakor ne drži— dokler dovoljuje ženam le kuhinjo in otroško sobo. (»Jutro«, 9. avgusta.) r Vrhnika. Svetovni esperantski kongres, ki zboruje od 1. do 7. avgusta 1925 v Ženevi, je pozdravil Vrhniški esperantski klub brzojavno. Esperanta kongrese Geneve. Esperantista homaranismo pacigos la mondon. Antauen! — Nova esperanta klubo Vrhnika Sudslavio. — Espe-rantska vsečloveška ideja bo umirila svet. Naprej! Novi esperantski klub Vrhnika. — Esperanta klubo Vrhnika. Kongres delavskih esperantistov se viši le dni na Dunaju, takoj po splošnem esperant-skern kongresu. Priglajšajte se pridno za drugo tedensko številko »Napreja-', o zelo važnih zadevah imamo poročati! Pošljite v ta namen dvojno naročnino (12 Din). r »Bilduiigsarbeit« Blatter fiir Sozi-alistische Bildungsvvesen je mesečnik, ki ga toplo priporočamo vsem sodru-gom, ki znajo nemški.'Naročnina znaša za pol leta 15 Din. Naročila sprejema: Tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani p. p. 168. lisip Pili Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Hajcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih j gumbov, žlic, vilic, spreha- | jalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, ! Solingen Škarij za prikroje- j vanje in za obrezovanje trt. Ha Klika! Ha mala! Tako lovi muhe AER#XON za pončem /a parceli Polovi vse muhe! 1 StedisJI jfil ako kupuješ . ti Jlll.l 1 fflNA/O PRAVO DOMACOp Vl"l t j ^ i ic * 111 p i~ * m Poravnajte naročnina! MIMOGREDE. Neki vpliven član skupine okoli »Socialista nekemu nekdaj precej agilnemu gorenjskemu sodrugu naše stranke: »Ti, vsak dan pričakujemo, da te bo »Naprej' napadel, češ da si postal nezvest!« Odgovor: »Ja, veš, človek mora biti tako kšajt« politik, da ga morajo vsi radi imeti.« Jaz, ki to pišem pa pravim, da tudi kramarji tako govorijo. Pravijo namreč, da škoduje »kšeftu«. če javna poveš kaj si. PAŠIČ, KOROŠEC IN RADIČ. Pašič: Ali je bilo tega treba, da sta delala toliko proti meni? Korošec: Gospod, saj ni res, da bi bil delal proti Vam! Ali se Vam je, g. Pašič, slabo godilo, ko sem jaz vladal? Radič: Ej, odpustimo zdaj drug drugemu, kar je bilo! Saj vesta, da imamo vsi trije enake fabrike za pokrivače, ki se vse vjemajo na tiste piskre, v katerih so možgani SHS spravljeni. Pašič in Korošec (soglasno): Bravo! Bravo, Radič! Er. Oset. Dopisi. Koroška Bela. Nekaterim gospodom v naši občini je strašno hudo, ker delo v občini kljub vsem zaprekam in rovarjenju proti sedanji večini v občinskem odboru vendar lepo napreduje; vršijo se dela, ki so čakala že deset in desetletja na izvršitev, izvršiti pa se seveda niso mogla, ker so bili odločilni le tisti, »ki kaj imajo«, in ti so bili seveda proti vsemu, kar ni bilo samo njim v korist. Da je tak način gospodarstva nazadnjaški in krivičen, je jasno, posebno pa še v naši občini, kjer smo z malimi izjemami sami tovarniški delavci in mali kmetje. No in ker pod sedanjim županom s. Nočem ni tako in ker ni nikakih privilegijev za tiste, »ki kaj imajo , se seveda taki gospodje jezijo ter stresajo svojo jezo nad tistimi, ki prevzamejo kakšno delo od občine v izvršitev. Takega načina se poslužuje neki G. Bruner, ki pa je v veliki zmoti, ako misli, da si bo občinski odbor dopustil na tak način vtikati se v delo, za katero odgovarja občinski odbor in ne G. Bruner. Sicer je pa tukaj občinski urad, kjer lahko vsak občinar svoje želje pove, seveda občinski urad mu je najbrž premajhna instanca, on je gospod, prišel je v občino zgolj z namenom živeti v brezdelju, na žuljih tukajšnjega delavstva, vse njegovo delo je v tem, kako bi iztisnil čimveč iz ubogih delavskih družin, ki v njegovih dveh hišah stanujejo. Poleg tega ima v svojih hišah gostilniške lokale, prodajalno in pekarijo, seveda vse oddano v najem za visoko najemnino. Če pa slučajno za kako stanovanje kdo več ponudi nego mu sedanji stanovalec plačuje, je pa takoj pripravljen sedanjega postaviti pod kap, pa čeprav ga je že sodišče poučilo enkrat, da tako ne gre, vendar še vedno pritiska na stanovalce z odpovedovanjem, češ, da mu drugi več plača. Neka stara ženica, vdova, mu je stanovanje plačala naprej in mož je denar vzel, pozneje pride drugi in mu ponudi nekaj več za tisto stanovanje in kaj sedaj? Denar od vdove je imel že v žepu, nič zato, kar na občino, ta naj pošlje uradno dotični vdovi denar nazaj, in ker župana ni bilo v uradu, je imel opravka samo s tajnikom, toda ko je tajnik pozneje zadevo predložil županu, je le-ta G. B. načrt prekrižal ter naročil tajniku denar poslati G. B. nazaj s pripombo, da ni občinski urad zato tukaj, da bi preganjal občinske reveže, temveč je njegova dolžnost, da jih ščiti. Vidite, G. Bruner, tako je! Pa vendar Vam damo en nasvet, kako se na lahek način iznebite teh umazanih delavcev iz svojih hiš. Kolikor nam je znano, ste pred vojno kot mizarski pomočnik hodili raztrgan po svetu s trebuhom za kruhom, sedaj pa posedujete tukaj dve hiši v vrednosti nad dva milijona kron, povejte svojim stanovalcem, ka-' ko se v tako kratkem času in na pošten način pride do takih hiš in bodite uverjeni, da bodo Vaši najemniki kmalu v lastnih hišah. In še nekaj, v bodoče namesto da se trkate na prsa in kričite: »jaz plačam davek!« pojdite rajši na občino in poglejte, odkod ima občina največ dohodkov, tam se boste prepričali, da plačate občini tako malo, komaj omembe vredno, in še to ne vi, ker nič ne delate. Razumete? Na svidenje! — Nekdo. Zabukovca. Ker se že vobče govori pri tukajšnjem premogovniku, da ni več »Naprejevcev« in da nobeden ne sme biti več naročnik »Ljudskega gla- su«, hočemo v tem oziru nekaj več pojasnila. Imel sem priložnost govoriti z bivšim županom tov. Kajtno in z več drugimi in vprašal sem, zakaj so odstopili od prave SSJ in kar čez noč postali korunovci. Dobil sem v odgovor sledeče: Dokler je bil Franc Tratar še delavec in revež in je še tudi nekaj delal, ni bilo pri nas nobenega razkola. Kakor hitro pa je g. Tratar dosegel od liberalno orjunskega uradništva službo paznika in kakor hitro je postal poseben prijatelj orjunskega uradništva, je pa sklenil odstopiti od prave SSJ, meneč da bo dirjalo vse za njim. Ali ta orjunski prijatelj se je daleč zmotil. Čeprav je zahteval njegov fingirani »občni zbor:, da stopijo slovesno k dr. Korunovi struji, češ, tam bomo najbližje novega korita. Ampak Tratar se je zelo ogoljufal. Nobeden v Zabukovci ga več ne mara, kar je pravih socialistov. Sam tov. Kajtna mi je rekel: Jaz sem imel veliko zaupanje v Tratarja, ali sedaj nič več. In vse te preskakače lahko v Zabukovci na prste preštejemo! Imena vseh teh drugokrat. Posebno hočemo imenovati tiste Korunovce, ki so člani >Orju-ne« v Zabukovci. Oglejmo si Tratarja bolj natančno. V »Sccijalistu« se je zagovarjal, da ima samo 36 Din na dan. Kje pa je njegova remuneracija? Njegova žena se je hvalila, da je prejel meseca decembra 1500 kron nagrade in da odkar je paznik, da si je prihranil 30.000 kron, med tem ko je bil prej vedno povsod dolžan kakor vsi drugi! Obžalujemo samo Judeca, Veligovška in še par takšnih kimovcev, ki gredo slepo za tem obračevalcem suknje. Baje se je sam izrazil, da ima on vse za sabo sedaj, ko je njegov nasprotnik Bratec (dober socialist) odšel na Francosko. Pokazalo se je, da razen orjunašev nima za sabo nikogar. — Opazovalec v Zabukovci pri G. Co-ceju. — (Op. uredn. Nov dokaz, kako nevarno je, če se delavci zanašajo na posameznike! Sami vzemite svoje organizacije v skrb, pa boste kmalu združeni!) Blanca. O tukajšnjem šolskem voditelju smo čitali v »Napreju. 4. julija toliko in tako težkih očitkov, da bi nikakor ne smel ostati več na svojem mestu, če ne toži. Ker se sam ne zgane, naj ga šolska oblast opozori na to dolžnost. Tudi učiteljstvo bi 1 j 1 o lahko toliko občutljivo za čast svojega stanu, da bi zahtevalo, naj vloži tožbo. Iz St. Lovrenca na Pohorju. Prosimo Delavsko zbornico in OUZD, da 4iam javno raztolmači § 191 zakona o zavarovanju delavcev, ki se glasi, da so dopisi na in od bolniške blagajne poštnine prosti. Tu se namreč dogajajo slučaji, da mora član plačati kazenski porto (2 Din) za pisma od ekspoziture v Mariboru. »Jutru« je bila taka kuverta poslana v dokaz, a list kljub temu članka ni priobčil. Nadaljevanje še pride, ako ne bo odpomoči. — V nedeljo 19. t. m. se je vršila ustanovna slavnost DTE v Mežici, ki je zelo dobro potekla. Borci za svobodo naraščajo, mnogoštevilni obisk je pričal, da kljub zapostavljanju delavskega razreda, ki za to priliko ni dobilo polovične vožnje po železnici, socialistična ideja vendarle zmaguje. —■ Isti dan smo imeli v Sv. Lovrencu presrečne ure, z velikim pompom se je vršila primicija (nova maša). Novemu »gospodu-*' so darovi kar leteli vkup, živina, vino in kdo ve kaj še — zadnje je pa menda tudi pripomoglo, da je cela žlahta popoldne doma ob nastopu za slikanje cepnila z vzvišenega prostora tako, da sta obležala dva zakonca s polomljenimi rokami in nogami, tudi v — večjo čast božjo. Nesreča nikdar ne praznuje, vendar — klerikalci sami nas vedno opozarjajo na prst božji. Velenje. Praznik Dela smo obhajali razdeljeno po zaslugi razdiračev. ki jim načeluje g. Valenčak. On je toliko socialističen, da je hotel imeti izplačan je predujma na dan 1. maja ob 8. uri, čeprav smo še po nekdanjem avstrijskem zakonu upravičeni dobiti mezdo v delavnem času, kar se pa tukaj še nikoli ni upoštevalo po njegovi zaslugi. To nakano mu je prekrižalo delavstvo po svojih boli zavednih zaupnikih, kakor je on. G. Valenčak je odkorakal s svojimi neodvisnimi iz premogovnika z godbo v Velenje na sejm (tam se vrši namreč živinski sejem dne 1. maja); bilo jih je samo za eno svatovsko družbo dovolj. Mi smo praznovali praznik Dela v Pesjem, poročala sta ss. Štruc in Pencelj iz Trbovelj, oba rudarja. Z velikim zanimanjem so jima sledili naši sodrugi in mislimo, da so se tudi prepričali, da je mogoče, da se delavstvo osvobodi. Malo nas je bilo, ali če si mi vsi zavihamo rokave in začnemo po tej poti, ki smo si jo na praznik Dela začrtali, nas bo prihodnjega 1. maja veliko več. Sodrugi, sedaj pa na delo za združitev: kar je pošteno, na eno, koritarji in demagogi na drugo stran; na ta način bo združitev trajna in bo rodila tudi sadove. Še nekaj, kar se je zgodilo dan pred 1. majem: združene strokovničarje naši lepaki tako v oči bodejo, da jih ne morejo v miru pustiti. Ko pa je naš zaupnik, s. Koželj, Lekšu to očital, ga je ta v kopalnici kar dejansko napadel, da se ni več pripetilo, se ima zahvaliti treznosti naših sodrugov, katere pa on ni imel, čeprav je v pripravljalnem odboru združenih. G. Lekš, zapomni si za drugič, ker s pijanostjo se zagovarjati je slabo! Odgovor na odgovor v »Del. km. Listu« št. 22. — Res je, da nisem bil na nobeni prireditvi, samo na shod sem prišel malo pred zaključkom. Podpisal pa še nisem nikoli kaj podtaknjenega, napisal se mpa to, kar mi je Pastorek sam in kar so mi povedali drugi udeleženci. Mislim, da gre predvsem za resnico; kar sem napisal, tega tudi Pastorek ne more ovreči, ker je resnično tako bilo in si nasprotniki niso upali kaj drugega trditi. Glede prepovedi kolportaže pa naj Pastorek napiše tudi izjavo, ki jo je dal našim sodrugom, ko so protestirali in je bila prepoved kolportaže potem zopet ukinjena, ko je dosegla svoj namen. Verjamem, da so potem Kristan - korunovci prodajali svoje brošure. To, kar trdi Pastorek, je zelo demagoško, ker dobro pozna sklep ljubljanske krajevne politične organizacije, ki se mu ni upiral, temveč je soglašal ž njim in je dobil tudi nalog, naj ga sporoči odboru za majske prireditve. Tudi je značilno zavijanje resnice, da na veselici ni bilo mogoče prodajati Majskega spisa, imam namreč dokaz, da ga je ravno na veselici kupil neki sodrug. Tudi mislim, da je naša dolžnost iti med delavstvo tam, kamor ste ga zvabili, da si s točenjem alkohola krijete svoje stroške. To je za naše delavstvo, žal, najbolj privlačno — a tudi najbolj goljufivo po socialističnih načelih. Če me smatra Pastorek za tako pametnega, res je, da svoje pameti še nikoli nisem prodajal, med skupino okoli »Napreja« in drugimi pa je že velika razlika. — Rimljansko ljudstvo je zahtevalo kruha in iger, mi pa zahtevamo pošteno izobrazbo, pravice in resnice in kruha. Glede ljubljanskih orjunaških in klerikalnih gostilničarjev je stvar taka: alkohol iz »socialističnih« ali »komunističnih« zadrug je najbolj strupen, ker imata obe skupini — v programu — boj proti alkoholu in to je tisti hujši strup: v programu proti alkoholu, v dejanjih pa zanj! Kdor si ni znal drugače pomagati, ko s točenjem alkohola kriti stroške, temu ni pomoči. Naj rajši opuste vse in ne sprejemajo več mest v majskih prireditvenih odborih, ker jim je tudi delavstvo že pokazalo hrbet, kajti kljub vsemu je še 700 Din deficita po njih lastnem priznanju. Taka je resnica in res je, da je treba končati s frazami in demagogijo ter povedati delavstvu čisto resnico; to, kar je prav, ne kar trenutno bolj vleče. Tudi nimam vzroka, da bi se kesal radi tega, kar sem napisal, kajti resnico sem napisal. Tudi na podobna sumničenja ne bom več odgovarjal, temveč le na stvarne očitke. Kar sem napisal, sem napisal še ostrejše, kakor je bilo objavljeno, pa je uredništvo moj dopis omililo. Karel Kisovec. Celje Zdaj, ko so radičevski voditelji pokazali kam vodi in jih republikanstvo^ je jasno, da ne služi nobenemu delavcu v čast, če je to stranko kdaj kakorkoli podpiral. Vendar pa izjavljamo, da je skrajna brezvestnost, če to kdo delavcu očita kot bogzna kakšen greh, namesto da bi ga bil t a k r a t poučil in pripravil na pravo pot. Ta brezvestnost je tem večja pri kristanovskih enotno- Predno kupite oglejte si v manufakturni in modni trgovini Miloš PšertačrtISc — CeSfe„ Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna! Blago prvovrstno! Orletasner ta A.dler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah pouk v vezenju brez- ' plačno. Večletna garancija. j Delavnica na razpolago (blizu Preš