Poitnina platana v gotovini.
izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Din. -'50.
TRdOVSK« LIST
V •	Zj	j	n'-,	-j	.	.,l'
r.ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJA
UrednfStvo Jn upravništvo je v Ljubljani, Gradišče Stev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu v Ljubijani 11.9sj. tev telefona 552. Naročnini za oietnlje SHS: letno D 60' — , za pol leta D 30“—, 2a Četrt leta D 15'—, mesečno D 5’ — , /a inozemstvo D 90’— — Plača in toži 6e v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 4. februarja 1922.
ŠTEV. 15.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
Narodna skupščina je v svoji soji z line 30. decembra p. 1. že vendar enkrat ratificirala trgovinsko pogodbo godbe z Nemčijo je brezdvomno zelo oube ■/. Nemčijo je brezdvomno zelo važen in velepomemben korak naprej v razvoju našega gospodarstva, ki bo sprejel z zadoščenjem v trgovskih, obrtnih in industrijskih krogih Jugoslavije in gotovo tudi v onih Nemčije. Najbolji dokaz za to je glasovanje v skupščini, kjer so glasovale za sprejetje trgovskega predloga vse prisotne stranke razun jugoslovanskega kluba, ki je pa glasoval proti le radi tega, da izrazi s tem svoje nezaupanje napram vladi, faktično pa gotovo ni bil proti sprejetju pogodbe.
Izza prevrata nismo bili z Nemčijo v nobeni zvezi, ostali smo, tudi po že končani vojni še vedno v vojnem razmerju z mnogimi državami, kar nam je zelo škodovalo, posebno kar se tiče razmerja z Nemčijo. Med tem ko so naši zavezniki obnovili vse stare, predvojne vezi, ostali smo mi izolirani, nismo se brigali, da bi začasno uredili niti medsebojnih odnošajev z našimi sosedi. Med tem ko so Belgija, Cehoslovaška in Rumunska uredile njih stike z Nemčijo, ne glede na razne predpise mirnega dogovora, je bila Jugoslavija vtem oziru nedostopna, seveda v svojo veliko škodo. — Tekom vsega tega časa smo se nahajali napram Nemčiji v takozvanem napogodbenem stanju. In vendar je Nemčija tako eminentnega pomena za naše gospodarstvo, kajti z ene stani dobi Nemčija od nas večje količine najrazličnejših agrarnih pridelkov, z druge strani pa dobiva Jugoslavija iz Nemčije mnogo tovarniških izdelkov. Pomisliti nam je le to, da je izvoz naših pridelkov v Nemčijo v letu 1920 znašal 7'/2 odstotkov celokupnega izvoza Jugoslavije. — Potemtakem zavzema Nemčija med državami, katere dobavljajo blago iz Jugoslavije tretje mesto. To dejstvo samo ob sebi dokazuje najbolje, kake velike važnosti je ureditev naših trgovinskih odnošajev napram Nemčiji. Toda kljub temu smo komaj sedaj, ko so že skoro vse druge države uredile svoje gospodarske odnošaje napram svojim sosedom, vondar prišli do tega, da se je ta vele-važna pogodba ratificirala.
Prvi pregovori o sklepanju trgovinskega dogovora med nami in Nemčijo, so se začen koncem leta 1920. — Po daljšem pregovarjanju so se pogajanja končala v začetku meseca februarja 1921. Dogovor je bil predložen ministrskemu svetu v odobrenje, toda ministrski svet je pod pritiskom zaveznikov zavrnil odobritev tega, tedaj že končanega dogovora. Po daljši pavzi so se delegati obeh držav zopet sestali, obnovili pregovore ter jih predložili 10. decembra p. 1. ministrskemu svetu v odobrenje. Pretekli teden je Narodna skupščina pogodbo končno ratificirala.
Ni dvoma, da bodo posledice te pogodbe najblagodejnejše vplivale na naše gospodarske razmere. Ne glede pa to, da je pogodba le provizorična, je vendar velikanskega pomena za razvoj našega gospodarstva, kajti negotove, labilne razmere, ki so vladale
V	od noša j ih med nami in Nemčijo, 88
bodo s tem spremenile v normalne, regularne ounosaje in gotovo je, ua se oo začel pou uplivom te pogodbe, naš promet z Nemčijo v najkrajšem času zelo intenzivno razvijati. Nemčija, ki je zavzemala, kakor je gori povedano, že v letu 1U2U, ko niso bili naši trgovinski odnošaji s to državo najboljši, tretje mesto med našimi izvozniki, bo v prihodnje izvažala gotovo še več naših agrarnih produktov. V Nemčiji bodemo našli najboljše kupce za naše žito, meso, suhe slive, sanje in tudi les. i6ato bomo pa dobili iz Nemčije in to gotovo v večjem številu nego do sedaj tovarniških izdelkov, strojev in rnnogo zelo potrebnih tehničnih in elektrotehniških aparatov. Do sedaj se je vršil ves naš promet z Nemčijo le posrednim potom. Fabrikati, katere smo dovažali iz Češke, Avstrije, so bili produkt nemškiii tovarn, in mi smo jih dobivali vsied naše »pametne« gospodarske politike le po posredovanju Cehov, Avstrijcev itd. Mesto, da bi jih dobavljali direktno, dobivali smo jih iz rok posrednikov, kar je naravno cene, ne glede na plačanje nekake posredovalnine, že vsied valutnih razmer, znatno poviša-
lo.	Da, ravno razmerje naše valute napram nemški valuti, bo naše med-sebojme odnošaje najbolj pospeševalo. Mesto da bi plačali cene za nemške fabrikate v čehoslovaških kronah, ali celo v švicarskih frankih, ali liralv jih bodemo plačevali v nemških markah in že to samo dejstvo nam bo pripomoglo, da bodemo dobili isto blago hitreje in po mnogo nižjih cenah.
Zelo važnega pomena bo ta pogodba tudi za naše prometne razmere. Vso našo veliko potrebo na lokomotivah in vagonih bodemo lahko krili v Nemčiji, ki nam zamore v tem oziru nuditi najcenejše in najsolidnej-še blago. Tudi nam bo zelo konveni-ralo pošiljati naše defektne vagone na popravilo v Nemčijo, dokler si ne zgradimo lastnih delavnic, kjer bomo vse reparature lahko opravljali sami doma, kajti popravila, koja so se dosedaj vršila v Madžarski, niso naj-bolja. Nemčija pa zamore v tem oziru konkurirati z vsemi državami v Evropi. Že pred vojno smo imeli 37, sedaj imamo tam 53 tovarn za vagone. Posebno sta tovarni Krupp v Essenu in Kenska tovarna kovinastega blaga in strojev začeli v enormnem obsegu izdelovati vagone in lokomotive.
Podrobno vsebino predmetne trgovinske pogodbe smo doprinesli v našem listu že pred 6 tedni, ko je bila sprejeta v ministrskem svetu. Radi nestalnosti gospodarskih razmer garantirano je v členu 5 pogodbe, da zamoremo zabraniti, ako bi se pokazala potreba, uvoz in izvoz gotovega blaga, kar je bistvena razlika med dosedanjimi pogodbami, predvojnimi in povojnimi in med predmetnim dogovorom. V zvezi s tem smo določili liste za naše in nemško blago; Nemčija se je obvezala, da ne bo prepovedala izvoza gotovega blaga in tako smo se tudi mi obvezali napram Nemčiji. Vprašanje etabiliranja tujih državljanov na našem teritoriju se je opusti-
lo,	ker zavisi to od drugih še spornih političnih vprašanj. Tudi nima ta pogodba tarifnega dela.
OMie v .Trgovskem uslu‘1
Dobra šola.
Nagli porast češke krone in trajno \is0K0 stanje zapadnih valut je za naše importerje doora šola. Sicer zelo uraga, zvezana z velikimi gmotnimi žrtvami, milijonskimi zgubami, toda lem izdatnejša. Povzročila je toliko skrbi in neprespanih noči našim trgovcem, ua jih je najbrž trajno ozdra-\ila in odvrnila od razvade, ki se je bila vrinila med trgovske običaje.
Našemu trgovskemu svetu je bila, ko je Beograd bil leta 1919 proglasil doktrino o zdravi in nezdravi valuti, v prvem času vsiljena kalkulacija v tuji valuti. Najbolj sta prihajali v poštev lira in avstrijska Krona. Lira je pri nas naraščala, pa najsi je bii promet oUorjen ali prepovedan, najsi je bila bilanca bolj ali manj pasivna. Zgodil se je celo ta paradoksni slučaj, da je import iz Italije k nam močno pauel, lira na mednarodnem tržišču padla, le v odnošaju k nam porastla in sicer skokoma in nad vsa-ko pariteto. Nov porast je otežil import k nam in ustvaril našemu izvoz-ništvu novo konjunkturo, pri kateri smo s konkurenco prispevaii sami, da so se znižale našim izvoznim predmetom cene v Italiji, medtem, ko so se podražile pri nas na ogromno škodo domačega konzumeuta.
Avstrijska krona je od paritete vedno hitreje in v ogromnih skokih propadala napram naši kroni. Obveznosti v tej valuti za naše trgovce niso bile noben riziko in pri vsakem močnem padcu so nastale za naše trgovce usodne nakupne prilike. Seaaj je razmerje stacijonarno in se nikakor ne ravna po tem, o čemur se vedno trdi, da je merodajno za določitev vrednosti valute. Z neverjetno naglico se tiska denar, baje že dnevno 1 milijardo kron, kljub temu se odnošaj napram nam ne izpreminja. ulede lire je bilo naše časopisje vedno razpoloženo pripovedovati bajke o državnih deficitih, o bančnih polomih, vendar se nada v padec /brezvrednostne lire«; noče in noče izpolniti. Baš nasprotno so naši manufakturisti od lanske jeseni pretrpeli velike škode, ker se niso pravočasno krili in so se zanašali na stabilnost odnošaja. Nekatere tvrdke, ki so bile po 7 kronah kal-kulirano blago prodale, so pretrpele do 100% škode. Ta občuten krah je zelo vplival na cel import iz Italije in večina si je poiskala novih nabavnih virov. Predvsem je prišla Čehoslova-ška republika v poštev. Čehi sami so se zelo prizadevali, da bi svoje stike z Jugoslavijo razširili in pomnožili, uredili so direktni promet, stotine trgovskih potnikov je prepotovalo naše kraje in posrečilo se jim je, da so plasirali zmatne količine svojih proizvodov v naši državi. Po večini je bilo blago prodano v čeških kronah, plačljivo pri sprejetju blaga. Zadnji čas so se že dovoljevali krediti na 30 do 60 dni. Nove češke povojne tvrdke so mnogim trgovcem, da bi se vpeljale pri nas, direktno vsilile blago- Zelo stabilen lanski odnošaj naše in češke krone, ki se je gibal med 1.50 do 2.50 kron, je favoriziral trgovino. Naenkrat pa je češka krona pri padcu naše obdržala svojo mednarodno vrednost in nato pretekli mesec porastla na 6 K. S tem so bili vsi računi prekrižani in doseren rekord v porwtu.
Večina naših trgovcev je imeiu navuuo kriti se sproti, m je to prakti- -ciraia, dokler češka krona ni presegli dinarja. S tem momentom pa so vsi, ki so mli nekriti, skoro brez izjeme smatrali za ugodneje počakati s kritjem v dobri nacti, ua do nastopila reakcija in ua se bodo ceneje lanko kri-
li.	in amen špekulacije se jim v tem slučaju skoro niti ne da očitati. Todd nauaijni razvoj relacije jim je prinesel namesto pričakovanja, le razočaranje »a konečno katastrolo. En del irgovstva je imel na kredit dobavljeno blago deloma že po kalkulaciji l do 3 kron odprodano, valuto nepokrito in je moral sedaj s 100 do 200 % zguoo iskali kritja, izgube so bile neizogibne in so mnogim uničile dolgo letne prinranljaje. Toda eno dobro stran nnajo. Med importerji je nastala iztreznjenOst in zavest, tla je treba konečno vendarle začeti delati z lastno valuto, kupovati blago v jugoslovanskih kronan. Upajmo, da ta zares« ae prihaja prepozno.
izvozniki danes še vsi v pregore* čem patrijotizmu za lastno državo obožujejo le tuje valute in računajo v njih. Tudi oni pridejo prej ali slej na vrsto, ko se bo zboljšala naša valuta in bodo padle inozemske. Milijonske zgube bodo tudi njih poučile o- tem, česar danes še nočejo slišati. Priznati moramo, da stare znane tvrdke iz Ce-hoslovaske postopajo z vso kulanco v svojih trgovskih zvezah, ki datirajo iz predvojne dobe. Več nervoznosti pa je opažati med novimi tvrdkami in grožnje se začenjajo spreminjati v tožbe. Zato postaja vprašanje izravnav* zelo aktualno. Se bolj aktualne pa je vprašanj« naročil, ki so jih naši trgovci napravili v jeseni na popolnoma drugačni kalkulačni bazi in z drugačnimi predpogoji. Od postopanja češ kih tvrdk v tem vprašanju bodo zelo odvisni naši bodoči trgovski stiki ž njimi.
Dohodki Slovenije v proračunu 1922.
Proračun dohodkov iz Slovenije obsega tri skupine. V prvo spadajo vsi direktni in indirektni davki, takse in monopoli, v drugo spodajo državne prometne naprave in sicer pošta, br-zojav in telefon ter čekovni urad, dalje dohodki državnih domen, rudnikov, industrijskih podjetij in kopališč, medtem ko v tretjo skupino spadajo razni manjši administrativni dohodki.
Kakor smo že vzadnjič podrobno izkazali, so direktni davki v Sloveniji proračunani na 69,981.400 kron, h katerim je še prišteti zaostalega dolga na davku na vojne dobičke 24 milijonov kron. Špecijalna trošarina za Slovenijo je proračunana na 8,800.000 kron. Povišane in pomnožene takse imajo dati državni blagajni 56 milijonov, v resnici pa bodo vrgle mnog« več kot vsi direktni davki, kar je brezdvomno nezdravo razmerje in za naše finančne prilike zelo karakteristično. Vsi ostali dohodki so izkazani kot brutodohodki, katerim stojijo ze-
lo	visoki obratni in materijalni izdatki nasproti, tako, da čistega dobička pri njih, razen pri monopolih, skoro ni. —
Surov dohodek monopolov je ia-rulfi /8 SteVfgjo *	K.
L.
Uu te pol milijarde pripade na looae-iii monopol ooi milijonov, na somi u-x milijonov, na peiroiejbki u^.o, na vžganem o, na cigaretue papirje izv-z ni ua lianami iL/z milijona kron.
Iti urzavoin promeunu poujetjin urzuviiozeie/miske proge v oiovemji uiso poseooj izkazane, marveč pou x d\ iiuteijoiv oiii v Magrebu skupno z ostanin omrežjem, uokouki poate za uuuiocje postnega ravnateljstva v ijjuuijaia se kaikulirajo na oo milijonov, ur^ojavu na 7.0 milijonov ni te-ieiona uu u1/* miiijOLUi kron ier čekovnega uraua na c milijona Kron. — uu osialin urzavn. gospouurskni podjetij in naprav je preračunan oraio uonouek oii urzavnm kmeujskin soi, zrcocuren eic. na z^uo.ovu kron, ou urzaviiin gozuov i,ouo. 10J Kron, 00 j;ozuov verskega zaKiaua i<,u<i;.uo-± Krone, na cnutarno v ceiju, v eienj^Ki 111 /jaouKOVisKi ruuniK io‘±,ooo.t>.iso iv 111 Koiieuuo na Kopališča y,oi.o.oOo iv. i/onouKi kapuaiov 111 tonuov znašajo o^i.uo kron m razni urugi uroom uonouKi ij^o.ooci kron.
iv	tem specijainim uonodkom, ki *nai»ajo za ceio oiovemjo	/	.uuo
tvron, 01 oilo prišteti se pripauajoco kvoto splosniii uonotikov iz carine, carinskega agia, spiosne urzavne trošarine in uavka na poalovm promet. Ako računamo, ua pripaue oa skupne svote na bloveuijo ena aesetma, 01 to znašalo pri carini loO milijonov iv, pri prometnem davku lbU milijonov ltron, pri spiošni trošarini loO milijonov kron in konečno pri carinskem agiu okrog bOO milijonov kron. i'o tem ključu oi torej ti splošno izkazani donoOki znašali le okrog 160 milijonov kron manj kot specijaini doliodki.
lz cele sestave je razvidno, da pri vseh teh števiikan stari direktni uavki že sploh ne igrajo nobene vloge več. Letos jih bodo celo takse presegle, dalje je vpeljan nov uavek na poslovni promet, ki sam donaša nad 2-krat toliko, kakor vsi direktni davki z dokladami skupaj. Carinsko breme se je celo prevalilo na uvoz in se je v novembru in decembru povišal agio na 500% • Izvozno carino na živila se je med tem popolnoma likvidiralo, Kar je skupaj s koruptnimi prometnimi razmerami, glavno zlo sedanje draginje. Polovico celega proračuna tvorijo draginjske doklade, medtem se razprodaja naša živila domačemu konzumentu izpred nosa, ne da bi dr-iava imela le en vinar od teh ogromnih dobičkov. Take gospodarske poli tike ne more nobeden odobravati in veak trezen ekonom z resno skrbjo gleda v bodočo pomlad, ko je bila vedno naša valutna in trgovska situacija pred žetvijo zelo napeta. Ni ga gospodarskega razloga, da bi se opravičila popolna likvidacija izvoznih carin na živila pri sedanjem padcu valute, ako je od tega odvisna cela proračunska baza.
Pridobitne naprave in podjetja države so pri nas vseskozi pasivna. Povišane postne in brzojavne pristojbine komaj zadostujejo za vzdrževanje ogromno pomnoženega nepotrebnega osobja; čekovni urad sploh ne misli na kako obrestovan je vlog; klasičen velenjski rudnik s svojim nemogočim mezdnim sistemom je tako zavožen, da ga tudi razni dvomi svetniki s svojimi projekti elektrifikacije ne bodo rešili; o derutnem gospodarstvu državnih železnic pa bi bilo škoda izgubljati vsako besedo. Splošno znano je tudi, da je cinkarna v Celju pasivno podjetje, ki v državni upravi ne bo nikdar aktivno. Ministrstvo šum in md, kakor tudi pošt in brzojavov se bojita publicirati računske zaključke svojega deficitnega gospodarstva in jih izpostaviti javni kritiki.
Naši gospodarski krogi so nad našim voljenim zastopstvom že obupali in se udali topi resignaciji in ori-jentalskemu fatalizmu. Tri leta so prigovarjali, da tako gospodarstvo vodi navzdol, zaman in zaman. Principi jel -no se ignorira vsak dober nasvet. Nasi politiki so imeli za vse drugo čas, samo za to usodepolno statistiko nikdar. Niso jih izmotile niti prve, niti druge volitve. Razveseljivo dejstvo je le, da je proračunska razprava letos vendarle malo živahnejša kot prejš-ina leta, dasi je še od »tvamega raz-
motrivanja zelo daleč. V prometnem vprašanju se zdi, da je nastopilo na vladni klopi malo iztreznjenosii, bojimo se le, da prihaja to spoznanje prepozno.
Stanje trg. nadaljevalnih in dvorazr. trg. sol v oioveniji.
(Kouec).
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju se je razvila iz ieta 1908 ustanovljene Zvveikiassige Clleniliche siauiisclie tiandelsschule, ki je bila takoj po polomu Avstrije sloveniziru na in 1. junija 19^:0 podržavljena. V tekočem šolskem letu obsega 1 mešani pripravljalni razred, i. mešaui prvi letnik in 1 dekliški prvi letnik ter en mešani urugi letnik in 1 dekii-ški drugi letnik, skupno 5 razredov.
Privatna dvorazredna trgovski šola v Novemmestu je bila usianovlje-na s šolskim lelom i9ly od trgovsk. gremija za novomeški okraj in je še vedno v upravi posetnega kuratorija.
V	tekočem šolsk. letu obsega 1 mešani prvi in 1 mešani drugi letnik, skupno a razreda.
Učiteljstvo na uvorazrednih trgovskih šolah se deli v tri skupine a) jezikoslovci, b) komercijalisli, c) realisti. Kot jezikoslovci se nastavijo praviloma in redno tisti, ki so kvalhici-rani za srednje šole. Ako teh ni, pridejo v poštev tisli, ki so usposobljeni za meščanske šole 1. skupina. Kot komercijalisli so nastavljeni tisti, ki so dovršili trgovske akademije ali pa sreanje šole z maturo in abiturijent-ski tečaj; od vseii se pa zahteva triletna praksa v veliki blagovni trgovini ali v banki in usposobljenostih izpit iz trgovskega računstva, trgovske korespondence in kontornih del, nauka o menicah in trgovini ter knjigovodstva. Kot realisti pridejo v poštev predvsem tisti, ki so usposobljeni za srednje šole. Ge pa teh ni, se upoštevajo tisti, ki so napravili izpit za meščanske šole 11. skupino in dopolnilni izpit iz trgovskega zemljepisja in blagoznanstva, ali pa izpit za ljudske šole in posebni izpit iz prirodopisja, prirodosiovja, blagoznanstva in trgovskega zemljepisja.
Za dvorazredne trgovske šole velja posebni organizacijski štatut, ki ga je izdalo poverjeništvo za uk in bogočastje in je objavljen v Uradnem listu št. 79 ex 1920.
Učni načrt obsega obvezne in neobvezne predmete. Obvezni predmeti so: verouk, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, trgovsko računstvo, slovensko dopisje in kontoma dela, nemško dopisje, knjigovodstvo, vzorni kontor, nauk o trgovini in menicah, nauk o blagu, lepopisje, tesnopisje. Neobvezni predmeti so: italijanščina, francoščina, strojepisje, telovadba, petje.
V	organizacijskem statutu je omenjena tudi pripravnica, ki pa letos obstoji samo še v Celju, s prihodnjim šolskim letom bo pa tudi tam odpadla, ker je sedaj dovolj meščanskih šol in ravnotako tudi srednjih, ki dajejo dosti primernega materijala za dvorazredne trgovske šole in ni treba v pripravljalnem razredu učencev šele pripravljati za prvi letnik. Tudi sprejemni izpili so sedaj v toliko strožji, da se sprejemajo samo tisti, ki so dovršili spodnje srednje šole ali pa popolno meščansko šolo.
Dvorazredne trgovske šole spadajo med nepopolne srednje šole in imajo značaj 6 razredne gimnazije. — Zanje velja disciplinarni red srednjih šol in vsi drugi predpisi, veljavni za srednje šole, če niso posebej navedeni v organizacijskem statutu. Ravnotako velja zanje službena pragmatika nastavnikov srednjih šol.
Dvorazredne trgovske sole spadajo v Sloveniji od ustanovitve naše lastne države pod kompetenco ministrstva trgovine in industrije in so bile pri deželni vladi za Slovenijo podrejene poverjeništvu za uk in bogočastje, dokler ni prevzel teh šol dne
1.	junija 1921 oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani v svojo upravo.
V	delokrog dvorazrednih trgov -skin soi spada tudi prirejanje raznih špecijainiu slučajev. Aiomemano je priredila dvorazredna trgovska šola v i.ijubijam a) zadružtu tečaj, u) carinski tečaj.
/iuuruzm tečaj iraja od prvega no-vemura tto Velike noci in ima predvsem namen pouati kmečkim posestnikom in njin sinovom, pa luai aru-gun imaueničem pregieuno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogu ustanavljali in vouni kreditne priuobitne zadruge. Preuavajo se sle-ueči predmeti: slovenščina, zadružništvo, zauružno knjigovodstvo, zadruž-
110	pravo, računstvo, gospouarsko ze-mijepisje, promet, nauk o trgovini, menično pravo, vodstvo pridooitnin zaurug, vodstvo kreuitnih zadrug. — Pouk se vrsi vsak dan po b ur.
Carinski tečaj ima namen usposobiti udeležnike za carinsko manipulativno službo 111 traju b mesecev, ro-uk se vrši štirikrat tedensko po eno uro m pol. Preuavajo se sledeči predmeti:	carinski	zakon, njegove spre-
membe, dopolnitve, pojasnjevalne na-redbe in druga v ta zakon spadajoča uotočila; carinski postopki; glavna uo-točiia o trošarini in taksati; zakon o spiošni carinski tarifi; splošna uvozna carinska tarila s spremembami in pojasnili; pravila o tari; glavna določila o tarifi pri izvozu domačega blaga; praktična uporaba uvozne carinske tarife; uvrščanje v njene postavke; pravilno tariliranje na podlagi blagovnih vzorcev; praktično tariliranje izvoznega blaga; sestava carinskih deklaracij.
Koncem vsakega tečaja dobe udc-le/niki izpričevala.
Kazen zgornjih dveh tečajev spada v delokrog dvorazrednih trgovskin šol prirejanje tečajev: o paroplovst-vu, železniškem prometu in tarifira-nju, zavarovanju, bančnem poslovanju itd.
Neumestnost pristoj-binskega pravilnika.
(Konec.)
Pregledovali smo srbski zakon o taksama iz leta 1911 in pravilnik iz ieta 1913. Njiju veljavnost sicer še ni raztegnjena v vsem obsegu na pre-čarske pokrajine, toda radi bi bili vedeli, kako si znajo pomagati v takni slučajih v Srbiji. Toda tudi tu ni povedano drugega,-nego da je prilepiti kolke na praznem prostoru zgoraj nad tekstom, tako da bodo kolki večje vrednosti v početku, za tem pa po v^sti kolki manjše vrednosti. Listnico je potem prinesti uradu, da prežigosa kolke in udari nanje z »zumbom. besedo »poništemr .
Vprašanje je sedaj, kaj je lažje, da vpiše davčni urad dve ali tri vrste v dnevnik in pobere znesek 229.400 K v gotovini, kar vse ne zahteva niti 15 minut, ali pa da prežigosa in prebije 574 kolkov.
Toda tu se ne gre samo za delo, ki ga ima urad. Gre se pred vsem za mujo in izgubo časa, ki ga ima stranka. Banka bo morala poslati uslužbenca, da bo iskal kolke po celem mestu. V eni trafiki jih bo dobil 10, v drugi kakih 20, v tretji ne bodo imeli nikakih večjih, samo manjše vrste. Porabil bo cel dan in še ne bo dobil vseh kolkov. Ne bo kazalo drugega, nego da bo dal naročiti kolke nalašč pri finančni deželni blagajni. Uradnik pri tej blagajni bo imel pa z vsem tem vsaj toliko opraviti, kakor bi imel opraviti davčni urad, ako bi se plačala pristojbina hitreje in lažje v gotovini!
Kje je tukaj kaka manipulativna olajšava? Kje kaka prihranitev časa?
Kako si bo pomagala v podobnem slučaju kaka stranka na deželi, ako bi bila zadeva nujna? In večkrat se res pripeti, da je kaka taka reč zelo nujna! Kolkov pa na deželi vsaj višjih vrst ni mogoče vselej takoj dobiti. Prej nego jih davčni urad dobi iz Ljubljane, mine najmanj 3 do 4 dni. —
Iz vsega tega razvidimo, da je taksni in pristojbinski pravilnik z dne 20. 7. 1921 v tem oziru zelo neumesten. Avstrijski pristojbinski zakon
je imel veliko hib in je bil v marsičem zastarel, kljub temu, da so ga vedno popravljali. Imel je pa vendar tudi več vrlin in ena od teh je bila določba, da so se smele pristojbine glede premičnin v obče plačevati tudi v gotovini, ako je bil znesek višji nego
oO	K. Ako je hotela plačali stranka pristojbino v kolkih, plačala jo je lahko v kolkin; če jo je hotela plačati pa neposredno, plačala jo je lahko v gotovini kar pri davčnem uradu.
To načelo naj bi veljalo tudi šu nadalje. Znesek 50 K je za sedanje izpremenjene razmere res prenizek. Pa naj bo! Naj ga finančna uprava poviša na 100 ali pa morebiti celo na 500 dinarjev, više pa pač ne gre. Do tega zneska se naj bi plačevale pristojbine v kolkih; za -višje zneske pu naj bi imela stranka pravico, da plača pristojbino lahko kar v gotovini.
Strauki bodo prihranjene nepotrebne skrbi in zamuda časa; država pa ne bo prav nič na škodi. Pristojbina bo plačana v gotovini lahko ob istem času, kakor bi bila takrat, če bi se plačala v kolkih. Financijelno bo pa država pridobila. Saj izdelava kolkov državo vendar tudi precej stane; varčuje se naj tudi tukaj! Čemu bi se trosil denar za kolke, ako se plača pristojbina hitreje in laže v gotovini!
Država si bo razen tega prihranila tudi provizijo od dotičnih kolkov. Če računamo provizijo z 1 */2 %, bi znašala ta od zgoraj navedene pristojbine 3.441 K. Ta znesek izda država res popolnoma zastonj. Tako postopanje je imenovati na vsak način neekonomično.
Finančno ministrstvo naj uVaiu-je, da je prilagoditi pristojbinski zakon sedanjim modernim in povsem izpremenjenim razmeram. Ozirati se je na potrebe celokupne države in na okoliščino, da so razmere sedaj koli-kortoliko drugačne od onih, ki so bile leta 1911, ko se je naredil zakon o taksama, torej' še pred vojsko, v takrat še ne tolikanj obsežni državi.
Tr. Zelenik.
Pridobivanje kave.
Arabci polagajo pod rastlino rjuhe in potem otresaj sadež. Brazilijanci pa otresajo ali na rjuhe (do lenco!) ali pa na zemljo (da terra) in potem pobirajo, drugje pa trgajo, kot pri nas žlahtno sadje.
Zrna se izluščijo iz lupine na različne načine. V Arabiji in Vzhodni Indiji je običajen starejši, suhi način. Sad se nasiplje na kupe in pusti ležati na kupu 3 do 4 dni, da se nekoliko ogreje In okisa, potem se pa posuši. Tako posušen sad se mečka z valjarji (pulper), ali pa tudi s cepetanjem, kakor pri Bosancih žilo, ba ss izluščijo kavina zrna iz lupine. Z izluščavanjem iz lupine se odstrani jeloni3 tudi pergamentna ko-kožica. izluščena zrna se še sušijo, da rožljajo, potem se z drgnenjem odstranijo ostanki kožice.
V nizozemski Indiji se rabi novejši, moker način. Kavina zrna se takoj po otresenju izluščijo s pulperji iz lupine in potem vsipljejo v globoke, obzidane jame, v katerih se puite 2 do 3 dni, da se nekoliko ogrejejo in okisajo, potem se spravijo v drage, okrogle jame, skozi katere teče voda, in se mešajo z mešalnimi pripravami, da se odstranijo in odplavijo ostanki sadne lupine. Tako oprana kava se ali na solncu ali umetno posuši, da je trda kakor »steklo«. Ka-vinih zrn pa se drži še pergamentna kožica, zato so vreče s tako kavo označene s črkami H. Š.
V zapadni Indiji pa se otresen sad najprej posuši in potem postopa z njim na prej naveden moker način. Vreče so zaznamovane z W. J. B. (Westindish bereiding).
V Braziliji se sad vsiplje v posodo, de polovice napolnjeno z vodo. Dorašen in zrel sad se potepi, nedorasel in nezrel pa plava povrh. Voda se odlije in zrna potem izluščijo iz lupine v »des-polpador«, in operejo, da se odplavi lupina. Po tem pranju sc kavina zrna, katerih se drži še kožica, posuše na solncu ali umetno v »engenhes«. Posušena zrna se izluščijo v »deseader« iz kožice in v ogretih železnih cilindrih (brunidor) z drgnjenjem polikajo. Zrna
se potem z rešetanjem razberejo po velikosti. Tako pripravljena kava se imenuje oprana (caffe lavade, lavč, ali caffe Despolpado). Neoprana kava se imenuje caffe de terreiro.
iz lupine pripravljajo tudi alkoholno pijačo, kateri pravijo Arabci Oišr.
izvoz in uvoz.
Olajšave za izvoz in uvoz v Nemško Avstrijo. Finančno ministrstvo avstrijske republike je izdalo odlok, ki je stopii v veljavo že s 1. januarjem t. 1., glasom katerega so se uvedle olajšave pri izvozu in uvozu v Nemško Avstrijo. Te olajšave obstojijo deloma v teni, da se je pravico carinarnic, dovoliti uvoz v lastnem delokrogu znatno razširil, deloma, da se je povečalo število onih predmetov, ki se smejo izvažati brez posebnega izvoznega dovoljenja.
Horaano gospodarske zadeoe.
Trgovina.
Podaljšanje trgovinske pogodbe z Avstrijo. Kralj je podpisal ukaz o podaljšanju trgovinske pogodbe z Avstrijo do 30. junija 1922.
II.	Velesejm v Poznanju bo od 11). do 27. marca 1922. Za železno in kovinsko industrijo je pripravljeno prostora 6(X)0 m-. Kompletno bo zastopana poljska tekstilna industrija iz Lodza, Bielska
iii	Bielostoka, za katero sta prirejena 2 paviljona, zgrajena od industrijalne in od poljske trgovinske banke, dveh največjih poljskih bank. Za druge stroke poljske industrije je prostora 15.000 m2.
Iz inozemstva so došle doslej prijave iz Francoske, Norveške, Španske, Belgije, Rumunije, Nemčije, Cehoslovaške itd. — Poznanjški velesejm je pripravljen dali za reklamno izložbo Ljubljanskega in zagrebškega velesejmnja prostora do <» ma.
Industrija.
Produkcija alkohola e ČehoslovaŠki.
Komisija za alkohol razglaša svoje poročilo o preteklem letu, v katerem je produkcija alkohola znašala 648.083 hi, io je za 246.000 hi več, nego se je produciralo v letu 1920. Doma se je konsumi-ralo 455.478 lil, a izvozilo se je 53.429 hi, tako da bi ostalo še v rezervi 188.062 hi. Bilanca se je zaključila z aktivnim saldom od 244.ii86.496 Kč, razen tega je izplačala na račun davka na poslovni promet 48 milijonov, za takse na '»orzi 30 milijonov, a fondu za umetna gnojila
11	milijonov kron kot uvozno carino za dansko melaso. Tekom treh let, odkar postoji ta komisija, je izplačala državi že 849 milijonov kron.
Denarstvo.
Proračunske dvanajstine za mare. Iz Beograda se poroča, da je finančni minister dr. Kumanudi predložil skupščini predlog za dvanajstine it ii marc in april, ki vsebuje iste postavke,'kakor za januar in februar. Dr. Kumanudi zahteva, da sprejme skupščina dvanajstine do dne 10. februarja. Po izvršeni redukciji zuašajo preračunani izdatki 742,974.902 dinarja.
Žigosanje predvojnih negaziranih posojil. Gospod finančni minister je v zvezi z odlokom reparacijske komisije v Parizu s svojim rešenjem z dne 23. januarja 122 D br. 1125 odredil, da se naj obveznice predvojnih negaziranih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki so lastnina naših državljanov, pa se nahajajo na ozemlju držav, ki niso naslednice bivše avstro-ogrske, podpišejo in žigosajo do 80. aprila 15it.£ pri kr. konzulatih. Radi tega naj naši državljani, ki poseuujejo take obveznice, le-te prezen-tirajo do tega roka na žigosanje, ker se na prošnje, vložene po preteklem roku ne bo oziralo. Interesenti morajo ob priliki predložitve obveznic kr. konzulatu dokazati z verodostojnimi dokazili lastnino obveznic in naše državljanstvo.
Žigosanje obveznic. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Repa-racijska komisija v Parizu je določila, da ogrska država ne bo žigosala obveznic predvojnih negažiranih posojil bivše Ogrske, ki so imovina državljanov nasledstvenih držav, a so se nahajale za časa, ko je stopila v veljavo trianonska mirovna pogodba na teritoriju Ogrske, najsi bode, da so bile na ta teritorij pre-
nesene po zakonitih določbah ali vojnih odredbah bivše Avstro-ogrske monarhije. Obveznice pa, ki se nahajajo na ozemlju nasledstvenih držav, se bodo žigosale do iitf. februarja 1922 z žigom cioiičiie države. Od žigosanja so izvzela obveznice, kojih lastniki bodo do tega dne vložili pri dotičnih vladah prošnje, da se naj obveznice ne žigosajo. Z ozirom na navedeni odlok reparacijske komisije in na podlagi rešenja gosp. finančnega ministra D br. 1683 z dne 24. januarja 1922 so pozvani naši državljani,
Ki imajo svoje obveznice predvojnih negaziranih posojil bivše Ogrske iz kateregakoli vzroka na Ogrskem ali v nasledstvenih državah bivše Ogrske, t. j. v Avstriji, Češki, Poljski, Rumunski ali v Italiji, da do vštetega 15. februarja t. i. vložijo pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu prošnjo s sledečimi poUatki: 1. Ime in priimek, stan in bivališče lastnika (natančni naslov). 2. Vrsta (uradni naslov posojila), serija, številka in nominalna vrednost vsake obveznice. 3. Vzrok zakaj so obveznice deponirane (n. pr. zastava, lombard, sodni depoziti itd.), eventuelni dolg, za katerega služijo kcfl jamstvo. 4. Kraj in ustanova, pri kateri so obveznice shranjene.
5. Ali so bile prenešene na Ogrsko vsed zakonitih določb ali vsled vojnih odredb bivše Avstro-ogrske vlade. 6. Ali so obveznice v kaki nasledstveni državi prostovoljno deponirane, ali se iz katerega druzega vzroka tam nahajajo.
7. Od kdaj je lastnik teh obveznic v njih posesti in 8. je priložiti prošnji potrdilo
o	državljanstvu. V prošnjah, ki morajo biti kolekovane po zakonu o taksah, naj bo izrečno navedena zahteva, da naj se obveznice ne žigosan e vrnejo naši vladi, in da se protestira proti njih definitivnem žigosanju. Vložitev teh prošenj v odrejenem r o k u je obvezna za vse naše državljane, ker se na prošnje, ki bodo vložene po preteklem roku ne bo moglo ozirati in si naj potem zamudniki posledice, ki bi nastale, sami sebi pripišejo. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 24. januarja 1922, 1) br. 1683.
Csrlna.
Razglas o Izvornih izpričevallh.
Zaradi pravilne uporabe razpisa C br. 65.462 z dne 3. novembra 1921. se
izdaja carinarnicam nastopno navodilo:
V	zmislu razpisa C br. 2445/1919. je uporaba pogodbene (minimalne) tarife zavisna od predložitve izpričeval o izvoru blaga, s katerimi krajevna oblastva potrjujejo, da je dotično blago iz pogodbene države. Zategadelj se na izpričevaia o i/.voru blaga, ki jih izdajajo oblastva označena v omenjenem razpisu, v ne-pogodbenih državah in s katerimi se se potrjuje, da je dotično blago iz pogodbene države, ne sme uporabljati minimalna tarifa, nego na tako blago se mora, ne ^lede na predložena izpričevala uporabljati maksimalna tarifa.
Zvišanje agia v Avstriji. Zlata pariteta (tečaj za preračunjanje carine v zlatu na papir, denar) maša za čas od 30. januarja do 5. februarja 1922: 1 zlata krona = 1780 K.
Promet.
Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje sporovozne in brzovozne robe vsake vrste, bodisi v vozovnih na-kladih ali v komadih, ki je določena za Italijo preko Rakeka in za katero stranka predpiše carinjenje na Rakeku, je brez izjeme do nadaljnega ukinjeno. 2e sprejete in medpolne pošiljke te vrste se zadrže in dajo odpošiljateljem na razpolago. — Sprejemanje in odpošiljanje lesa v vozovnih nakladih za industri-ski tir Scagnetti na postaji Ljubljana drž. kol. je do nadaljnega ukinjeno. — Medpotne in že sprejete pošiljke naj iztečejo.
Za potnike v Nemčijo. — Nemški konzulat v Zagrebu razglaša, da je po sedaj veljavnih potnih predpisih za daljše bivanje v Nemčiji potrebno policijsko dovoljenje mesta, nameravanega bivanja. Le za bivanje v zdraviliščih ni tega potrebno. Za kratko bivanje v Nemčiji, osobito za potovanje trgovcev, ki ne trajajo več nego 1 mesec je potrebno policijsko dovoljenje samo na Bavarskem. Ker pa ni v Ljub-ijani nemškega konzulata, bo izdajal konzulat v Zagrebu vsem trgovcem, kateri bodo s.j)otrdili trgovsko in obrtniš-
ke zbornice dokazali potrebo njih potovanja v trgovske svrhe, potrebno dovoljenje za potovanje na Bavarsko. V ostalem se pri vidiranju potnih listov jugoslovanskih državljanov računajo sledeče pristojbine: Navadno potovanje v Nemčijo (do 1 .mesec) 15 Din, potovanje tja in nazaj do 1 mesec 25 Din, tranzit (do
I	tedna) 20 Din. Tranzit tja in nazaj (dvakrat po 1 teden) 30 Din. Otroci do
12	let plačajo jednakomerno takso 10 Din za vizum. Izdaja daljšega vizuma, kakor je gori omenjeno, se smatra za izpostavitev posebnega vizuma, za ko-jega se računa ponovna pristojbina.
Ruske železnice. Iz Moskve brzojav-ljajo, da prevzema začenši s 1 februarjem t. 1. uprava ruskih železnic zopet popolno jamstvo za predano blago.
Nove telefonske pristojbine. Poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša pod št. 2374, 111-22, z dne 20./I. 1922: Ministrstvo za pošto in brzojav izda v kratkem nov telefonski pravilnik, ki stopi v veljavo dne 1. februarja 1922. Ker pa ne more biti do takrat še do-tiskan, je izdalo z odlokom št. 73.807 od 10. t. m. za sedaj izpis nekaterih določil, ki se v prvi vrsti tičejo naročnin in pristojbin. Iz tega odloka posnemamo sledeče: V medkrajevnem prometu se plačujejo tele pristojbine, ki so pa veljavne že od 1. februarja t. 1.: V I. pasu (zračna razdalja do 100 km): 3 Din; v II. pasu (zračna razdalja čez 100 do 200 km): 6 Din; v lil. pasu (zračna razdalja čez 200 do 400 km): 8 Din; v IV. pasu zračna razdalja čez 400 km j: 10 Din za enoto pogovora. Za medkrajevne pogovore iz zasebnih javnih govorilnic se plača razen tega še 4 Din vei. Pristojbina za pogovore iz zasebnih javnih govorilnic z automatičnimi aparati je ista kakor za pogovore iz javnih govorilnic z rednimi aparati. Iz takih avtomatskih javnih govorilnic se ne morejo voditi medkrajevni pogovori. Za nujne se smatrajo vsi privatni pogovori, ki se vodijo od 20. ure v soboto do 8 ure v
v	ponedeljek. Za novinarske pogovore med 18. in 19. uro se plača za 50°/o znižana pristojbina. O plačani pristojbini za medkrajevne pogovore iz javnih govorilnic dobi kličoča stranka pobotnico za 40 par. Pristojbina za navadno telefonsko pozivnico znaša za vse razdalje brez razlike 3 Din. za nujno pa 1 Din. več. Pristojbina za pozivnice xp, to je za one, ki so naslovljene v vnanji dostavni okoliš, je taka, kakor za brzojavke z xp. V mestih z več kot 1000 naročniki se smatra za mejo notranjega področja krog, opisan s polumerom treh, v mestih z manj kot 1000 naročniki pa krog, opisan s polumerom dveh kilometrov okoli glavne telefonska centrale*
Iz nailh organizacij.
Vabilo k rednemu letnemu občnemu zboru gremija trgovcev v Ljubljani,
ki se bo vršil v četrtek, dne 9. februarja t. 1. oh 7. uri zvečer v sejni dvorani na magistratu. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1921. 4. Računski zaključek za leto 1921. 5. Proračun za leto 1922. 6. Premeinba pravil. 7. Volitve: volitev načelnika, dseh namestnikov, 12 odbornikov, 6 namestnikov, 2 računskih pregledovalcev, 2 odposlancev v pomočniški zbor, 6 odbornikov in 3 namestnikov v razsodiščni odbor, načelnika, namestnika in 5 odbornikov v šolski odsek. 8. Raznoterosti. — Načelstvo vabi vse svoje člane, da se zbora zanesljivo udeleže. V slučaju nesklepčnosti se vrsi eno uro pozneje drug občni zbor ravno-tam z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. — Načelstvo.
Dobava, prodaja.
Natečajni razglas. Direkcija drž. žel. kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, razpisuje s tern javni natečaj (licitacijo) za prodajo nastopnega starega železnega materijala : I. Stara pločevina, železna, tenka, ca. 100.000 kg. II. Stara pločevina, železna debela, ca. 60.000 kg.
III. Lito staro železo, ca. 40.000 kg.
IV. Staro železo v kosih nad 1 kg ca. 80.000 kg. V. Staro železo v kosih pod
1	kg, cca. 80.000 kg. VI. Stara cinkova pločevina, cca. 6000 kg. Navedeni ma-
terial je v skladišču materiala v Dravljah, razen 4000 kg cinkove pločevine, ki je v skladišču materiala v Zagrebu. Material se lahko pogleda v navedenih skladiščih. Ponudbe, morajo prispeti najkasneje do dne 2o. februarja t. 1. ob dvanajstih v ekonomski oddelek navedene direkcije ter se v tem oddelku otvorijo in prečitajo istega dne. Otvar-janju ponudb smejo prisostvovati ponudniki ali njih zastopniki. Varščina (kavcija) znaša 10u/« vrednosti zahtevane kupnine.
Razno.
Gospodarska konferenca v Loudonu.
Te dni se sestane v Londonu mednarodna konferenca za vzpostavitev gospodarskih odnošajev v Evropi. Belgija, Francija, Italija in Anglija bodo zastopane z dvema, Japonska z enim delegatom. Na sestanku se bo sestavil tudi program za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi.
Zadružni občni zbor trgovcev Slovenije in Hrvatske. 6. novembra 1921. se je osnovala v Št. Jurju ob j. žel. zadruga z o. z., katera ima nalogo izvažati domače proizvode, kakor jajca. 26. t. m. je imela imenovana zadruga svoj prvi občni zbor. Pri živahni udeležbi trgovcev iz vseli krajev Slovenije in Hrvatske je bila ustanovitev te zadruge najtopleje pozdravljena. Vsi udeleženci so spoznali visoko vrednost te zadruge, katera ne bode v korist le posameznim trgovcem, nego tudi celemu narodu, kajti vsaka svojepravna oseba se ji lahko z malim ali večjim kapitalom pridruži. Dobiček tega, za Slovenijo in obmejno Hrvatsko poleg lesa najvažnejšega izvoznega predmeta, naj bo blagor splošnosti, ne pa samo nekaterim srečnežem. Zbor se je končal z željo, da bi se še drugi somiš-ljenci udeležili in spoznali, da leži v slogi moč in uspeh.
Poljsko-italijanska trgovska zbornica. V Rinni se bo otvorila te dni poljsko-italijanska trgovska zbornica. V lokalih zbornice bo permanentna razstava vsega blaga, koje se proizvaja na Poljskem.
Tržna poroilla.
Bombaž.
Newyork: loko 17.75 (17.75) za jan. 17.45 (17.40) za februar 17.44 (17.45), za marc 17.44 ('»7.42), za april 17.21 (17.22) New-Orleans: loko 1i.50. Bremen: 89.16 M po kg. Liverpool: loko 10 50, januar 10.12 februar 10.09, marc 1010, april 10.05 maj 10.06. Egiptski bombaž: jan. 17.45, februar 17.75 marc 18.10. Aleksandrija: januar 37.45, marc 38.85. Gornjoegiptski bombaž: febr. 27.45 april 28.20.
Koviae.
Newyork: Baker elektrolit, loko 13.87 (13 87); kositar, loko 31.37 (31.87); svinec 4.75 (4.75); cink 4.72.50 (4 72.50); železo North Faundry 20.50 (20.50) bela pločevina (4.75).
London: baker, izplač. 64.87, Ček 65.62, baker elektrolit. 71.25—73.25, baker bestseleeted 67—69, baker strongs-heats 96, kositar izplač. 158.62, ček 160. 12, svinec 23.12, cink 25.87, aluminij za izvoz 125, antimon regulus 38, bela pločevina, loko 19.4, živo srebro
11.25—11.50, nikelj 180, wolfrain 12.3, srebro 35, zlato 97.7, platina 400.
Berlin: baker elektrolit. 6670, baker rafinirani 5650—5750, surovi cink 2250—30*0, remelted cink v ploščah 1700—1750, aluminij 8900, aluminij vlečeni ali v žici 9100, kositar Banka-Strait-Austral 14.400—14.500, nikelj 12.700—13.000, antimon regulus 2200 do 2250, srebro 3850—3900.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 149 154, Bukarešta 2*0 — 225, London 1312 — 1316, Ncwyork ček 303 — 304.50, Pariz 2550 — 2565, Praga 560 — 575, Švica 5950 — 6000, Dunaj 3.60 —3.70, Budimpešta 46.50 — 47, valute: dolarji 303—304, avstrijske krone 4 — 4.20, rublji 23 — 25, na-poleoni 1135 — 1165, marke 145, leji 210 — 225, lire 1410 — 1420, turške zlate lire 1180.
Jadranska banka 1100 — 1150.
Ljub. kreditna banka 915 — 925.	#
Slovenska eskomptna banka 620 — 64C|
Praga, devize: Berlin 26.35 — 27.15, Curih 1050.50 — 1054 50, Milan 252 — 254, Pariz 449 — 451, London 230.50 — 232.50, Newyork 53.12 — 54.12, Beograd 68.25 — 69.25, Sofija 35.10 — 35.90, Dunaj 0.56 — 0.78, Varšava 1.87 — 1.97, Budimpešta 7.82 — 8.42, valute: marke 26.35
— 27.15, švicarski franki 1045.50 — 1049 50, lire 249 — 250, franki 446
— 448, funti 229.50 — 231.50, dolarji 52.75 — 53.75, dinarji 65.25 — 66.25, levi 33.85 — 34.65, avstrijske krone 0 50 — 0.76, poljske marke 1.17 — 1.77, madžarske krone 7.82 — 8.42.
Curlh, devize: Berlin 2.60, New-york 513, London 22.05, Pariz 43 00, Milan 24.15, Praga 9.50, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.65, Varšava 0.16, Dunaj 0.17, avstrijske žigosane krone 0.08,
Vsakovrstne	p •	A	H 8
stomniKe in Klobuke EfjflVGC i Turk
■M
Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke In deklice ter posebno izbiro najnovejžih
modelov. Franjo Cerar,
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto
PRI »ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmldt (Mtihleisen) nasproti Križanske cerkve.
kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVI1EKAR, Ljubljana, Prad škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
Vse v to stroko spadajoče
posle izvršuje tcčric in ku-iantno od trgovcev ustanovljena
.ORIENT' d. d. v Mariboru, MeljsRa cesta 12.
Telefon St. 90 in njena podružnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27.
S=
Edina razprodaja vseii vrst
specijalnega
mavca - sipso
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič
veletrgovina mavca
Ljubljano, Miklošičeva cesta 13.
/\A/V \S\S\/\
/
Veletrgovina \
A. Šarabon (
v Ljubljani	^
priporoča	y
^ špecerijsko blago ^
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo,
za slovenščino z večletno prakso se išče za takojšnji ali poznejši nastop. Prednost imajo oni, ki so vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbohrvaščino. — Ponudbe s prepisom spričeval ter navedbo referenc na Parno veležganjarno Robe it Dlehl, Celje, Slovenija.
v« •
\
/
\
/
\
/
\
(Slovenija)
priporoča svoje izdelke, kakor politi-rane gostilniške in kavarniške stole, vrtne in zaklopne stole, mize itd. itd. Ceniki na razpolago.
>
\
/
\
/
\
/
\
/ ,
Lastna pralarna xa kavo In mlin za dliavo i alaktrlCnlm obratom.
Vse vrste umetnih gnojil
ima vedno v zalogi po riajnižji ceni
Anton Tonejc In drug, Maribor.
rssa
Trgovski	7)
pomočnik	8
usniarske stroke
se išče za deželo. Retlekti-ramo samo na prvovrstno in zanesljivo moč. Potrebno znanje slovenskega in nemškega jezika, a prednost imajo, kateri govorijo madžarski. Ponudbe z zahtevami in referencami na
MartinuSic i drug,
tovarna usnja, Ljutomer.
|
aaiboliii amerMi pisalni stroj ssdaniott!
Is
an
8 i
II
0«
n
RB
«31
ca
aa
n
Sk
s;
H
1!
n
i:
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-israbljive steki, plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
|
!i
s	The Rex Co. Ljubljana,	Gradi«« 10.
!|	Koderno orejsnn popmoilnica tseb	plsslniD strojev,	i
a«	Sa
*S5aMa0aaMaa9aaaaaaa«aeaaaa««»aaaaK«aaa«A«aa«saaeaff»)waaBaa<«aau»a*aaMMeAasiia9aM»^«aaaKea{^
*eac»Haa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaa»0aei»attaesaiiaaxaKaa<«aa«Meaaft«««atti»rfa«aaa»*a*ueaaeatf«aaatt9*
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
ME. sumu
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
BrxoJavli Hadžat
Telef. It. 7S.
Manufaktuma trgovina na veliko
Hedžet Sz 2^oritn.i3s: — Z-iju.Toljeuaa.SL
XXKXKKXXKXK*KKX Z^saaaufilficauaa]«. \xl3Lca -4 KXXXXXXXKXXXXXM
Delniška glavnica:
K 20,000.000*-
Podružnlce:
novo mesto. Rakek, Siovenjgradec.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1.
Izvriuje vse banfne posle najtočneje In najkulantneje.
Rezervni zakladi: K 6,500.000-
Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskomptna
4.Mtnlk: K»na#raj m izdajanj« »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgev*rni urednik: Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.