(Jan. 8), 1925 Hubert? STEV.-iNUMBER • četrtek, 8. Janu V tožbi navaja, da je bila druga I' oporoka pokojnega predeedal-r A. D. F. skparija. Zahteva pravičen delež zapuAčine. ' i Vashington, D. C.—Mrt. Ger-trdpe A. Gompers, vdova nedavno umrlega predsednika Ameriško delavske federacije, je 6. t m. vložila pri tukaj in jem zapuščinskem sodišču tožbo sa reave-Ijavljenje Gompereove oporoke. Vdova navaja v obtožnici, da je nova oporokT njenega pokojnega 'soproga posledica sleparije, izsiljevanja in vplivanja. Gompers je oatavil dve oporoki. V prvi je bil zapustil ženi večji dol svojega premoženja, ki se ceni na $30,000. To opproko je pa ;prečrtal nekaj tednov pred slnnjo in naredil drugo, ki se glasi, da žena dobi le toliko kolikor ji gre no zakonu, vse drugo le pa razdeli med njegove sinove in druge sorodnike. Vdova trdi, da je Gompers naredil drugo oporoko na pritisk njenih pastorkov in drugih vplivnih oseb. Setr ■§i zavozaiki radi •pilPPIHI P rana rani! Njena nota ae glasi, da aaveaaikl nimajo pravice ustali v Kollnu B> 10. januarja. Nemrt prete rancosom a carinsko vojno. lierlin, 7. Jan. — NoU nemške vlade, ki vsebhje odgovor enten-ti glode okupacij« Kolina, Je bila sinoči dostavljena zavezniškim imslanikom v Berlinu. Nota ka-raktoriaira i>odnljŠanje okupacije Kolina kot kršenje veraaljske pogodbe in savrača razloge, na IMdlagi katerih si zavezniki lastijo pravico podaljšanja okupacije. Parla, 7. Jan. — Pogajanja med Nemci ln Francozi glede trgovinske pogodbe so v zastanku. Pogoje, katere so predložili Francozi, so Nemci zavrgli, Vse kale, da bodo Nemci zavlačevali pogajanja toliko čaaa, dokler zavezniki ne določijo datuma ia Izpraznitev Kolina. Medtem pa Francija lahko pričakuje carinsko vojno z Nemčijo; to se pravi, da bodo Nemci nalotili tako visoke pristojbine na franoosko blago, da sploh ne l>ode moglo na nemške trge. to lahko štoru po 10. Januarju, ko dobi Nemčija svobodo trgovine. Franoosi so zelo pesimistični glede izida pogajanj. Na atotlne oseb aretiraalh. Opozicija se vrne v" parlament, kjer namerava obtožiti dlktn-torja dne 12. januarja. JKZI, KKJK ti UPAJO V ITj Rim, 7«. Jan. — Danes je v Rimu mir. Vlada je naznanila, da se zbornica zopet^anide 12. januarja in volilna reforma je prva na vrsti. Kakor izgleda, je ^uasolini izpolnil obljubo, ko je. dejal zadnjo soboto, d^ v oseminštirldase-tih urah slomi opozicijo. Nemiri so še v teku, in kri toče v mnogih italijanskih mestih, toda Muaaolinl je danes prepričan, da je hrbtenica opozicije strta. Minister Federzoni za notranje stvari poroča, da Je polici ju povsod gospodar položaja. Kakor je videti is njegovega poročila, Je vlada slpolioljsko silo razpustila 26 nasprotnih organizacij, 05 republikanskih, socialistu-nih in komunističnih klubov, 126 podružnic liberalne organizacije "Italia Ubera" in nebroj drugih skupin. Policija Je aretirala 111 "telo nevarnih" oseb in livrlia 666 hišnih preiskav; 160 Javnih prostorov je bilo invsdirsnih In In zaprtih. V Benetkah je bila včersj krvava bitka med fašisti ln policaji, ko so prvi napadli nasprotne organizacije. Karabincrji so z nasajenimi bajoneti razgnall fašiste. Krvavi nemiri so bili tudi v Milanu, Carrari, Ferrari, Florsn-cf, Arezzu, «al ln Bolognl. Is mnogih msit so prišle pri-tožbe, ds policija se zgsne šele tedsj, kadar so IzvrAeni napadi na fašiste, drugače pa imajo fašisti proste roks v teroriziranju prebivalcev. Vlomi v privatna stanovanja se nadaljujejo po vsej deželi in Vsak dan Je razbit kak klub, organizacija razpušče-ns, voditelji srstiranf in časopis ustavljen. Vatikan dela na vse kriplje, da se vrne mir v Italijo, ksjtl sedanja kriza katastrofalno učiti-kuje na romanje v Rim v svetom lotu. Ns tisoče romsrjer se še vrača domov, dočim ao drugi ti* soči opustili romanje, ker se ne upajo na ix>t v takih razmerah. Rim, 7. Jsn. — Aventlnska o-posielja se najbrž udeleži seje parlamente prihodnji pondeljek z namenom, da obtoži Mussolini-ja po (»arlamentarnera pravu, ker mu drugače ne moro do živega. Med voditelji svontinske opozicije je prišlo do spora radi bojkota sborniee, ki je trsjal zadnjih sedem mesecev. Btranke le-vice se vrnejo y parlament v Sadi, da pridobe še desničarske liberalce — katerih vodja Je Gio-littl — na svojo stran. Kriza v Italiji še bujno cvete. Senator Edge te boji za špekulante. ivalci v Parizu se prepirajo i seboj ln prepirajo ss s A-riko. Dolgovi Jim belijo ftriz, 7. Jan. — Danes je bila otV^rjena v Parizu zavezniška finančna konferenca, ki se smatra med diplomati za najvažnejšo Zborovanje zaveznikov ui*. Mo. (Fed. Press.)— Izr.-dno mrzla noč Je našla pred nekaj dnevi vas javna preooče-vališča v 8t. Louisu prenapolnjena. Vilic temu so še vedno trka-fl na trata siromaki hn-A strehe, brezponelni ddavd. Vodatvo pre-noc^valnk gl ni moglo pomagati Poslalo Je vse pozne prišlon na centralno policijsko poetajo tn tam so siromaki prostovoljno stopili v celice is prespali noč v zaporu. West Palm Beach, Fla.-'Wil-liam Rockefeller', parni k za prevažanje olja, le J« tako globoko zaril v peščeni ne bMeo svetilni, ka "Jupttdr", da ga trije parnikl niso mogli potegniti Is njih." Pamik JO na*wM t gosti megli"* "' T*?' ^i^mmmmm^mmmmmm 2000 svstraj*lli delavcev v *** ' ^slaflil.^* H oba rt. TumaalJa. 7- Jan. — Pristan iščrri deiavH v HObartu, okrog 2000» po številu, so danes zastsvkall v znak proi<*«ta pr«rtl plort/nemu zakonu, framl Jer Tasmanf Je Jo apeliral na zvezno avstralsko vlado, naj suspendira zakon, tods ministrski nradoed- lipa. Meslso CH;n T. jsa. — General HamuaJ Gandsrs. ki Jo bU Puobli, ko ga Je vojno sodlils 7. Jsn. - Jean Ilerbet. mnconki poslanik V SO-lusiji. je sinoči 0Mb WtaMbsr Ucfc. Coaa. — Na^u-JšnJI srednji šoli >e zasUVka-26 dijakov, dO prot^t.rsjn PR08VETA ČETRTEK. 8. JANUARJA is PR OSVETA rooromiE JCDNOTC jvr%JK.nw. nunui z. I m n« fil >lflp Eovimu K^ C«M ofl»»o» ]K> olo^jTonr aiaa: ZadiaJ«»a Mati •«■ |I.2» «• tri mnn; i« u jccr "P R O S V t T A' «—7-je »». iiw<»ii A>IMI, en——, miMk MTIE ENLIGttTENNENT^ _Orm W lik« Slov««*« N«iUhI B«Mfii Owoo4 Slofsnic N nll^siI Brnsf il Socittf :v. . 11-. r ^ rh' r> »rrcrmrnt ft-rr ii ■ ■ N«Wr.|iuoa: United Šteta* M) poleg vafatga laien« ns aialoru pomrni, ds »um j* m trm durvsm pot okla naročnin«. Ponovil« Jo prsvočssno, m vm M mtod Nst. PISAVA NA STENI ZA MUSSOLINUA. ■ fci Pisava na steni "mene tekel ufarsin"*se je pokazala / Rimu, ampak MAssolini je ne razume, kakor je ni razumel Baltazar ob Danielovem času. Pisava ne gre že mar Rimu ali italijanskemu ljudstvu, ampak samodržcu Musso-Jiniju, ki si je s pomočjo črnosrajčnih pobojnikov, morilcev Jn požiralcev priboril diktatorsko moč. * 'no Ko je^lavohlepni in naduti Mussolini prvikrat stegnil avoji roki po diktatorski modi v Italiji, je bilo zanj lahko farbati ves svet, da rešuje Italijo pred "rdečo poplavo", ampak sedaj taka farbarija na bo vlekla, ker se Mussoli-niju vpira srednji stan, ko se je prepričal, da ga je Musdo- lini s svojimi obljubami potegnil. • ' p V ■ -J? ■' ' • ' ' /Tsin»a< Umor socialističnega poslanca Matteottija je bil prvi aunek Musaolinijevemu samodristvu. Bestijalni umor je pričel odpirati italijanskemu ljudstvu oči, kakšne zveri so fašisti, ki se ne strašijo niti Mvratno umoriti poslanca, ako upajo s takim umorom prikriti svoje druge zločine. Rossijeva izpoved je bila drug hud udarec, ki je nevarno zamajal samodržcev stol., Izpoved je pokazala, da niso le prostaki v fašističnih vrstah morilci in požigalci, ampak da so načrte za razna hudodelstva kovali "oberfa-Mstr, med katerimi je tudi Mussolini. '•> mi * . . iU: . . To odkritje je napravilo silno ogorčenje po vsej Italiji. Celo maloburioazne stranke, ki so v začetku zvesto podpirale Mussolinija, ker so trdnojprjele, da jih Mussolini rešil pred "rdečim valom", mu pričele vpirati in se končno tudi vprle. Ako bi bila Italija ustavna država, bi bil Mussolini podal ostavko. Ampak ustava v Italiji ni toliko vredna, kot papir, na katerem je spisana^odkar si je Mussolini z znanim pohodom črnosrajčniških pobojnikov, morilcev in po-žigalcev v Rim uzurpiral diktatorsko oblast Zato ni Mussolini podal ostavke, ampak je ostal. V svoji diktatorski samopašnosti Je šel še dalje. Opozicijonalnim strankam je dal osem in štirideset ur časa, da se spokorjene vrnejo v naročje edinozveličavnega Myyolinijevega diktatorstva. Da svojim grožnjam da potrebni povdarek in pritisek, so se sopet zbrale pobojniške fcšistovake čete v Rimu, ki pa seveda niso tako številne, kii.so bile pri prvem pobojni-šktm pohodu v Rim. Fašistov je vedno manj in zato so tudi vedno bolj obupni, zmožni vsakega še tako nizkega dejanja, da le ohranijo fašistovsko diktaturo, ki pomeni za oboževalce fašizma polne jasli, doklfcr se fašizem vzdrži. K '"iri Vae, kar lahko Mutisolini povzroči, je širjenje strahu groze s svojimi črnosrajčnikl. Ampak koliko časa bo to lahko uganjal? Mednarodnemu kapitalizmu je fašizem sicer všeč, ker je predstavnik fašizma obljubili da bo Italija plačala svoje dolgove. Na kakšen način bo f&lija plačala svoje dolgove, Je pa Mussolini pozabil povedati. Italija je danes bankrotnfc; daairavno Je podjarmila tuja ljudstva. V nji je v taki meri razširjeno beraštvo (pavperizem), da še misliti nI aa to, da si Italija opomore jroapodarsko, dokler je v nji uveljavljen sedanji gospodarski sistem. Pred pragom Rima leži rodoviten svet, na katerem bi lahko pridelali toliko pšenice in drugega žita, da bi Italija skoraj prehranila svoj« ljudstvo brez uvoza iz tuji- Ampak svet je prazen in pust in služi italijanski go- 1 spodi za lovišče na divjačina Ako bi si Italija mogla pomagati goapodarsko, bi bil U »vet obdelan in apremenjen v cvetoče poljane, na katerih bi uspevalo razno lito in sadno drevje s okusnim ovočjem. Italija pa ne more obde- slike iz RAsam. Oakland, CaL — Malo se sliši it velikega muU Oaklanda. Saj je danes tudi težko napisati dopis, ld bi vsem dopadel, zlasti pa je teiave pisati delavcu, ki ni naredil še vseh razredov ljudske iole. Jaz se torej zanesem na u-redništvo, da mi popravi, kar je narobe. Delavske razmere so bile v pretočenem letu tu zelo slabe za izučene kakor ne iz učene delavce. Tudi za tiste ni bilo kaj prida, ki ne znamo drugega rokodelstva kot sukati kramp in lopato. Kapitalisti pa so bili zelo zaposleni, ker bavili so se z vprašanjem, kdo nam bo za prezidenta prihodnja štiri leta. Zato so velike industrije tudi tako slabo obratovale. Pustili smo jim, da so zmagali oni. Kaj si tudi more človek želeti boljšega kot počitnic, posebno tisti, ki smo v zlati Kaliforniji, v ^deželi dišečih rož, kjer se delavec laKfco sprehaja po lepih zelenih parkih m ležeč pod košatimi palmami lahko o-pazuje naravo polno krasot. Delavcem, ki so bili deležni videti vse lepote solnčne Kalifornije, se gotovo cede sline. Točijo morda krokodilove solze, ki so videli zlato Kalifornijo. Za celo vrečo denarja ne dajo spominov za solnčno deželo. Je pač tako kot komu ugaja. Jaz sem dolga leta živel v Kan-sasu, pa bi tudi ne prodal spominov za nobeno ceno. V spominu mi tudi ostane naselbina Grass Valley, Cal., katero sem obiskal 24. decembra. Zahvalim se jim za gostoljubni sprejem. Vae je bilo veselo in zadovoljno in drug drugemu smo si želeli vesele praznike pa srečno leto 1926. Dobro smo se zabavali do 26. t. m. Ampak veselje se testo spremeni v žalost, kar se je zgodilo tudi meni, ko sem bil 26. dec. telefonično obveščen, naj se nemudoma vrnem domov, da je umrla mrs. Frančiška Lekše. Lahko si je misliti, kako sem ae poČutU ob žalostni novici, posebno ko sem'bil oddaljen 165 milj. Zgodaj zjutraj 27. dec. sem mo-toril proti Oaklandu. Ob 1:16 popoldne sem bil že na določenem mestu. j| • Mr. in mrs. Lekše sta vpg.Jet živela v državi Kanaaa in z Le-kšetom sva skupaj z^iumila Kansas marca 1922. Par » cev pozneje je prišla za družina in se naselila v Wal Creeku, Cal. Po desetdnevni lezni je žena zatisnila oči krajni bolnišnici v Martin« Cal., ob 1:45 pop. dne 25. d Pogreb se je vršil dne 28. 'decembra iz hiše žalosti v Alaino, Cal., pokopališče, in sicer civilno. Pokojnica je bila rojena v VSfceh pri Litiji dne 9. februarja 18*5, roj. Zerko. Tu zapušča moža in Štiri nepreskrbljene otroke, Fannie 18 lat, Annie 16, Albin 11 let, Lloyd 18 meaecev, nekje v Pen-ni pa sestro, omoženo Pungesftič, mnogo znancev in prijatelje^ v Kansasu. Družina Lekše je bi lt: priljubljena v novi naaelbini. Pogreb ae je vršil ob veliki udeležbi novih znancev in prijateljev. Družini Lekše moje iakleno1 ao-žalje. — Anton Tomšič. ' LanSlng, Mich. — Minulo teto delavci nismo imeli zaželjensga uspeha, samo za eno lato starejši smo in na izkušnjah nekaj bogatejši. Denarni mogotci in njih vohuni pazijo na to, da delavec ne prihrani toliko, da bi tudi v brezposelnosti lahko primarno živel. Spominjam se par mesecev na saj v čaa volilne kampanje. Romale so cele trope dobro plačanih kapitalističnih agentov ta-kotvanih govornikov od m sata do mesta, da so plašili delavce in kmete, če ne bo Coolidge izvoljen da bo jako slabo za delavctiy o-bratno pa Če bo Izvoljen mm ljubljenec, da se bosta cedila med in mleko za delavce. Se Več takih slik so dajali, samo da o-mamijo delavce. Na žalost delavcev se Je svljača obnesla. Čeprav ne v toliki meri. kot so oni pričakovali. Sedaj imamo dokaz, kako spolnujcjo volilcem dane ob- hodnji volilni boj, da agitirajo za napredno delavsko farmarako progresivno stranko, ker to je edini izhod za izboljšanje življenjskih razmer. — Jerry Pre-lovsek. (udahy, VVia. — Nahajal aem se v južnem delu Združenih držav, namreč v Louisiani. Od tam se nikdar ne sliši o naših rojakih, ker jih menda tudi nI doli, zato hočem - nekoliko popisati življenjske razmere, kakoršne so tam doli, kjer se izliva veietok Missisalppi v Mehiški zaliv in kjer štetji mesto New Orleans a približno štiri sto tisoč prebivalci. Narodnosti tam doli niso tako razdeljene kakor po nekaterih večjih mestih, množina prebivalstva je francoskega in italijanskega rodu, katere ljudi pa je težko razločiti, da bi človek vedel, koga je več. Za temi pridejo zamprci/ katerih je jako veliko. Drugih narodnosti ni toliko, da bi prišle v poštev. Industrije ni druge kot par sladkornih tovaren, kjer dobi delo kakih 12,000 ljudi za štiri mesece v letu. Tu pa tam je druga tovarna, toda vsega skupaj ne dela več kakor 50,000 ljudi, ko vae obratujejo a polno paro. Največ ljudi se preživi z zaslužkom od nakladanja in razkladanja ladij, kojih pride mnogo v luko. Parniki dovažajo največ sadja, banan in kokosa iz Centralne in Južne Amerike, kakor tudi uvažajo mnogo tobaka in kave iz Južne Amerike, izvažajo pa največ lesa, žita in pšenice. Drugega ni v tistem mestu prav nič. V državi Louisiani se ljudstvo naj ved živi na plantažah bombaža, katere lastujejo beli ljudje, obdelujejo pa jih, sami zamorci. Sadja je tudi nekaj, pa največ jabolk. Delavskih organizacij je tako malo, da niso upoštevane, kadar so volitve, kar se tudi razvidi, da še imen svojih kandidatov niso mogli spraviti na volilne liste. To je vzrok, zakaj je dobil La Follette tako malo glasov, kajti celo tistim, ki so njegovo ime pripisali na glasovnice, so bile glasovnice zavržene. Tam namreč ne more nihče voliti kandidatov, ki ne spadata k eni in iati stranki. Tako na primer, ako hočeš voliti za demokratskega kon-gresnika, moraš obenem voliti tudi za demokratskega predsed nika. Ker pa ni imela progresivna stranka toliko moči, da bi lahko poeta vila za vsak urad svojega kandidata, pa ni mogla iti v boj kot kaka druga stranka. Do organizacije pa jim je toliko časa nemogoče, dokler se ne organizirajo zamorci, kar bo vsekakor vzelo še veliko truda in časa, kajti tam ao zamorci še kot nekaki sužnji. Ravno istih pravic nimajo nikjer kakor be-lokožci. Plače so tam skoraj v vseh obrtih za polovico manjše kot pa na severu. To je vse, kar bi morda kpga zanimalo. Takoj, ko sem zopet prejel v roke naš list, ki ga nisem bral več mesecev, sem imel priliko či-tati o iniciativnem predlogu društva št 128. Moje mnenje o tem je. naj bi člani vzeli še enkrat v pretres ta predlog, ker vem, da bi prišli do zaključka, da to nikakor ni bratski predlog, da ga odpokličejo iz javnosti. Ze sedaj je stal jednoto precej denarja in stalo bo organizacijo še več, če gre na volitve, vidi pa se lahko že naprej, da bo predlog propadel, pa bo ves trud in denar zastonj. Upam, da nisem užalil nobenega brata s tem dopisom, ker meni je samo za dobrobit naše jed-note in vem, da je njim naša jednota ravnotako pri srcu kot meni. Pozdravljam rojake po Ameriki. — Joiko Radelj. mL kako so edini Kakor eden poata-vi visoko ceno, tako mu sledi tudi drugi, ker oni so organizirani med seboj, niso neumni kakor delavci, kateri se nočejo združiti v organizaciji Tukajšnjemu rojaku Marku Bajuku je požar uničil hišo dne 25. decembra. Kako je nastal o-genj, nihče ne ve. Zgorel je oče Marko Bajuk in ain Martin, katera smo pokopali dne 28. decembra. Martin je bil član S. N. P. J. Rojen je bil tu pred 28 leti, jako priljubljen med tukajšnjim ljudstvom. Društvo Planinski Orel št. 397 ju je spremilo na pokopališče kakor tudi vsa druga slovenska in hrvatska društva. Sin Tony, 18-letni mladenič je skušal rešiti očeta in brati}. Nahaja se v bolnišnici hudo ob-žgan. Bolj težko bo okreval. Tragedija je doletela nesrečno družino že zadnjo spomlad, ko jim je mati padla v klet in si zlomila vrat. Tako dokraja nesrečno družino uničuje nepopisno gorje. Mark Bajuk je bil star triinšestdeset let Doma je bil iz Radovice pri Metliki. 35 let je živel v tukajšnji naselbini, bil jako priljubljen med prebivalstvom in se je udeležil vsake stavke, ki smo jo imeli rudarji te naselbine. Dragima pokojnikoma Marku in Martinu želimo miren počitek v ameriški grudi. — J. S. lati tega sveta. Na eni strani Je razred parasitov, na drugi ^JS p. hmlM proleUnjMt Prvi UuUvmta ne vpnfa, cd kje prihaja, drugi bi rad delal, pa nima sredstev, s katerimi bi na de!avr<*v je dobila počitnice ae lotil dela. / . \ , I» božično darilo, nekaj do 5. ia- R*. ■ ..— - ------ -L,---—;______lAMrtiJa dntgip«aaasdokiia Italija drvi v vedno večji gospodarski P™!^* Od poti t- v U propad Je ne odvrnejo vsi meščanski gospodarski ma- so organizirani. Na eni Xanf Jo aačl a Muaaolinijem vred. Zate ao dnevi Mussolinijevemu *«jveč kriva cerkev. *a dikUtorstvu šteti, in kratki bodo dnevi tudi njegovih na- *1^ ** »nranisacija K. K. K. alednikov, ker Je lUlija^^g^^b^dR .napredno ari*. nJem gospodarskem Crsatod Butte, Colo. — V tukajšnji naselbini gre s delom še precej dobro zadnjih par mesecev. Večkrat se sliši od rudarja ukvarjanje, da mora naložiti dve toni premoga, za eno pa do-bi plačo, ter da mora zastonj premetavati kamenje. Čigava je krivda? Vsakega, kdor ni član U. M. W. of A. Unija rudarjev v naši naaelbini ima aejo dvakrat na mesec. K nji pripada petdeset rudarjev. Zakaj bi se ne pridružili še dragi, ki se nahajajo v bližnji okolici? Imeli bi gotovo boljšo tehtnico in ne bi premetavali tolikega kamenja zastonj. Edino za* lom bo imamo Horning, okolica Broughtona, Pa. — Pri pristopu v novo leto ne moremo govoriti o dobrotah, zlasti podzemeljski trpini ne. Ni pa moj namen pisati, kako so nas ameriški kapitalisti fino 'tri-tali' pretečeno leto, ali česa se nadejamo v novem, samo povem slovenski javnosti o nesreči, ki je zadela našega rojaka in so-brata Johna Golobiča v Hornin-gu, Pa. Bilo je nekoliko minut do pol nočne ure dne 31. decembra, staro leto je že jemalo slovo in se umikalo novemu, kakor je naznanjala sirena, ki je že pričela tuliti in privabila precejšnje število ljudi iz kompanijskih koč. Pričeli so blazno streljati, misleč, da s tem zadostijo običaju pri poslavljanju novega in prihodu starega leta. Ko je to slišal 12-letni Golobičev sin, je skočil k oknu, da bolje sliši sireno, ki je nadaljevala s tuljenjem. V tistem hipu je priletela od nekod kroglja iz samokresa v Golobiče-vo hišo skozi okno, ravno kjer je »tal naš mladi sobrat Zadela ga je v trebuh tako nesrečno, da mu je prodrla želodec in obtičala križu. Prodrla je toliko, da jo je zadržala samo še koža na križu, da ni prišla skozi. Mladi Golo-bič je odskočil in zavpil: "Joj, mama, jaz sem ustreljen!" ter v istem trenutku omahnil. Misliti si moramo, kakšen strah se je polotil vseh navzočih, posebno pa matere Anie Golobič. Da bo zdravniška,pomoč takoj pri rokah, je akočil pri Golobiče-vih stanujoči tudi naš sobrat John Boc v garažo, da se odpelje s svojo Sheridan karo v Brough-ton po zdravnika. Bil je silno razburjen in ni mogel pripraviti motorja k delovanju. Vzel je torej hitro v roke kljuko (erank), da bo zagnal motor. Navijalo pa je sunilo nazaj in tako nesrečno zadelo našega sobrata Boca po deani nogi, da mu je bila takoj strta. In ležala sta kar dva pet minut po dvanajsti na tleh, eden ustreljen, drugi pa z zlomljeno nogo. \ Bil je strašen prizor s prihodom novega leta. Dasi so telefonski zvonci klicali več zdravniških postaj, noben zdravnik se ni odzval. Sele po dolgem času se je posrečilo dobiti zdravnika iz ure in pol oddaljenega kraja Castle Shanona 2. Zdravnik je ponesrečencema nudil prvo pomoč in uredil, da sta ae odpeljala ob dveh zjutraj v St. Joaeph bolnišnico v Pittaburghth Pa. Cez dan 1. januarja smo bili v bolnišnici in videli, da ho zdravniki izvršili težko operacijo na mladem sobratu Johnu Go-lobiču. . Operacijo je usmiljenja vreden deček prestal, ali zdaj pa visi njegovo življenje na niti in je le malo upanja, da bo premagal. Žalostno je pogledati mater, ki stoji ob postelji sina in bridko pUka. Kako ne bi, saj je on tudi edini sinček, da še tega ne izgubi. Storilca bo težko izalediti, ko je pravzaprav vse streljalo. Ali ni tO silno grda in priskutna navada!? Ce je le kje kaka apro-memba pa že lete ta blaznico zrele osebe po svoje puške in ski narodni podporni jednoti, plačevanje. Za blazneže ni no orožje. Pozdravljam člane in a N. P. J. — Marko ChrvosT Created Butte, Colo. g, ročati hočem v javnost kako i lostne božične praznike Hmo uJ 11 v naši naselbini. Pripetila »Tj namreč velika nenadna n. , in sicer pri slovenski rodbini. 1 posestvu Marko Bajuka je la goreti hiša ob pol treh zjuti dne 26. dec. Poklicana je bil« , žarna hramba in takoj je pr| telo ljudstvo iz cele naselbin« | pomoč. Sinovi Marko Bajuka začeli iskati svojega očeta, \ kor hitro je ogenj začel in ker| videli da ga ni zunaj, stekd sin Martin Bajuk, da reši »vo ga očeta, nato še drugi gin Bajuk, ali nazaj ni bilo nobe ga. Zadnjega so še živega i dobili vsega obžganega. Slučaj je v resnici obžalova vreden, kako je sin dal še n življenje ker je skušal rešiti j jega očeta in drugi pa ravno ko. Brata pa ni bilo mogoče, so tudi njega vsega obžgan komaj ven dobili in se nežna i bo ostal pri življenju ali ne. | je v resnici žalosten prizor, celo naselbino. Pokojna sta bila jako prilji ljena in spoštovana po celi i selbini, kakor tudi vsa osti rodbina. Bila sta vsak pri ds podpornih društvih, oče jej član H. N. Z. in K. S. K. jedno sin je bil pa član društva Plan ski orel št. 397 S. N. P. J. in a gleškega K. C. Pogreb se je i šil dne 28. dec., katerega ao udeležila sledeča društva: 397 S. N. P. J., Št. 56 K. S. K. I št 21 N. H. Z. in društvo Kj Pokojnika naj počivata v miru hladnih grobovih, ostali rodbi izrekam globoko sožalje.—Mat Zakrajšek, tajnik društva št« 397 S. N. P. J. radarji v organizaciji. >-oeamee- streljajo kar tliirwitsa~i7l .7 u ae pomaga nič ugovarja- gajoč £ kam to^&T Ua. Povzročijo ne Vesti iz Jugoslavija Volilni program aocialistiJ stranka. Socialistična stranka Jugoslaviji je stopila v volili boj s sledečim programom r Za pravični invalidski zakol Za izvedbo in ja izpopolniti zakbna*b zaščiti ln zakona o i varovanju delavcev, o zavaro« nju za slučaj brezposelnosti, ai rosti in dela nezmožnosti. Za razširjenje obveznega a konitega zavarovanja tudi i deželo. Za pobijatnje draginje in i zgradbo zdravih in cenih stan vanj po mestih in vaseh za š lavce in to s pomočjo občin, an Nkih in okrožnih samouprav U države. Za zaščito in vzgojo vse voji in ostale siromašne in zapušča dece. Za obvezno preskrbovanje di la delavcem iz vasi in mesta I za njihovo pomoč v slučaji brezposelnosti. Za odpravo militarizma in pn ti vsaki vojni politiki. Za krajši rok službe v vojd in za odstranitev vseh onih o cirjev, ki se kot neodgovorni i nitelji mešajo v politiko in vp vajo nanjo s silo svojega vo) šketfa položaja. Za sodbo vsem onim mil strom in uradnikom, ki so vrl korupcijo in ki so se dali podlo povati ter so trgovali s svoji ministrskim in uradniškim p ložajem. Za takojšnje volitve v obi nah, srezih in županijah kak predpisujeta zakon in ustava. Za politično in pravno enakol za pravico vseh neslovenskih S rodnih manjšin, da razvijejo as jo narodno kulturo. 7.a obče zakonodajstvo v i žavi s popolno samoupravo vi kega upravnega dela semlje. Za parlamentarizem, za ju« slovansko demokratično reputf ko, za zveso med balkanski narodi, za mednarodni mir! NAZNANILO. Cleveland, Okla. — Drult^ Vipavski raj št. 812 S. N. P. Priredi dne 10. januarja, to K soboto zvečer ob 7:30 zaba« večer v Slovenskem domu i Holmea ave. Vabljeni ste vsi d ni. da se gotovo udeležite zak ve. Članstvo je na glavni k« »< ji sklenilo, da ae mora v« član udeležiti prireditve. Ako l ne udeleži, mora plačati 50e< društveno blagajno. Člani v* mite to na znanje, da ae got* vidimo na zabavnem večeri Vsak naj pripelje svoja prijt tel je seboj, ker otoas bo volj a stare in mm j i' ČETRTEK, 8. TAMARJA 1925. ~V lite p kMMneiji m ti delavci. tednik železničarskega glasila je povedni nekaj bridkih nic. \ Los Angele«, CnL (Federated resa) — Albert F. Coyle, ured-jc "Locomotive Engineer's jurnala", ki izhaja v Clevvlan-ii, je v ovojem govoru na se-jtnku tukajšnje podružnice A-erican Civil Libertiea Unije de-J, da edino v kooperativni pro-jkciji je rešitev za delava«. "Največji zločin profitnega dilema je sistematično ubijanje nija, zmožnosti in talenta", je >kel Coyle. "Sistem, ki sili de-vce, da delajo samo za denar, i je oropal božanstvenega in tvarjajočega instinkta. Vsak ormalen človek ima veselje do otovega dela, pri katerem ima zvadno uspeh, toda danes je lalo takih, da bi si sami izvolili lo; prijeti morajo za karkoli, ir jim že nudi zaslužek, pri tem i ubijajo svoj talent. Delavci anes delajo kakor sužnji na ga-jah; veselje do dela jim je ne-lana stvar." Coyle je navedel Še sledeča fckta: "Vsako kooperativno gibanje brez koristi, če ne kontrolira vojega kredita. Kredit je kri in-ustrije. Nobena temeljna industrija se ( more obratovati za privaten običek in *javno korist istočas- i. Ameriške železnice bo popol-oma v rokah bankirjev, ki gle-ajo Ie na to, da dobe iz železnic im največ dobička. Vse drugo ih ne briga. Amerika je danes na razpotju. Ji se mora odloČiti za demokra-ijo v industriji, ali pa mora zapustiti pot politične demokraci« e. Ameriški farmar je veliko na-rej od delavca v mestu na polju ooperacije. VOLITVE V ORGANIZACIJI STROJNIKOV. VVashington, D. C. — Podruž-ice Mednarodnega društva trojnikov v Združenih drŽavah n Kanadi so pričele imenovati andldate za glavni odbor, kafc-e bo volilo članstvo s splošnim lasovanjem v mesecu aprilu. >ve glasovnici sta že dovršeni. Jni je na čelu Wm. J. Johnston, edanji predsednik, drugi pa J. Anderson, prvi podpredsednik. Vetja glasovnica se šele izdelu-e, na kateri bo J. F. Emme kan-idat za*enega glavnih odbornikih mest. Emme se nahaja v t. Paulu. Precej kandidatov je i podpredsedniška mesta, kaj-teh je sedem. Zdi se, da najbolj konzerva-vno strujo zastopa Anderson, rednjo Johnston in Emme pa a j bolj radikalno. Kako bodo ončale volitve, je težko povedali apre j, ker je članstvo pocep-eno po mišljenju in bodo lokal razmero tudi precej učinko-ale na izid volitev. PTVORITEV LEGISLATURE V 8PRINGFIELDU. Springfield, III. — V sredo o-oldne je bila otvorjena nova 11-noiska iegislatura. Kakor se lase prva poročila, je "mašina" epublikanake atranke pod kon-rolo govemerja Smalla čvrato aedlu. Demokratska manjšina obrnila hrbet vodatvu čika-kega župana Deverja in njego-ega političnega bosaa Brenna-la. 'OfcTNI USLUŽBENCI NE DOBE POV IŠANJA MEZDE. VVaahingtou, D. C — Senat je 'zdržal predaednikov veto, a ka-erim je vetlral predlogo za po-išanje mezde poštnih ualužben-ev. En sam glas jo bil premalo, a veto propade. Iz Londona v Berlin v štirih Berlin, 7. jan. — Zračna črta ^ondon-Berlin je včeraj doeegla »v rekord, to je letalo s paaa-irji, pošto in prtljago dospelo lx>ndona v Berlin v štirih u->ah in 20 minutah. Daljava znaka «00 milj In polet je doslej na-mo tnjv sodom ur. Avstrijski Dunaj, 7. jan. — Ferdinand 1xkw«, nameniti skladatelj ba-ad. jo umri vteraj na Danaju f Al ŽRTVE RUDARJEV ZA SVOJO ORGANIZACIJO. Trinajst rudarjev je še ostalo v ječi. Gospodarska kriza v Jugoslaviji. Moundsville, W. Va. — Pravi križevi pot hodijo dandanes delavci, ki se bojujejo za priznanje svoje organizacije. Pri tem ne trpe le sami, ampak dostikrat tudi njih družine in celo njih atari stariši, katere podpirajo, ker ao nezmožni za delo. Zgodovina, ki se bo pisala od danes petdeset ali sto let, bo te delavce slikala kot mučenike, ki so trpeli'zaradi svojega prepričanja in ki so se žrtvovali za ves delavski razred. V ječi je še ostalo trinajst rudarjev, ki so se udeležili dramatičnega pohoda proti rudniku Clifton v letu 1922, ko je bila proglašena splošna rudarska stavka. Vseh rudarjev v ječi je bilo tri in štirideset. Governer je pomilostil trideset rudarjev, tako 4a jih v ječi ostane še trinajst. Znamenja sicer govore, da bo tudi teh trinajst rudarjev kmalu prostih, ampak sedaj ao v ječi. Večina teh rudarjev prihaja iz Pennsylvanije. Bili so člani lokalne rudarske organizacije, ki se je res bojevala za pravice rudarjev, za pravice vsega delavstva. Uvrstili so se v dolgi po-vorki in odkorakali, da pridobe delavce za stavko, ki so stavko-kazili. V zasedi jih je čakal šerif jn prišlo je do prask z njegovimi deputiji. Ranjenih je bilo tudi več rudarjev. Nato so nastopila sodišča. Več rudarjev je bilo o-proščenih, ampak nekateri izmed njih so bili obsojeni na tež-ktj kazni, da vpliva na drugo obtožence, da se. priznajo krivim. Večina obtožencev ae je na nasvet svojih advokatov priznala krivim v nadi, da dobe nizke kazni. Ampak mesto na šest mesecev zapora so bili obsojeni na težke jetniške kazni in aicer: Od treh na deset let ječe. Rudarji niso pozabili svdjih obsojenih tovarišev. Razumeli so veliko žrtev, ki so jo doprinesli. Pričeli so agitirati za njih prostost. Kjer so prebivali pravico-ljubni ljudje, ao rudarji potrkali na vrata in jim prigovarjali, .da podpišejo peticijo za pomiloščenje njih tovarišev-j&tvar za pomiloščenje je prišla v tek. Predložena je bila governer ju, je pomiloatil trideset rudarje Rudarji niso pozabili na ostalih trinajst tovarišev, ampak delo za njih pomiloščenje se bo na daljevalo, dokler ne bo tudi teh trinajst rudarjev pomiloščenih. Sovjeti prijeli menihe, ki so akri II zlato. Moskva, 7. jan. — "Izvjestja" poročajo, da so sovjetske oblasti prijele 30 menihov v samostanu Pečerski v Kijevu, ki so skrili v zvonikih zbirko samostanske zlatnine v vrednosti 800,000 zlatih rabljev. Menihi so bili obsojeni na več let težkega dela, zaklad je pa bil zaplenjen po zakonu iz leta 1922. kv' Stavkarji v Franciji zmagalL Pariz, 7. jan. — Stavka ribar-skih delavcev v Douarnenezu, ki je trajala šest tednov, je bila danes končana. Stavkar j i so dobili 26 centimov priboljška na uro. Stavka je bila zelo viharna. Bili ao mnogi nemiri. Komunistični župan v Dournenezu je bil odstavljen od vlade,' ko je vodil de-monatracije etavkarjev in vrhte-ga je bil še ranjen v izgredih. STAVKO RAZVAŽALCEV PREMOGA IZRAVNA SODIfiCE. Cklcago, lil. — Ob zadnji uri je trgovce a premogom srečala pamet in so pristali, da se podvržejo razsodišču. Ker razvažal-ci premoga niso ugovarjali razsodišču, je bila stavka odpokli- "MAMA" GOVERNER JE IMENOVALA ZEN8KO DRŽAVNO TAJNICO. ^ i * -»e Temple. Ton. — Mrs. Miriam A. Ferguson, governerka v Te-«in, je imenovala mrs. H. w. Meharg za državno tajnico. To je prva državna tajnica v Združenih državah. Mrs. Meharg jo po poklicu učiteljica in mati štirih otrok. Varšava. 7. jan. — Poljska i-ma letos tako toplo zimo. kakršne flo ni bilo v zadnjih sto lotih. aa observatoriju v je včeraj kazal si Nezakurjene sobe, kruha pro-seča deca, od nikogar podpore in pomoči — taki ao bili zadnji prazniki za stotine delavskih rodbin. Zakaj dan za dnem se množi število tistih, ki jih meče surov mehanizem kapitalističnega goapodarstva sredi zime na cesto. Najtežje pri tem pa je to, da stoji pri tem strokovno organizirano delavatvo nasproti silam, ki jih s orožjem svojih strokovnih organizacij niti doseči ne more. Kjer tovarna cveti, kjer podjetja služijo, tam je boj za večji košček kruha in pravico lažji. Težak pa je Um, kjer prodajajo z delavstvom ob enem tudi tovarne in kjer se skrivajo temne sile, ki tlačijo ivse gospodarstvo kakor mora, v neprodir-ni megli kapitalističnega gospodarstva Človek bi udaril, a ne ve kam naj zamahne. V težkem položaju naj skuša prodreti strokovna organizacija vsaj v to meglo. Prinesti je treba več jasnosti v ta vprašanja: spoznanje bo pokazalo tudi sredstva za učinkovitejši odpor. Nobene tovarne si ni mogoče misliti, če ji ne damo na razpolago potrebnega obratnega kapitala. Poleg lastnega kapitala rabi naša industrija tudi izposojen kapital. Ce tega ni, tovarna ne more obratovati, tudi če bi imela drugače vse predpogoje za razvoj. Glavni vzrok sedanje gospodarske krize je v tem, da jo takih kapitalov, ki bi stali na razpolago/naši industriji vedno manj. Kako si je mogoče to ras-lagati ? Mi bomo navedli tozadevno par številk, ki nam bodo nazorno predočile, kako veliko je pri nas pomanjkanje kapitala. Leta 1918 je bUo v 24 hranilnicah na slovenskem ozemlju 202 milijona predvojnih kron hranilnih vlog. S tem denarjem se je dalo kupiti toliko, kakor danes za 4040 milijonov dinar jev. Danes pa je v teh zavodih gotovo komaj nad 800 milijonov dinarjev. Cele milijarde so izginile, tako da bi moralo vse industriji zaposleno delavstvo Slovenije, ki zasluži okrog 1000 milijonov dinarjev na leto, cela tri leta popolnoma zaatonj delati, ako bi hotelo s svojim delom nadomestiti to izgubo. Na tem primera se da najbolje videti, kako je igranje z valuto, skakanje derarne vrednosti, tisti fak tor, ki je glavni vzrok sedanje gospodarske krize. Vprašali boste: Kam pa so dajale pred voj no naše hranilnico te ogromne zneske? Nad 100 milijonov (vrednost sedanjih 2000 milijonov dinarjev) je bilo posojenih na mestne hiše, v obliki hipoteki Gotovo je bil posojen del teh hipotek tudi tovarnam. Ves ta denar se je dolžnikom po večini črtal. Tu se je izvrŠMa le prevali tev premoženja iz enih na druge. Vendar ima tudi to usoden vpliv: obubožali so Često podjetni ljudje — obogateli pa ljudje, ki s svojim povečanim premoženjem ne vodo kaj začeti. Nadaljnih 48 milijonov predvojnih kron (960 milijonov dinarjev) so imele naložene zgoraj navedene hranilnice * vrednostnih papirjih. Ti kapitall so zgubili večji del svoje vrednosti. Nje je zapravila našemu gospodarstvu vojna. Naše občine so imele izposojenih 28 milijonov (460 milijonov). (To samo pri naših domačih hranilnicah! Vss večje občine pa so imele razven tega še velike kredite v Gradcu in na Dunaju I) Ali drug primer! Ljubljanska kreditna banka je imela pred vojno 8 milijonov (160 milijonov dinarjev po odgovarjajoči kupni moči) akcijskega kapitala — danes navaja, da znaša njen akcijaki kapital in njene rezervo 60 milijonov dinarjev. Četudi so vajene banke svoje rezerve zlasti roaliteto nizko ceniti — dokazuje vendar tudi U primer, da se je vsaj razpoložljiv kapital tudi pri bankah zmanjšal, ne pa zvečal, kakor bi človek na prvi pogled mislil. Trt banke na slovenskem ozemlju so posodile svojim dolžnikom — tu pride v poštev v prvi vrsti industrija — leta 1918 nad 44 milijo-nov; na menice so posodile daljnih 1» milijonov. Teh 69 milijonov predstavlja danes vsoto 1180 milijonov! Ali ima naša industrija tako kredite? Res j«, da jo všteta v njem računu tudi klientela Jadransko banko v Trstu, ki svojega področja ni raztezala v glav aom aa sedanje slovensko I jo. Vendar pa Je aa drugi sU u+JM Ifc f lifco podjetij na slovenskem o-semlju dunajske in graške banke, ki so predstavljale tako o-gromno kapitalno silo, da bi bile s lahkoto pokupile celo Slovenijo. Kdor ima te številke pred očmi, ta bo vsaj nekoliko razumet v čem je najgloblje bistvo sedanje težke gospodarske krize. Tiskanje bankovcev med vojno in po vojni, je imelo za posledico, da so se naložili vojni stroški enostransko na rame tistih, ki so imeli ivoje premoženje naloženo v denarju ali so dobivali odškodnino sa svoje delo v denarju. Kakor so ta bremena še sama na sebi težka — tako je imel mehanisem tega načina is-tirjavanja davkov še to posledi-c6, da so pri tem celi družabni sloji še ogromno profitivali, to pa tako, da je mobiliziran ta pro-fit v nepremičninah. K temu so prišle Še nove tovarne. Vse to je moralo imeti za nujno posledico, da naša industrija nima obratnega kapitala, ki je sa vsako industrijsko delavnost predpogoj. • • Začenja se obupno tekmovanje za krediti: To šene, kakor vsako povpraševanje, ki je večje kakor ponudba, obrestno moro nevzdržema navzgor. Tako smo prišli če do 26 ali 30 odstotkov 1 To se pravi, vseh kapitalov oropana industrija naj v treh do štirih letih podvoji kapitale! To se pravi tristo, štiristo milijonov Je treba izbiti več iz industrij, kakor se je izbilo normalno! To pa pojasni kako je mogočo, da začnejo gospodariti podjetja pasivno čeprav delavstvo za 20 do 30 odstotkov in vsč slabše plačujejo, kakor so ga plačevale pred vojno. v Iz te težke krise nI drugega Izhoda, kakor ta, , da se forslra prehod k zlati valuti, ki bo nadaljnje skakanje denarja zaustavil. Treba jo uvesti dalje davek na valutne dobičke, ki bi se ga lah ko vplačalo v zastavnih pismih, tako, da bi dobili podlago za zu Slovenski Narsdia iMisniai a april« PiJpeni Jefasta p. »V. J~u» ISOT. afcfi IliUafc. GLAVNI STAN. SSS7-SS SO. LAWNDALK AVt, CHICAGO, IUJNOI*. Izvrfcvalnl odbor; «j/r f.lf UPRAVNI ODSEK: Pr«daedalk V lačen t Calnkan »odpredeednlk Asdrew Vldrlek, R. P. D. T. Bok ISS. Jokn*town, Pa.; gl. tajnik Mattk«w Tur k; tajnik bol«Uk«ga oddelka JdKsH< Hla. Novak; si blasajnlk upravitelj glaaila KiUp Godina. Utrle*) urednik glaalls Jote fa ver talk, POROTNI ODREKi Martin Zeleanikar. predeednlk, Hoa 17«. Harbortea, Oklu; France« A. Ta ur kar,, SSS7 8. Rtdg«way Av*. t kleas«. III.: Jaka Krllaisačl«, 11111 Me-ainstua. Ava* Wael Park. Okioc Mary I duvlck. MM R. RMgeway Ave* Cklcago. III. t John TerčaU. Bea SS, RUakaa«. Pa. MOLNllRl ODNKK: 08RKDNJB OKROEJK: Blaa Novak, prodaodntk, M&T-59 R. Lavndale Ave* ZAPADNO OKROŽJE: Anton ftular. Roa 104, Grsaa Kaša., aa Jaffeaapad. Frank Kisa. Roa 8SS, Cklmhohn. Mian.. aa aev, aap. J®ks Goleb, Roa 144, Ročk Rprlags, ,Wjre. Nadzorni odbor: Pasi Berger, predaedslk. S4S Wlllow Rt., i hicago, Ul.t Rirkard J. Za-vertnik, R. N«. 1, Hlnadale. lll.f fresk Zaje, SSSS W. Mtk Rt„ Cklcago. III. tiaitie posojilo, ki se mora najeti iirbatl na razpolago naši indu atriji. Razven tega jo treba na snotraj in na zunaj urejenih od -1 ■ ■ VZHODNO OKROZJRi Cklasgs, lil. Jacob Ambrtiii^. Esa SS«. Meea Ras, Pa. Joaspk Zorko, RKD. 1. Roa 114. Weat Ne«ton. Pa. ZdruAlivenl odbor: Joško Pradaadnlk: Fraak AUi. 1114 Ro. Crswfsrd Ave. Ckleago, IU.| I Ovon, SSSS W. Htk 8t.. Ckleage. III.i Jokn Otip, I4N Ho, Cllftoa Park AveM Gkieego, ni. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kera. SISS Rt. Clalr Ava, Ctovelaad, Oblo. ''> ■ ms—al POZOR! — Kereapoadaaee f glavnimi odborniki, ki delajo v glavam uradu, ae vrši takole? VSA PISMA, ki ae aaaaša|0>aa poal« gl. predaedalka se asslovei Predi aodniktvo R. N. P. J., MS74S H«», Uwsdale A ve., i klcago, lil. VRE ZADEVE ROLNlftKE PODPORE RE NAHI.OVE: Rolalško tajal-itvo R. N. P. J.. SSA7-SS Ro. Uwndala Ava., Ckleago, HI. DENARNE POAlUATVE IN RTV ARI. ki ae Meje gl. lavrševalaega odbora la jednote voMe ae aaalove: Tajništvo R. N. P, J* SM7-IS Se. Uwa-dale Avsh Ckleago, 111. V Rji ZADEVE V ZVEZI Z RLAOAJNlftKIMI PORU ae pešlljaie aa aaalov: RUgaJniitvo R. N. P. jI HB7-SS Ro. Uwadale Avo„ Ckleago, III. Vae pritožb« gl«S« poalovasja v gl. lavrAevalsesi odboru i Pasi RMgvrJu, predsedniku naiUurnega odbora, ligar naalov j« Val prlalvl aa gl. porotal odsek ee m nikar. Ros I7S, Rarborton, Okla« naj pošiljajo aa aaalevi Martla 'L... Val dopta! la drugI aplal, aaiaanlla, oglaal, naročnina Ia aplok vse ker Je v avesl s glaailom jednote, aa) ae pošilja aa aaalevi "PRORVRTA", »«57-&S Ro. Lavradale A ve, Ckleage, IU. nošajev. Vas to se ns da 4ose6! s sredstvi strokovnih orgiMUa-cij. Za to je treba politlšnega vpliva. Zato je treba s delavstvom čutečega, te probleme u-mevajočega parlamenta. NI nam treba praviti, da to naš dosedanji parlament ni1 bil. Zato je prikipelo gorje do vrivuRp ca. ! ' ( 4 Vso to so problemi, s kojimi bi se morale bavltl s obnovb gospodarstva v prvi vrsti odgovor- sas topni ki v parlamentu pa naj bi ostro podčrtali, da gintvajo tu ooll sloji prebivalstva in da Je treba tu učinkovite državno pomoči, Stedite v času tako tešklh kris s neproduktivnimi izdatki, mislite na tisto, ki jih Je vrglA država s svojo finančno politiko na cesto. Država js glavni krivec, drla« va naj isdatno pomaga! Tako bi morali govoriti pravi delavski zastopniki v parlamentu!—"Delavec". TISKARNA S. N. P. J. 0 0 sprejema ka v tiskarsko uit spabajota dela. llJ I TiskR vabila za veselice In Rhoda, vixltnl<*f taanlkc, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem; češkem, nemškem, angleškem Jeziku In drugih. vodstvo tiskarne apelira na članstvo s. r. p. j., m tiskovine naroča v svoji tiskarni. CENE ZMERNE, UNUtfKO DEIX) PRVE ,VR8TE. Ik^ V8A POJASNILA l)AJE VODSTVO TMKARNE. Plilte po Informacije na naalov: H. N. P. J. Printer/, 266749 80. Lawn-dale A ve* Ckleago, IU ^ TAM 8E DOBE NA 2EUO TUDI VHA UHTMENA l*OJA8NILA. , Književne Matice S. N. P. J 2667 So. L»wnd»lc Are, POLIKARP Spisal Ivan Cankar. župnik m je vzdramil in težka mora ae mu je odvalila od pral. Vzdignil se je v poetelJI, naslonil ao je s komolcem ob zglavje in je premišljeval. Neprijetne annje so bile: sedel mu je na prsih človek neznane«, režal se mu je Široko v obraz in jo mežikal s hudobnimi "Kdo je bil?" je premišljeval župnik. Popolnoma neznan je bil obraz, toda zdelo se mu je, da ga jo že videl nekoč, le v sanjah morda, pred davnim časom Neznanec, kdorsf že bodi: nespodobno je bilo, da si prišel ob tej mirni uri, o polnoči, ter sedel široko na trudne prsi!.. . Slabo je bilo župniku; posegel je po kozarcu in je omočil ustnice. Se je drinl kozarec v iztegnjeni roki, ko se je stresel od glave do nog, pol od mraza. Ok- je bilo odprto in župniku se zdelo, da sMši korake na dvorišču. J ■■ " i hodi tod ob te j pozni tihimi koraki, brez glasu, kakor plahonogi tat?" jDnsi mu je bilo hladno, se je vzdignil trudoma iz postelje ter so jo napotil k oknu. Lepa jo bila noč. Bela mesečina je bila razlita po dvorišču. Tiho, nekoliko opubovaje jo hodil človek po dvorišču, dolga senca jo blodila i njim. "Kdo sit Odkod prihajaš?" je zaldical župnik. ' Človek pa se ni ozrl; krenil je na desno, nato je krenil na levo, iskal je pač. 2upnik se je razsrdil. ''4, ? "Ali te ni sram, pijanec, da se potikaš tako pozno po tem tihem kraju in motiš spodobne ljudi?" Ni odgovoril, še z roko nI zamahnil. Zibal se je polagoma ob svetlem zidu, njegova dolgo sonca je vstala ter se vzpela visoko prav do pisanega okna; gibala se je zmerom delje„ od okno do okna, naposled je _ isnila, popilo jo je mesečina. Tam nekje, v temi, so zaškripale duri. Župnik je stresel z glavo. "Toko se plazijo tatje, never-niki, vse* križem po teh brezbožnih krajih!" Noto se je vrnil v posteljo, zavzdihnil je samO še enkrat in je takoj zaspal. * J Komaj je zatisnil oči — mi slff bi navaden človek, da je minila le minuta — sC je vzbudil ln dan je Šil. Veselo je sijalo solnce skozi'okno, lopo in veliko jesensko solnce. Zaklenkal je zvon, pesem njegova pa je bila Čudo otožna; Bog vedi, kje je umiral truden popotnik. Župnik se ie polagoma na-pravljal, premišljeval je in mo-lfl. Nenadoma ke je domislil ne prijetjih sanj in grenka nejevolja mu je seglo v srce. Stopil je k oknu; gorka, čista svetloba je lila skozi jablane na vrtu, dvorišče je bilo še v senci. Hlapec je zaloputnil spodaj duri in je Šel z lenimi koraki in zehajo preko dvorišča. IZZA KONGRESA. Zgodovinski roman. Spisal drf Ivan Tavčar. PRVO POGLAVJE. mM V noči od prvega do drugega julija 1. 1820, so imeli v Noli majhno revolto, kakršne so bile v tistih dobah v kraljestvu obeh Slcillj na dnevnem redu. Del polka "Bourbon", ki je bil naatonjen v omenjenem mestecu, je razvil tro-bojni prapor — U proldeti znak karbonarske sekte, ki je po mnenju uradnih listov svete ; alianse okuževala celo Italijo — ter zahteval, da se podali kraljestvu obeh Sicilij konstitucija po vzorcu ustave, ki je tiste Čaae veljala na Španskem. Stari in onemogli Ferdinand, ki je lenarit v tistih dneh na prestolu v Neapolju ter iskal tolažbe v objemih vojvodlnje Floridlje Partananske, nekako tako, kakor je je iskal stari kralj David v objemih moabitake deklice, je odposlal nekaj posadke iz prestolnega svojega mesta, da bi ukrotila dezerterje v Noli. Kakor pa je bila v kraljestvu obeh Sicilij sta- ' t v na navada, je pehota, ki je prišla krotit, topila v tabor upornikov ter se pobratila z nekimi jezdeci.,Takoj, ko ae je to v Nea-u izvedelo, je revoltiralo — zopet po stori navadi —par polkov ter se Izreklo za burbon-ske konjenike in za konstitucijo. Kaj je hotel storiti Ferdinand, kralj obeh SiciUj? Posebno, ker je bila javna tajnost, da prestolonaslednik, vojvoda kalabreški, simpatizuje s uporniki I Ferdinand Je torej dal avoji kraljevini novo Uatavo ter je nanjo aloveano prisegel. Pri vsem tem pa se je nJega veličanstvo, kakor zatrjuje Friderik vitez Genz, popolnoma zavedalo, kako nespametno in predrzno je bilo zahtevanje, da Saj se temelj novi državni ustavi ustvari tekom osmih dni. • Nato Je prešinil strah staro Evropo. Groza prešinila diplomatom vse kosti, sveta allanaa jedobiia eplleptične napade. Kabineti ao se rušili na kongresu v Opavi. lfinlstri in mi-itrčkl so se poevetovali in napenjali svoje vice, kako bi preprečili, da bi solnce svobo-kl je no jugu skušalo izmed oblakov pro-I, še nadalje obtičalo v temi, v kateri se Je tatom. prelatom in birokratom tako is* godilo. Ta čas so ljubljanski meščani v miry pili evoje pivo, pulili avoj tobak, in da niso včasi med sobo malo poprešestvovali, bi lojalnega mesta ne bila razburjala prav nobena reč. V drugem pa so bili U meščanje zvesto vdani svojemu vladarju, svojemu škofu in svojemu guvernerju 1 Samo ob aebi ae ume, da se jim niti aanjalo ni, da bode trobojnica, katero so bur-bonaki kavaleristi v Noli nad aabo vihteli, metala teko dolgo senco, do bode le-ta segala tudi do neanatne tedanje bele LJubljane! Kvečjemu ao zvečer, sedeč pri okroglih mizah bodial pri "Divjem motu" na Mestnem trgu ali pri lom konjičku" v Gledaliških ulicah, s nekakim svetim trepetom poolušall upokojenega uradni-ko jim je is uradne "Ljubljančanko" (ki ae fte tedaj imenovala "Lolbacher Zeltung" ter je v potu svojega obraza izdajal in urejal go-Ignacij Alojzij pl. Kleinmajrr) tolmačil, uatudno in nehvaležno ao ae vedli Neapo-nasproti svojemu kralju, ki Jih jo ven-tako očetovsko ljubil ih v Svoje kraljevsko fefce zaklepal. Da eo bili val meščanje, kakor M "Divjem molu" tako pri "Belem konjičku", oogkanega mnenja, da bi bilo naj pravičnejše, Če bi generala Pepela in druge neapoiltanake »te so pete na drevesa obesili, tega pač nI posebej nagtošati. Potem pa. ko ao prišli iv, eo v hipu pozabili debelegi kralja Fer-in obeh njegovih kraljestev ter eo rotr-saapali, prav kakor bi Nola tičala kje v južni L kjer se je vojaštvo tudi vsak dan pun-In ti lojalni meščani so trdno spali, ker jih nadlegovale Sode sanje, da jim bode pred->t v I. 1821. povzročil kaj več stroškov nego pred post prejšnjih let In ftenice eo o mimo spale, a bi brez dvojbe ne bilo ao naprej vedele, koliko novih, svilnatih eo bode v bodočem predpustu po Ljublja-tisis. Nikomur nI prišlo no misel, do bo troboj-vihrajoča nad burbonskiml koojlki v Noli, Irila našo Ljubljano, kakor ni bila raa-Irjena poprej celo stoletje t Naenkrat je neenotno mesto prenapolnjeno in si je bilo rodbine, da bi ne imelo tujega gosta. Priti tuji gosti v tolpah, prineell as e seboj prinesli e seboj svojo šege, prinesli s grad do tedaj še ni gledal, z eno besedo: prinesli so s seboj ljubljanski kongres. Kongres v/ Ljubljani! Oči vsega olikanega sveta so se obračale leta 1821. v naše glavno mesto, a dandanes pri nas ljudstvo skoraj ne ve, da se Je takrat v LJubljani odločevala usoda Evrope. Ali če danes vprašaš meŠČJUia, ti o kongresu ničesar povedati ne ve, niti toliko ne, kolikor o turških vojskah! Da ni Kongresnega trga fn mal* kongresne ute v Mestnem logu, bi dandanes v Ljubljani nič ne pričevalo o tem, kar se je leta 1821 pri nas godilo! In kako se je lice mesta tedaj izpremenijo! Izginile so pred vsem slamnate strehe, katerih je bilo še obilo ob času kongresa; izginile so tudi bogate rodbine, in le pičlo število jih je, ki so sedaj še lastniki hiš, katerih gospodarji so bi|i prodniki enakega imena leta 1821. Izginili so tedanji veljaki ln imena, katera ao bila takrat merMajna v belem našem mestu, bo nepoznana: odnesel jih Je piš časa in največkrat se niti ne ve ne, kje da so pokopani ti ljubljanski patriciji. Vse je izginilo iz spomina ljubljanske sedanjosti, in skoraj bi človeka oblila rdečica, da se še ni zastavilo slovensko pero, ki bi skušalo popisati aijajne tiate dni, ko je bila Ljubljana taborišče vladarjev sveta ter deležna bleska, Id so go s seboj nosili absolutni in vsemogočni potentatje tistih časov! 4 Da bodo naša pripovest bolj umljiva, je treba obnoviti nekaj zgodovinakih remini-scenc, treba je pred vsem razložiti, kako je prišlo do kongresa v Ljubljani. Ko je bila bruhnila vstaja v kraljestvu obeh Sicilij, se je sešel kongres v Opavi. "Visoki zvezani suvereni" so se takoj načeloma izrekli, do je po blazni sekti zasnovana in po nezvestih vojakih izvedena revolucija, kakor tudi is nje izhajajoči prevrat postavnih razmer, na katerih mesto je stopila gola anarhija, v nasprotju z načeli, katera so visoki vladarji že tolikokrat in glasno objavili, to je z načeli reda, pravice, nravnosti in sploh prave blaginje naro- 2ov. Istotako so "zvezani monarhi" soglasno ili mnenja, da je revolucija v Neapolju nevarna javni varnosti v drugi Italiji in z vzdrževanjem miru po Evropi nezdružljiva. Sklenili so torej, da je vse, kar ae je na Neapoljskem pripetilo, sopet odstraniti, če ne izlepa, pa izgrda. Da bi bik) vse čedneje videti, ao visoki vladarji po "zrelem" posvetovanju v Neapolju, in sicer pri njega veličanstvu, kralju obeh Sicilij, napravili korak, ki je,bil nemalo sposoben, odstraniti vsak dvom o mišljenju in namenih združenih dvorov. Izkratka, zvezani monarhi so hotel! imeti ns svoji strani kralja Ferdinanda, ki naj bi e svojim imenom zakrival silo, katera se je nameravala uporabiti. Zategadelj je pisal dne 20. novembra 1820. leto ceaait Franc svojemu gospodu bratu in jako čislanemu tastu v NeapolJ posebno pismo, v katerem je povdarjal, do bi se združeni vladarji čutili arečne, ko bi ob sodelovanju z njega veličanstvom mogli izpolniti dolžnosti, naložene jim po sveti aliansi. "V to namen predlagamo Vašemu veličonatvu, i nami se sestati v meetu Ljubljani. Vaša na-vzočnoet, sire, pospeši tako potrebno sprijsz-njsnje." V " i S tem je bil zaanovan ljubljanski kongres. Kmlju Ferdinandu ni preoetajalo drugega nego priti, ker se mu je pismo piaalo pod geslom: hočeš ali nočeš, priti moioš! In res je prišel! Poprej po je svojega "gospoda brata in jako čislanega zeta" prav iskreno zahvalil na povabilu, v katerem je neapolitanako veličanstvo opaailo "novo dobroto bolje previdnosti, ki mu Je odprla pot do sodelovanja pri delu, katero bode ime avetlih zaveznikov oslavilo prt najposaajših rodovih". V pritetku leta 18^1 ae je usulo vse. kar jo bilo v sveei a kongresom, v Ljubljano. V tolpah so prihajali postje. da je od njih po mestu kar mrgolelo. Današnja generacija nima pojma o tam, kako jo bilo ljubljansko meščanstvo tedaj zadovoljno In navdušeno. In kako tudi ne T Celih pet mesecev so na to meščanstvo različni dvori, različni ministri, različni poalancl tako. rekoč is škafa alato usipali! Neki zanesljiv sve-dok Is tiste dobe opozarja s vidnim ponosom, da ao goopodje kongresniki samo meseca januarja le za stanovanja plačali skoraj 70.000 gid. 1 Vslle temu je vladal povsod najlepši rod. Tudi stanovanj ni primanjkovalo. In kar je največje čudo: Cena živil vso kongresno dobo ni prav nič poskočila. Kaj bi ae pač danes v tem pogledu zgodilo, če bi zašel kak kongmšček v LJubljano T To bi naa brili mesarji, mokarji. peki in val drugI prodajalci! (Otlje prihodnjič.) - • "Miha!" je zaklical Kaj bi slišal, gospod?" je odgovoril Mihs. Neki človek, tat in razbojnik, se je klatil po noči tod po dVo-rišču!" Župnik je hotel še povedati, da se je bil tisti razbojnik priplazil celo v sobo, kar na posteljo, na trudne prsi. Toda hlapec je strese! z glavo to je Sel dalje, proti hlevu.' "Čudni so gospod!" je premišljeval Miha spotoma. "že nekaj časa ni Vse po pravici fctarisor1 ' Odprl je duri v hlev, Icpiaju nato pa ae je vrnil na dvorišče z urnimi koraki •t "Gospod! Gospod!" Župnik se je prikazal ob oknu- "Precej pridite doli! Neki človek Ježi v hlevu!" Župnika je. izpreletelo po vsem telesu ; dvakrat mu je padla suknja iz rok, predno jo Je oblekel. : Odpirale so se duri tu, tam; prišla je dekla, kuharica je pri šlo, celo iz cerkve je prišlo nekaj žensk in mahoma je oživelo dvorišče. "No, zijala, zijala! Čemu po ste prišli, kdo vas je klical? Mo- S tresočo nogo je prestopil prag in je iztegnil roke. "Kaj? Saj je tema, saj nič ne vjdim! Odpri vrata na stežajl" Slcripaje so se odprla vrata; konj se je ozrl radovedno proti pragu, tudi vola sta pogledala z debelimi očmi. Iz kupa slame, precej pri vhodu, je molel velik, raztrgan čre-velj; župnik se je približal polagoma in je pobezal z nogo. "Kaj Je človek, ali ni? — No, vstani, klada!" / Nič se ni zgenilo in župnika je obhajalo tesno, neprijetno Čuv-stvo. "Tak primi no, Miha; poglej, kaj je!" Tudi hlapec ni bil pogumen; stopil je oprezno k slami in se je sklonil. "Seveda je človek! Vznak leži, z nogami navzgor." Sklonil se je niže, zgrabil jo z obema rokama in je vzdignil Ženske so zakričale, tudi župnik se je plaho umaknil. Na slami je ležal človek, v razcapane cunje oblečen; obraz je bil v senci, videla so se samo široko odprta usta. "Ali je živ, ali je mrtev? je vprašal župnik s tresočim glasom in od Čudnega strahu mu je gopiezelo pg hrbtu, po licih. Hlapec je potipal za roko, toda izpustil je takoj; telo je padlo na alamo. glava je butila ob trda tla; kakor prej je štrlel visoko raztrgani črevelj. "Vez mrzel je in moker!" Hlapec se je stresel in je stopil v stran. "Kaj ni mogel drugam? Kakor nalašč pride sem!" Ko je bila udarila glava ob trda tla, se je okrenil obraz proti luči. Suh je bil in siv, ppra- Kn do nosa, čelo so zakrivali Itravl lasje; usta so bila odprta, napol odprte so bile tudi oči ln so gledale belo in topo. Župnik je vztrepetal in se je pokrižal. "Pomozl Bog in sveta Mati božja!" , ^ ' Spoznal ga je bil takoi; isti škodoteljni izrsz na llroko re-žečih ustih, isti beli, topi pogled; in tudi obleka je bila lata, prav tako razcapana ln umazana. ''1 II* na!" Nato ae je okrenil župnik proti prafru.H | ■■■ M^BH "Kaj pa vi? Kaj pa prodajate zijala? &ršl" ■ rr^ Posegel je po palico, zamah nil je v velikem kolobarju in ženske so pobegnile proti cerkvi. Nikoli še niso videle župnika tako srditega; Žile na čelu eo mu bile nabrekle, obraz je bil temno rdeč in zabuhel (Dalje prihodnjič.) Ooksville, H. J. — Rojakinja iz Penne piše, da ni slabšega kraja kakor ta. bila sem po treh državah, pa jaz mislim, da ni nikjer boljše od tega tu. Dopisovalka gotovo ni bij* dosti pre- idna pri nakupovanju farme kajti znano je, da so tu farme vsake vrste. Nekatere so v hribih in tla kamenita, druge bo primerne in lepe, kakor pač v vsaki državi. Dopisovalka ima svoje predsodke. Vzemimo na primer tisto radi telet. Ona pravi, da živo tele toliko ne prinese, ,kakor je vredna koža. Resnica je, da mrlavo ne prinese toliko, ker ga namreč noben mesar nOče; pitano pa vsakdo rad kupi, in zgodilo se je Že, da bo prišli kar trije en dan vprašat zanje. Judi le nisem nikdar prejela manj kot dolarjev. To poletje smo prodali Čet 200 petelinov, ki to vi^l S126, po 28c žive teže. Se več bi jih bilo lahko prodati, samo če bi jih bilo. « 4 Ne vabim s tem nikogar sem na farmo, ki je tudi ne proda-jam. Tu sera brez skrbi, ni se bs. ti, da bi me kdo spodil, kakor dogodi po delavakih naselbinah. Kam bi tudi šli b farme, kjer je še prilično zadovoljstvo, ko j« povsod brezposelnost in siromaštvo še večje kot na farmah. Farme se gotovo tudi ni lotiti s par sto dolarji, najmanj polovi. ca mora biti plačano, jetam se že rine. Ravno sem pregledala potrdi, la za mleko, ki izkazujejo, da smo dobili vse leto 11,18345. To kajpada ni profit, ampak Če « upošteva, da se dobi tudi nekaj za jajca, ki so tu sveža aedaj po $11 za mesec starega, več pa, če 66c, v mestu pa 75c ducot, se vi. je bilo težje. Živina, če je lepo pitana, se tu vedno lahko proda. Dopisovalka piše, da nj mogla dobiti za bušelj krompirja 5 centov. JBiti je morala v strašnih hribih in skalah ali na stranskih potih, da ni mogel nihče do nje, ona po pridelka ni mogla spraviti na trg. Pri prometnih cestah so farmarji lahko razpeČali pridelek. Slabšega trga pa ni bilo kot to Jeaen, ko je bil krompir po (Oc bušelj. Zato smo ga pa farmarji rajši spravili v kleti nego bi ga dali za nizko ceno, Nfkateri so ga odpeljali na svojo roko v mesta, kjer so dobili zanj po 90c in tudi po dolarju. Na sto in sto bušljev so ga izvozili na tsT način. Segniti ga tudi ne bomo pustili, rajši z njim lomimo, so bolj izplača. Mnogi morajo spomladi nositi jabolka gnila iz ahramb, kar je radi njih neprevidnosti. Iz jabolk, če se ravno ne morejo spraviti na trg, se izdelujejo razne mezge, marmelade in Žolice, kar se ohrani, kakor tudi za doma lahko umna farmarica mnogo sadja spravi med jedila za razne štrudle, kolače, omake itd. Nič ni treba, da se spridi na farmi, ker domače živali pa rade pojedo ognita jabolka, ki so dobra zlasti za kokoši, da ležejo več jajec. Se staremu onemoglemu konju se izplača to krmiti, da se obredi in potem proda, ker meso in kosti starega konja DA SKUHAŠ DOBRO PI VO, PI8I PO NASE PRODUKTE. legi sM. Mnelj. tiUkmt I« m t« ee pevpritajt*. de |s 4*>mm pel krtant veda* le m)M)M hi nJ*. »•j«. :ra*\ T. c r. OmHIsm. »ladfl«ar|Mi la t J Sajah* lal—la» daa» pri Sri vrfJBi aaretiNfc. taferauel)o ns: ' \ * mNKOGLAB^J di da je še mogoče uapevati. Razlika med premogarjem in farmarjem je, da ima farmar avež in čisti zrak, česar rudar nima. Roke pa imata oba žulj*. ■■HIH Žal se res dobijo tudi še ljudje ,kakor opisuje R., ki ne gle. dajo drugega kakor kako bi zapeljali nevedneža, samo da dobi. jo procente od kupčije. A sevedt drugi so tudi dobri in po&teni. Vsekakor je pri kupovanju zemlje previdnost prva potreba, ka. jcor v drugih ozirih. Mre. L K. Mohar. . Ali želiš znati pravilno pisat in čitat angleško? Naroči si "Slo-venako-angleško slovnico", kate-je izdalo in Ima na prodaj ro Književna matica S. N. P. J. POSKUSITE TO NA Vi ki pokaže resultal. Pilit« p* prijtiM PMkiia* p*na4bo. Vale luc »• Si •»•!• Upadati In todt »4 tn>, ba vam postati pMaaHi, kar ao pot«. «1 katerimi aa unili mikrob«, ki Unttujajo Im Ta matotfa bo uatarlla Upadanj« la«. bm. tivljeaakih la«. odpravila prahlaj, .rt*«i«, potemnela siva laae. in pnptvMIa pUiav«t S ojndrn jem ftivijaaja laa moicm in I«im«, j Poli Ji t« nam vala Ima in naatov p radii o J*' prepotno in vpralajU sa presto poakuinja AYMEB CO. 3932 N. Robejr St„ H 108, Ckicazo, IH Književna Matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventurs. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovensko-angleika slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za Časa vfelike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajedaki. Spisal Ivan Molek. Povest iz dosiej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 8 poštnino vred. Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in po-kazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobit« za tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige za sest dolarjev. Vredne so! Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema