1*6. Min. rji D*? 29013 V UMjnt, v M iK L mm 1911. Letnik XUII. Jutranja izdaja v Ljubljani: vse leto...............K 12— pol leta...............„ 6*— četrt leta................, 3*— na mesec..........*......, 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knafiova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka 4 vinarja. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutranja izdaja po pošti za ^vstro-Ogrsko: vse leto............... K 18 — pol leta............... „ 9*— četrt leta............... „ 4 50 na mesec ............... „1*60 Za inozemstvo celo leto.........., 28*— Upravništvo: Knafiova nlica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. ffajit0¥ejss vesti. Obstrukeija J ugoslovanov. Dunaj, 30. junija. V današnji seji proračunskega odseka so se primerile hude demonstracije in jako burni prizori. Poslanec dr. Ploj je zaliti s da se sprejme slovenski protest v protokol in je povdarjal solidarnost prizadetih Slovanov, t k v< rnik - prepričal tudi nasprotnik-. Ma'ik je napadal vladni sistem, socijalni demokrat Adler je utemeljeval stališč e svoje stranke. I "vdarjajoč. da je njegova stranka zgladila pota ; Slovanski Enoti« Priznava pa pravice tudi Italijanom. Ob koncu debate se priglasi 16 govornikov št* za splošno debato in 88 za specijalno. Malik napada nemške tovariše silovito vehementan, dol-žeč da so izdali načela in koristi nemškega naroda in da služijo sovražnemu sistemu. Posebno ostro ae je zaletaval v nemške krščanske socijaliste. Med \Valdnerjem, Prochas-ko in krščanskimi socijalisti so nastali silno burni prizori. Poslanci so kruto napadali drug* dragega in so obsipali vsakovrstnimi izbranimi psovk;; . Med drugim je krščanski soeijalec upi! na vsenemŠkega Mali ka: »Vi ste norec! Ko bi vi ne bili noreo, bi vas klofutal«. Malik je seveda odgovarjal v enakem tonu. Imenoval je Prochasko »Liimmel« in »Knppel«, mu vrgel še nekaj podob-nih psovk ob glavo in končno rekel: »Predlagam, da se meni obljubljene klofute sprejmejo v protokol današnje seje.« Malik je svoje dolgovezno in jako plitvo besedičenje končal ob 3/4 4. popoldne. Xa vrsto je pr'šel hrvatski poslanec vitez Vukovie. Za njim so govorili dr. Adler, Okuniew-ski. vodja italijanskib poslancev Cone i, ki je z vnemo zastopal opravičene zahteve italijanskega naroda. Za njim je dobil be>edo kranjski klerikalni poslanec Demšar. Izjavil je, da bo govoril ves večer, vso nož in do jutri zjutraj do 10. To naznanilo je vzbudilo med vladnimi strankami pravi strah. Tolikega odpora in tolike vstrajnosti niso pričakovale. Nekaj časa so stikali glave in šušljali, potem so prišli in ponudili v imenu večine proračunskega odseka kompromis. Ponudili so mu kompromis v tem smislu, da naj konča svoj govor oziroma, da naj ga pretrga v namen, da se seja za danes zaključi, ponudili so mu pa tudi, da bo v prihodnji seji, ki bo jutri popoldne lahko nadaljeval svoj govor. Demšar pa je odklonil kompromis. Demšar je ob 10. še govoril. Kompromis sklenjen. Dunaj, 30. junija. Ob t/^OL je poslanec Demšar svoj govor končal, ne, ker je bil utrujen, marveč ker je dr. Šusteršič posredoval kompromis v tem smislu, da se seja danes konča in jutri v petek ob 5. nadaljuje. Demšar dobi jutri prvi besedo. Ploj v odseku* Dunaj. 30. junija. Poslanec dr. Pl jj je danes v svojem govoru v proračunskem odseku protestujoč glede zapisnika in zahtevajoč, da se sprejemajo vanj slovenski govori, odločno poudarjal solidarnost med Zvezo juž- Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu". nih Slovanov in med klubom slovenskih klerikalcev. Italijanska fakulteta. Dunaj, 30. junija. Poslanec Skedl utemeljuje stališče nemško - nacijo-nalne zveze proti predlogu o laški univerzi, in se sklicuje na to, da pomeni v prvi vrsti vseučiliščna predloga reaktivacijo že o ostalega vseučilišča. Laška pravoznaustvo je v mnogih stvareh naraslo in zasluži, da dobi prmerni zavod. 3. Za Nemce je odločilen političen moment zaveže z Lahi in s tem omogočenega vzdrževanja večine v državnem zboru. To je merodajno za Nemce in s tega stališča so Nemci za Dunaj kot sedež laškega vseučilišča, dasiravno jim to principijelno ne ugaja. Posl. Skedl apelira na južne Slovane, da naj opuste obstrukcijo, ker je naperjena proti kulturni zahtevi enega naroda in stavi proti vladni predlogi spremi-njevalni predlog, naj se tekom štirih let od veljave tega provizorija, najkasneje pa v zimskem semestru 1914—1915 ustanovi italijanska fakulteta z italijanskim predavalnim jezikom v laškem jezikovnem ozemlju. Natančnejša določba sedeža se pridrži posebni postavi in je predložiti tozadevni načrt najkasneje v letu 1912. parlamentu. Vlada se pooblasti samostojno pravno fakulteto z laškim predavalnim jezikom ustanoviti pro-vizorično z začetkom zimskega tečaja 1910. Minister Stiirgkh. Dunaj, 30. junija. Minister Stiirgkh je v svojem govoru raz-motrival najprej že znane nagibe, ki so vodili vlači o pri presoji njene predloge o italijanski fakulteti. Opozarjal je na geografično lego Dunaja s iK>sebnim ozirom na to, da je italijansko jez kovno ozemlje raztrgano in da je v sled tega za Italijane jako pripravna zvezna točka. Ce se pa pravi, da se je na Dunaju bati narodnostnih nasprotij in spopadov med dijaštvom, je treba u važe vat i, da je sedanja nameravana ureditev le provizorna, le mimoidoča uredba in da se za končno ureditev tega vprašanja šele pozneje izvrši. Opstrukcija Jugoslovanov je ministru nerazumljiva, ker je naperjena proti kulturni zahtevi in ker temelji na tem, da vlada po mnenju Jugoslovanov sploh odklanja slovensko zahtevo po lastni visoki šoli. Izjavil se je, da vlada ne stoji na tem stališču, marveč si pridrži o tem razsoditi samostojno. Vukovie v odseka. Dunaj, 30. junija. Vukovie je ožigosal vpliv ministrstva zunanjih del na notranjo politiko in da stoji Aerenthal pod pritiskom italijanske vlade, ki je sovražna Jugoslovanom. Jugoslovani morajo v interesu slo-vanstva in monarhije nastopati proti namenom, da se v Trstu ustanovi italijanska fakulteta. »Trieste«. Dunaj, 30. junija. Iz Londona javljajo, da je angleški parnik >Box« našel ladjo »Trieste« na morju brez krmila in jo odpeljal v varen pristan. Nesreča voj. zrakoplova. Dunaj, 30. junija. Vojaški zrakoplov, ki je iz tukajšnjega arzenala danes odplul proti ogrski meji, se je pri Jablanici unel in je baje ponesrečilo 11 kmetov in en častnik. Delavska zmaga. Trst, 30. junija. Uprava tukajšnje mestne plinarne se je dogovorila s kranjsko industrija i no družbo, da ji bo ta dobavljala iz svojih plav-žev v Skednju za dobo petih oziroma desetih let vsako leto po deset milijonov kubičnih metrov plina. Ko bi prišlo do uresničenja te. pogodbe bi bilo vrženih na cesto okoli 300 delavcev iz mestne plinarne. Glasom pogodbe bi se morala kranjska industrijska družba pri sprejemanju novih delavcev sicer ozirati v prvi vrsti na odpuščene delavce iz mestne plinarne, a ker znaša najmanjša plača v mestni plinarni pri 8urnem delu 4 krone 50 vin., a v škedenjskih plavžih pri 12urnem delu le 3 krone S vin., je umevno, da delavstvo mestne plinarne ne more biti zadovoljno z usodo, ki se mu jo hoče pripraviti. V načrtu pogodbe med upravo mestne plinarne s kranjsko industrijsko družbo je tudi določba, da mora mestna plinarna dati plavžem v slučaju stavke na razpolago svoje lastno delavstvo. S tem bi pa bilo v bodoče onemogočeno vsako uspešno delavsko gibanje za zboljšanje položaja delavstva v škedenjskih plavžih. Vsled tega se je tako delavstvo v mestni plinarni kakor v škedenjskih plavžih postavilo po robu nameravani pogodbi, ki bi prinesla kranjski industrijski družbi nad pol milijona kron čistega dobička na leto, a obenem spravilo ob kruh več sto delavskih družin. Vršilo se je radi tega že več protestnih shodov, katerih so se udeležili delavci vseh strank. Nocoj ob 7. zvečer je bila seja mestnega sveta, katere dnevnega reda glavna točka je bila pogodba med mestno plinarno in kranjsko industrijsko družbo. Za isto uro pa je v soc i jal nedemokratični organizaciji in v Narodni delavski organizaciji združeno delavstvo mestne plinarne in škedenjskih plavže v priredilo skupen protestni shod proti nameravani pogodbi. Ker je bila napovedana po shodu manifestacija po tržaških ulicah in izročitev na shodu sprejetih sklepov istočasno zboru j očem u mestnemu svetu, je seveda vse mesto z napetostjo pričakovalo dogodkov nocojšnjega večera. Trst, 30. junija. Shoda se je udeležilo 600 delavcev. Sprejeta ostra resolucija, ki naj bi jo 5 članov broječa deputacija izročila županu in mestnemu svetu. Policija je zaprla delavstvu vse dohode na Mestni trg, kjer pa je že bilo zbranih več tisoč ljudi, ki jim je pa policija ubranila prodreti proti magistrata. V mestnem svetu je župan odstavil z dnevnega reda točko o pogodbi med plinarno in Kranjsko industrijsko družbo. Občina je pred delavstvom kapitulirala, kar je velika moralna zmaga Narodne delavske organizacije, ki je vodila celo akcijo. Aretiran ni bil nihče. Mazzinijanci groze. Trst, 30. junija. Zaradi veleizdaje v preiskovalnem zaporu sedeči Mazzinijanci poli številu 24, groze da bodo štrajkali z — lakoto. Napaden policijski svetnik. Trst, 30. junija. Danes zvečer so štirje težaki na cesti napadli policijskega svetnika Z e n i j a in ga ranili. Tržaški škof. Trst, 30. junija. V tukajšnjih cerkvenih krogih se imenuje kot kandidat za mesto tržaškega škofa dr. Ivanič, prefekt v dunajskem Terezi janišču. ki je doktor prava in teologije in vživa v dvornih krogih mnogo simpatij. Sokolski dom v Gaberju. Celje, 30. junija. Navzlic vsem mahinacijam celjskega magistrata, vsemu hujskanju nemškega časopisja in težavam vlade se bo vender vršila 14. in 15. avgusta otvoritev So-kolskega doma v Gaberju pri Celju. Shodi na Štajerskem. Celje, 30. junija. Za kandidata narodne stranke Kaca so bili na praznik štirje shodi, ki so sijajno uspeli. Shodi so bili v Šmartnem ob Pa k i, kjer sta govorila dr. Kukovec in kandidat Kac, v Pesjem pri Velenju, v Razhodu in v Št. Petru na Kronski gori. Ormoški okrajni zastop. Ormož, 30. junija. Za načelnika okrajnega zastopa je izvoljen zdravnik dr. Žižek, za njegovega namestnika veleposestnik, bivši poslanec Ivan K o č e v a r. Poskusen samomor. Celje, 30. junija. Tu si je hotel vzeti življenje neki poročnik pešpol-ka št. 87. Rana, ki si jo je prizadel, je malenkostna in je poročnik že zopet na nogah. Vzrok poskušenemu samomoru je afera, ki je nastala vsled razmerja tega nadporočnika z nedoletno hčerjo dimnikarskega mojstra Fuxa. Nova planinska koča. Ljubno (Štajersko), 30. junija. Otvoritev koče na Radohi v Solčavskih planinah se je vršila ob pičli udeležbi turistov. Največ jih je bilo iz bližnjih krajev. Koča, ki leži v lepi dolini 1470 m visoko, ima šest ležišč in je kaj pripravna. Ali beg Firdus t» Sarajevo, 30. junija. Danes popoldne je umrl predsednik bosanskega sabora, Ali beg Firdus. Anglija in Srbija. Belgrad, 30. junija. Med Anglijo in Srbijo je prišlo do razpora. Angleški poslanik je baje zapustil Belgrad, ker Srbija baje zanemarja gospodarske interese Anglije. Slov. kongres. Sofija, 30. junija. Socialni demo-kratje in študentje agitirajo proti slovanskemu kongresu baje'zato, ker pridejo tudi ruski reakcijonarci. Narodno časopisje obsoja to gonjo. Nepostavno gospodarstvo kranjskega dež. odbora. V zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora so prišli klerikalci na dan tudi s svojim načrtom, naj se pri Kranju sezida velika deželna električna centrala. Podjali so ta svoj predlog tako slabo, da so ga morali sami zavreči. Čeprav imajo večino, se niso upali ničesar skleniti i 11 obveljal je predlog dr. Triller-j a , naj se stvar prej temeljito preišče in najprej dožene, če sploh kaže, zazidati milijone v električno centralo in če je sploh kaj upanja, da bo podjetje uspevalo. To preiskovanje je seveda še komaj začeto in živa duša še ne ve, kakšen uspeli bo imelo. Nihče ne ve, če bo mogoče m če bo kazalo zidati centralo. A vzlic temu kupuje deželni odbor že sedaj tam gori mline in posestva, čeprav ga deželni zbor v to ni pooblastil in mu ni v ta namen dal nobenega kredita na razpolaganje. To postopanje deželnega odbora je predrzno posta vohunstvo, kajti dež. odbor nima nobene pravice, porabljati denar za namene, za katere nima dovolila deželnega zbora. Stvar je toliko škandaloznejša, ker je veliko več verjetnosti, da se deželna centrala ne bo gradila, kakor pa da se to podjetje vstanovi. Sploh pa ni še prav nobenega vzroka in prav nobene ix)trebe, že sedaj odkupovati mline in hiše in je to brezvestna samovoljnost deželnega odbora. S tem proti postav n i m kupovanjem mlinov in hiš bo morda pomagano klerikalnemu pristašu Tomažu Pavšlarju v Kranju, deželi Kranjski pa nič. Dejstvo, da se deželni odbor upa tako nepostvano postopati, ga postavlja milo rečeno v jako čudno luč in nalaga deželnemu zboru dolžnost, natančno kontrolirati, kako nora bi j a deželni odbor deželni denar. »Družba sv. Cirila in Metoda« po oporoki dolina izplačati pokojnikovim sestram Ani, Emi, Matildi in Mariji volila, po 50.000 K in dva nadaljna legata po 2000 K in 1000 kron, ostane družbi čiste dedščine 427.eee kron. K temu še pripominjamo, da je g. Josip Lenarčič v smislu pogodb, sklenjenih s pokojnikom, prevzel vse I njegove obveznosti, torej tudi even-tuvalni preživite k pokojnikovim sestram, vreden okroglo 200.000 kron. Skoro istočasno s Kotnikovo zapuščino, se je* končala tudi zapuščinska zadeva po pokojnem Viljemu Pollaku, oziroma njegovi soprogi Pavli. Po Pollaku je »Družba sv. Cirila in Metoda podedovala okroglo 150.000 kron. Vsa ta vsota je že v njenih rokah. V blagajni »Družbe sv. Cirila in Metoda« je torej sedaj v gotovini glavnica okroglo pol milijona kron, svota, v kateri se pač pred par leti ni nobenemu Slovencu sanjalo, da bo jo kdaj imela v posesti naša šolska družba. Seveda se bodo od glavnice porabljale samo obresti in bo morala narodna požrtvovalnost slej ko prej podpirati družbo, da se pokrije razloček med družbenimi potrebščinami in med njenimi dohodki iz Kotnik-Pollakove glavnice. Zapuščina Družbi sv. Cirila in Metoda. O zapuščini pokojnega Karla Kotnika »Družbi sv. Cirila in Metoda« se je v zadnjem času mnogo govorilo in razpravljalo. Sedaj je stvar definitivno rešena in sicer natanko tako, kakor je želel pokojni veliki narodni dobrotnik Karel Kotnik. Ker našo javnost zanima, kako visoka je dedščina, ki pripade naši šolski družbi po pokojnem dobrotniku Kotniku, smo se informirali na merodajnem mestu in izvedeli to-le: Dedščino tvorijo: 1. 4 hranilne knjižice, a 100.000 K v skupnem znesku 400.000 K; 2. kupnina za Kotnikovo polovico graščinskega posestva »Turu ara Hart> v znesku po 230.000 K, torej skupaj 630.000 K. K tej svoti v gotovini še pridejo razni vrednostni papirji kakor 9 ljubljanskih srečk, 5 delnic »Narodne tiskarne«, 1 delnica »Narodnega doma« v Novem mestu itd. Ker je Sram jih bodi! Minoli praznik so po različnih cerkvah z lece zlorabljali ime družbe sv. Cirila in Metoda za umazano reklamo za klerikalno »Stražo« ter poživljali navzoče, da naj pristopijo družbi, katera je že na tisoče in tisoče slovenskih otrok rešila potujčeva-nja. Letnina da znaša le 48 vinarjev. Za »Stražo« delajo torej reklamo z zaslugami, ki si jih je za slovenski narod pridobila družba sv. Cirila in Metoda! Delo družbe sv. Cirila in Metoda izdajajo za delo »Straže«, da bi ljudi prevarili in jih v jeli v svoje zanjke. Zdaj tudi razumemo, kako da so postali klerikalci kar naenkrat tako goreči čestilci slovanskih blagovestnikov, za katere niso imeli prej nič posebne ljubezni. Tako početje kakor je zgoraj opisano, je. nepošteno in duhovnikom, ki imajo v sebi tako malo časti, da uganjajo take nepoštenosti, se ne more reči nič drugega, kakor: Sram vas bodi! Čuki v Šmarju. Na praznik v sredo so imeli Čuki na dvorišču bivšega župana Škr-janca v Šmarju shod. Obnesel se je prav klavrno, kajti udeležba je bila majhna, navdušenja pa nič. Kmetska dekleta so se iz Čukov norca delala, ker niti tako ne znajo korakati, kakor veterajnerji. Videč, kako nerodno krevljajo Čuki, je neko poredno dekle na glas zaklicalo: »Tako hodijo, kakor bi imeli parklje namesto nog«. Po8ta\ I jen je bil slavolok z napisom in na enem mlaju je bila tudi zastava, na drugem pa je ni bilo. Najbrž jim jo je veter odnesel. Pra- vijo, da je shod počastil tudi dež. odbornik dr. Lampe in tam kozolce Sreobračal. Druge nesreče ni bilo. e je krčmar po odhodu Čukov res jokal, se mora šele izkazati. Dieenta coatr* škof. Znani proces med bivšim oskrbnikom gornjegrajske graščine Di-cento in ljubljanskim škofom se bo pri ljubljanskem deželnem sodišču nadaljeval dne 8. in 9. julija. Dicen-ta toži svojega bivšega gospodarja na ogromno odškodnino. Popihal jo je! Od 27. junija t. 1. pogrešajo Ivana Kanta, pekovskega mojstra iz Spodnje Šiške. Ker je Kant zapusti mnogo dolgov pri različnih trgovcih in drugih zasebnikih, ni izključeno, da jo je mož popihal v Ameriko. Fantovsko maščevanje. Trije fantje iz Zgornje Senice so klicali po domači vasi dekleta. A klicali so brez uspeha. Ker se jim ni nobena oglasila, jih je prijela taka jeza, da so so razbili več šip in en okvir. Dekleta so te tri fante spoznale po glasovih in tako so jim prišli orožniki na sled. Fantje se opravičujejo, da je zanje največja sramota, da jim prav nobeno dekle ni hotelo odpreti . . . Policijske vesti. Nesreča. Ko je včeraj peljal hlapec Jakob Trojanšek po Emonski cesti seno in sedel na vozu, se mu je v ovinku zvrnil voz ter je padel tako nesrečno, da se je na glavi in levi nogi težko poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Reklamno desko so ponočnjaki odnesli pri tvrdki Bossmann in Tschurn na Sv. Petra nasipu in s tem lastnikoma napravili 100 K škode. Ogenj. Včeraj okoli 2. popoldne je začelo goreti na Glincah pri posestniku Beliču, po domače v Bonifaciji. Zgorel je hlev, šupa in kozolec. Zraven stoječo hišo so ognjegasci ohranili. Na lice mesta je prišla tudi požarna bramba iz Ljubljane pod poveljstvom g. Štriceljna, ki so ob pol 5. popoldne, ko je bila nevarnost, da se ogenj razširi preprečena, odšli domov. Govori se, da so zažgali otroci. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Prozaičen konec ljubezni. Mihel-čičeva iz Most je bila že par mesecev prav do ušes zaljubljena v po-sestnikovega sina Korošca. In on seveda v njo. Prav veselo so jima tekli dnevi, ko sta srkala iz opojne čaše ljubezni. On ji je prisegal večno zvestobo in ona njemu. Ali kakor nič ne traja večno, tako tudi ljubezen in zvestoba ne, posebno še ženska zvestoba. Včasih se kar brez posebnih zunanjih vzrokov izpremeni celo v neprijateljstvo. Nekaj takega je bili z Mihelčičevo in Korošcem. — Majaj meseca je obiskal Korošec proti ve-l čeru Mihelčičevo in pri tej priliki je — kakor pravi — »pod povširam« na postelji svojega ljubljenega dekleta našel dva prstana. Veliko bi zanje zlatar sicer ne dal, za oba k večjemu deset kron. Za Korošca pa sta seveda imela veliko večjo vrednost, in zato ju je kratkomalo »kon-fisciral«, ali — da se lepše izrazimo — vzel si ju je »za spomin«. Metka pa s tem ni bila preveč zadovoljna in večkrat je zahtevala prstana nazaj. Po dolgem moledovanju je res enega dobila, drugega pa je njen oboževalec »izgubil«. In v dekletovem srcu je vstal srd, ljubezen je iz njega izpuhtela, pozabljene so bile obljube zvestobe. Včeraj pa se je ubogi fant moral zagovarjati zaradi — tatvine. Sodnik mu je odmeril tri dni zapora, kjer bo lahko — če jo zna — pel znano arijo iz »Rigo- letta«: »Ženska le vara nas--« ali pa kaj podobnega. Buren prizor na Poljanski mitnici. Mitničar na Poljanah nima posebno veliko dela, ker so Poljanski most podrli, ali še pred par tedni je njegovo strogo oko imelo mnogo dela, da je vestno pazilo na tiste ljudi, ki bi hoteli kaj prepovedanega vtihotapiti v mesto. Z eno besedo: mitničar na Poljanski cesti bi bil mož po volji posvetni in duhovski gosposki — ako bi ne bil časih /naJo prehud. Nevljudnost proti nepoštenim tihotapcem bi mu človek iiazadnje še prizanesel, toda nasproti poštenim ljudem, posebno še,če so nežnega spola — tega pa nikakor ne. — Par tednov je temu, ko je šla po bivšem Poljanskem mostu proti mestu obče-spoštovana gospa. V vsaki roki je nesla — bliža se namreč doba kislih kumar — veliko steklenico pravega vinskega jesiha. Od te robe je bilo treba plačati na mitnici šest vinarjev. Nesreča je hotela, da je gospa imela pri roki samo dvavinarska novca, ostalo pa v groših in dvajset-vinarskih novcih. Zato je dala mit-ničarju groš, kajti prava Poljančan-ka ne ostane rada dolžna niti dveh vinarjev, če ni treba. Pa glej ga spa-ka, tudi mitničar v začetku ni imel drobiža, da bi bil gospej dal iz gro-ša nazaj štiri vinarje. V začetku — pravim, kajti po dolgem debatiranju je le izvlekel iz žepa potrebne štiri vinarje, obenem pa je izrekel grozno sumnjo, da mu gospa še ni dala gToša. Svojo trditev je podkrepil z različnimi neprimernimi izrazi, kakor »goljufica« itd. To je bilo pa res preveč gospej, ki še nikoli ni nikogar ogoljufala. Včeraj je moral svojo postopanje mitničar zagovarjati pred tukajšnjim okrajnim sodiščem — pravzaprav zagovarjal se sploh ni, ampak je molče vse priznal. Ker je pa gospa, dasi stroga, vendar tudi mehka in usmiljenja polna žena, je mitničarju žalitev odpustila. Družba sv. Cirila in Metoda pa se bo tekom meseca julija obogatila za 20 kron — šle bodo iz žepa mitničarja LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. L Na cvetno nedeljo v Gospodovem letu 1809. se je zgodila usodepolna prememba v življenju patra Angeli-ka, najmlajšega prebivalca ljubljanskega kapucinskega samostana. Ta dan je bil pater Angeiik poslan na Posavje, da nadomesti nenadoma obolelega domačega duhovnika, in opravil je cerkvene posle, da bi nihče bolje ne mogel. Na prižnici je grmelo in treskalo, da so se moškim ježili lasje in da so se ženske jokaje prekrižavale. Pater Angeiik je pestil moške in krtačil ženske tako, da so po končanem opravilu se vsi zbegani plazili na svoje domove. »Ampak hud je, kar se da je hud,« so priznavalno šepetali moški, ženske pa so v tihem občudovanju vzdihovale: »goreči so pa, goreči, kakor živ ogenj.« Hud in goreč je bil pater Angeiik v resnici, toda samo kadar je stal na prižnici, ali sedel v spovednici, drugače pa je bil zelo prijazen in šaljiv mož in se je za izveličanje svoje duše veliko manj brigal, kakor za blagor svojega telesa. Kadar je sedel za dobro obloženo mizo in pri polnem bokalu, takrat je pozabil na ves svet in najhitreje na svoj meniški stan in na svoje redovniške obljube. Nesreča njegova je bila, da ni poznal nobene mere in nobene meje in zlasti bokala ni dal iz rok, dokler ga ni izpraznil do zadnje kapljice. Tako se mu je zgodilo tudi na Posavju na cvetno nedeljo. Postregli so mu v župnišču z dobro kapljico in pater Angeiik je pil in pil, dokler ni postal ves vrtoglav. Strahom a je spoznala farovška služkinja, da je patru Angeliku preveč postregla, Nele, da se navsezadnje že skoraj ni mogel vzdrževati na nogah, marveč postal je celo preprijazen s pobožno in okroglo služkinjo in vse je kasalo, da bi ji rad z rokami razodel svoja čustva. »Ježeš, gospod — ali so pijani T« je plaho umikajoč se vpraševala služ- kinja in držala roke od sebe, da bi se ji veseli pater ne mogel približati. »Kaj, pijan — kdo pijan t« se je razhudil pater Angeiik. »Pijani so kmetje, pijani so Šuštarji, če pa se ga duhovnik naleze, se reče: gospodu je slabo. Zapomni si to!« Razburjena služkinja pa ni imela časa razmišljati o tem poduku patra Angelika, nego je pohitela iz sobe ter poklicala cerkovnika, naj spravi vinjenega meniha na voz in ga pelje v Ljubljano. To pa ni bila lahka stvar, zakaj na mizi je stal še skoro poln bokal in pater Angeiik se vzlic vsemu cerkov-nikovemu prigovarjanju nikakor ni hotel od njega ločiti. Naposled sta se s cerkovnikom sporazumela na ta način, da je vsak malo odnehal; cerkovnik je moral dovoliti, da je pater vzel bokal seboj na voz, pater pa se je udal, da se z bokalom takoj odpelje. Začetkoma je šlo vse dobro, liho je sedel Angeiik na vozu in srkal rujno vince. Toda čim bolj se je voz bližal Ljubljani, toliko bolj so vplivali vinski duhovi in naposled je^ začel nesrečni pater kričati in divjati, da je cerkovnika stresala groza. Pater je privzdigoval roke in noge, vihtel bokal, ki ga je bil do polovice izpraznil, in naposled v mestu začel prepevati s svojim mogočnim glasom ne-pobožne pesmi, da je kar odmevalo od hiš. Prav ko sta vozila po najbolj obljudeni ljubljanski ulici, je pater Angeiik celo na vozu vstal, prešerno zavihtel bokal ter začel prepevati starodavno pesem: Časih sem ležal pri punci, pri punci zavberski, oh zdaj pa moram ležati na prični kafeinarski. Ljudje, ki so se mudili na ulici, so se z divjim smehom zapodili za vozom. Vse je kričalo in prepevalo: oh zdaj pa moram ležati na prični kafeinarski. Cerkovnik je tolkel okrog sebe in po konju kar je mogel, a vse ni nič pomagalo. Mladine ni mogel prepoditi, staro kljuse pa je bilo biča tako vajeno, da udarci niso pospešili njegovih korakov. Množica je tekla poleg voza in ponavljala brez prestanka Angelikovo pesem, pater sam pa je tulil nadaljne kitice svoje pesmi, kakor bi hotel podreti zidove ljubljanske. 1 Dalje prihodnjič.) na Poljanah. Pa je vender lepo, če se take stvari, ki se nazadnje venderle samo v hipnem razburjenju zgode, lepo poravna in tako, da ima slovenstvo korist. Razne stvari. Parnik »Trieste«. »Frankfurter Zeitung« je dobi*a brzojav iz Kalkute, da so na ina-skatski obali opazili pogrešani parnik »Trieste«. Tržaški »Piccolo« je izdal posebno izdajo. V Trstu je nastalo veliko razburjenje. Sorodniki mornarjev tega parnika so hiteli v Llovdovo palačo, da poizvedo resnico. Toda direkcija je izjavila, da ne ve ničesar o tem. Parnika torej niso videli. Danes je deveti dan, odkar bi moral parnik normalno prispeti v Bombav. Tudi preje so imeli parni-ki zamude po 10 do 12 dni. V indijskem oceanu je tak hud monsun, da se vsled megle in dežja ne vidi niti 3 morske milje daleč, vsled česar je tudi zasledovanje parnika tako težko. Llovdova direkcija zatrjuje, da se ni bati kake nezgode, a verjeti jih nihče prav neče, vse je v strahu, da se je parnik potopil. Hofrichter. Kakor nek aradski list poroča, je dobil poveljnik aradske garnizije od vojnega ministrstva brzojavno poročilo, tla bodo Hofrichterja prepeljali v aradsko trdnjavo. V A radu pričakujejo Hofrichterja v dveh do treh dneh. Kakor se poroča z Dunaja, bo ta vest skoraj gotovo resnična. Samomor pariškega bankirja. Bankir Albert Porlitz, stanujoč v Parizu, si je pognal iz revolverja pet krogel v glavo ter skočil potem iz tretjega nadstropja na dvorišče. Porlitz je preje zastopal dunajsko »Bodenkreditanstalt«. O vzrokih samomora ni ničesar znanega. Avstrijski vojaški zrakoplov na Ogrskem eksplodiral. V soboto ob 7. zjutraj se je iz dunajskega arzenala vzdignil vojaški zrakoplov »Hungaria«. V njem so bili stotnik Hofforv in nadporoč-nik Hof stat ter. Zrakoplov se je v Nevstri spustil na tla. Ko so ga zlagali, je naenkrat eksplodiral. Nad-poročnik Hofstatter je bil težko ranjen. Velika množica se je zbrala ter gledala, kako se bo zrakoplov spustil na tla. Toda ti gledalci so morali drago plačati svojo radovednost. 15 gledalcev je bilo težko ranjenih. * Zeppelinov zrakopolv VII. se zopet ponesrečil. Občudovanja vredno je, s kakšno eneržijo hoče stari Zep-pelin navzlic vsem dosedanjim ponesrečenim poskusom dokazati, da je njegov zrakoplov vodljiv. Tudi zadnji vzlet njegovega zrakoplova dokazuje, kako ponesrečena je njegova ideja. V torek se je zopet ponesrečil Zepelin VII. ali Deutschland. Zrakoplov je nedaleč od Tevtoburškega gozda padel na tla. Bil je popolnoma raztrgan. Zapletel se je med vejevje in ni nobenega upanja, da bi ga mogli še rešiti. V gondoli je bilo par žurnal i sto v in dva vodnika, od katerih pa ni bil nilič^? ranjen. Tudi stroji so popolnoma polomljeni. S tem zrakoplovom je hotel Zeppelin priti na Dunaj. * Tudi zrelostna naloga! Nemški časniki prinašajo vest, da so v Bam bergu absolvent inje (samostanske) višje dekliške šole, torej po priliki šestnajstletna dekleta, za zrelostno nalogo iz verstva dobile sledeči tema: »Es ist ein Brief an eine Freundin zu richten. die ihre Un-schuld verloren bat und deshalb Selbstmord begehen vvill.« (Napišite pismo prijateljici, ki je izgubila nedolžnost in se vsled tega hoč> usmrtiti!) Prekrasen naslov, osobito še iz verstva, in to v dobi, ko si vzgo-jeslovei belijo glave, kako mladini brzdati vsled življenskih razmer našega časa itak že prerazgreto fantazijo. Aretacija barona Ungern- Sternber^a. Kakor poročajo ruski listi je stal aretirani časnikar baron Ungern - Sternberg v najožjem stiku z avstrijskim poslaništvom. Prinašal je poslaništvu razne ruske vojaške tajnosti, za kar je dobil plačilo v denarju. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so dobili dokaze in potrdila o prejemu tega denarja. Nekateri listi celo poročajo, da je avstrijski vojaški agent major Španski že zapustil Petrograd.Ta major se je baje najbolj posluževal aretiranega barona. Ljubljanski škof dr. Jeglič, in ženstvo. Spisala Zora. 2e lepo vrsto let se bavi ljubljanski škof z različnimi vprašanji, ki so v zvezi z ženstvom. Slišala sem, da je že na duhovniškem shodu 1. 1906. vzbudil začudenje s svojimi razpravami o spolnih stvareh. Tudi sem od duhovnikov izvedela, da je škof že takrat v »Škofijskem listu« nekaj pisal o teh zadevah in da je izdal o njih 1. 1908. celo debelo latinsko kujigo»Synodus dioecesana Labacen-sis«. Ne znam latinski in ne vem, kaj je škof povedal v ti knjigi, pač pa so mi duhovniki pravili, da je že v ti latinski knjigi precej vse to, kar je bilo pozneje popisano v škofovi rdeči brošrri v slovenskem jeziku in je povedano tudi v njegovem najnovejšem delu, v vijoličasti brošuri. Ljubljanski škof se torej že štiri leta peča z ženstvom. Ne dvomim, da je mnogo razmišljeval in mnogo učenih knjig prebral, a vendar mu moram reči, da govori o ženstvu in o ljubezni ravno tako, kakor slepec o barvali. Kaj pa ve škof o ženskah in o ljubezni f Nič, oziroma le to, kar je čital. Kako more študiran človek misliti, da je mogoče ženstvo in kar je ž njim v zvezi spoznati iz knjig, to mi ni šlo nikdar v glavo. Rada verjamem, da ima škof s svojimi bukvi-cami najboljše namene, a vendar sem se njegovim naukom in njegovim izvajanjem vedno samo smehljala in sem škofa pomilovala, da se v svoji večkrat skoro otročji gorečnosti tako izpostavlja zasluženim obsodbam in celo posmehu. Doma sem iz katoliške hiše, v katero so duhovniki kaj radi zahajali, in vzgojena sem v samostanu. Poznam torej mišljenje cerkvenih krogov in cerkveno vzgojo v spovednici in v samostanski šoli, poznam pa tudi življenje od vesele, še bolj pa od bridke strani. Ni torej neskromno, če povem svoje mnenje o škofovih naukih glede ljubezni in glede žen stva. Po cerkvenih naukih je najpopolnejša čistost, telesna in duševna, vzor vseh človeških vzorov in največje zasluženje pred stvarnikom. Tako uči tudi ljubljanski škof. Ta nauk ne zahteva nič manj in nič več, kakor da naj človek zatre tisto na-gnenje, ki mu ga je vcepila narava in ki je prirojeno ter se ne da priučiti niti privzgojiti; tisto nagnenje, od katerega je odvisen obstanek človeštva in vseh živih bitij sploh. Ce bi ne bilo tega mogočnega nagnenja, ki ga noben nauk in nobena postava ne more zadušiti, bi bil človeški rod že davno izmrl, in ne bilo bi ne živali, ne rastlin na zemlji, svet bi bil puščava in nič< -ar tega bi ne bilo, kar sta človeški im in človeška roka tekom tisočlet ustvarila velikega in krasnega. Po cerkvenih naukih je boe: ustvaril vse, kar obstoji. Ustvaril je človeka in vsa njegova nagnenja, torej tudi ljubezenski nagon. Kar je pa bog vsadil v človeško srce, to ne more biti slabo, saj je bog neskončno moder in vsled tega tudi zatiranje in zaduševanje prirojenega ljubezenskega nagnenja ne more biti zasluženje, kakor tudi zadovoljevanje tega nagnenja ne more biti greh. To spoznavamo ženske veliko bolje kakor moški in če tudi z besedami ponavljamo nam privzgojeni in umetno vcepljeni nauk, da je de-vištvo stanje popolnosti, vendar tega nobena ženska zdravega razuma ne verjame. Stanje popolnosti in največje zasluženje za vsako žensko je materinstvo, ne pa devištvo, zakaj materinstvo pomeni izpolnitev naravne in božje postave in izpolnitev svete naloge ohraniti človeški rod. Ženska je vstvarjena, da postane mati, ne pa da ostane v devištvu in prepričana sem v dno svoje duše, da ima ena dobra mati več zasluženja pred bogom, kakor tisoč žensk, ki so si z ohranitvijo devistva hotele kupiti vstop v nebesa. Za kratek čas. Za kratek čas. Tone: Poglej prijatelj ono-le damo, tisto z velikanskim klobukom. Kdo bi mislil, da ima ta ženska na vesti 172 zakonolomstev in 23 deto-morov. Pepe: Ni mogoče!! Kdo pa je t Tone: Naša gledališka ljubimka. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Eng. Franchettl v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 n. t o o in prodajo ranih dišav ia kozmetičnih predmetov. ■va>|l k svofimi! Christofov učni zavod se nahaja gosp. župana, Sodna ulica št 2. Vpisovanje 7 rit do 15. julija tsak dan od 12. do 1 Žitne cene v Budimpešti. Dne 30. junija 1910. Termin. Pšenica za oktober 1910. Rž za oktober 1910 . . Koruza za juli 1910 . . Oves za oktober 1910 . Efekti 10 ceneje. za 50 kg 9 25 za 50 kg 6 83 za 50 kg 5 25 za 50 kg 7*30 Hirati ii anale! h Ulite Mfe n. on i let«! Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani4 Uradni karzi dunajske borze Naložbeni papirji. 4*2°/0 majeva renta. . . . 4-2°/0 srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta. . 4°/c zlata 4° o ogrska kronska renta 4°/c zlata 41/0/ it 10 4i/ o/ It /o 41/ o/ it /o 4V,0/ o 4V/. VIS1 401 4°/o posojilo dež. Kranjske 47,% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4J/0 češka dež. banka k. o. 4°/o n m n Ž. O, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10»/, pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. češke ind. banke , prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. žel. kup. Vi V» Srečke. Srečke od 1. 18601/* . . . „ od 1. 1864 .... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije. n n n n n ogrske hip. banke „ srbske a frs. 100*—' „ turške...... Kreditne srečke..... InomoŠke „..... Krakovske . ..... Ljubljanske „ .... * Avstr. rdeč. križa srečke . . Ogr. „ „ 9 • . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Zivnostenske n . . Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 30. junija 1910. Denar Blag« 94*20 97*95 9415 11655 92*25 113*45 96*50 99*10 94*40 94*40 109*75 10210 98*50 98*75 101*40 99*75 97*50 264*50 237 — 323-15610 295 — 275*— 245*— 109 — 258*25 530--114 — 120 — 80 — 64*50 38*25 531 — 115*25 751 — 669*253 1824 — 261-— 743-— 2759*-687*40 259 — 704*— 227*— 11*34 19*10 23*50 24 — 117-40 9480 2*54 484 9440 9815 9435 116*75 92 45 113 65 100-10 9540 95*40 110-50 10310 99-50 99*75 102*40 100-75 98*50 266*50 243'— 329-— 16210 301-— 281 — 251*— 115-— 261*25 540 — 130 — 84 — 68*50 42-25 541 — 116*25 752*— 1834 — 262-— 2769*— 688-40 262*— 707-— 230 — 11-39 3^C 3^C 3^C 3^C D^C D^C D^C 3^C D^C «3^C H^C 3^C D^C 3^C X X X X X X X X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel w 4 w zavarovalnice. Nadalje opozarjani, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila In kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekama, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. X X X X X X X X X KW *■_•_■ *^_a m^_ji ^aa* *W >^m*B ^■a" *aa* "ama" •dam* "loa* ^ m^_m mb^ji "*_•»■ "-nJ1 "aa/1 "ama" "ama* a^"Tm B^i m^*n> ar^fc m^^m> a^™a n^^a a^^ n^^a a^t m^^a ar*a a^"a a^^ m^^m a^Ti l^^m a^^a a^^ m^^a a^% Priporoča ae Mm Kristofič-Bučar Stari trg ŠL 28, L|abl]ana, nasproti galaialka. Zadnja moda BLUZE KRILA svilene in cinkaste od 10 K do 50 K; volnene in aatistne od 5 K do 30 K; dilenaste in druge od . .3 K do 20 K. volnena vrbnja od .. 6 K do 40 K svilnata spodnja od 20 K do 36 K iz drugega blaga od 2 K do 20 K Močne halje in fine kostume od 10 K do 40 K. od, 10 K do 40 K. njny Majfinajš* in kompletne "^M otročje oblekice h krstne oprave •4 2 K do 20 K. od 3 K do 16 K. Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice *■ —1 *»■■■ la tratam Mamo Is solimaih tovara /a po najnižji oni. fM piJUJat tad! aa Izbiro. 33 9617 Jt LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJubljani. Delniška glavnica: K 5,000.000-Rezervni zaklad: K 450.000- Obrestuje denarnevloge po 41 />•« čisto, eskomptuje menicejn devize, vnovčuje kuponej: kupuje in prodaja vrednostne papirje in srečke po dnevnih kurzih. Preskrbuje nakazila in izplačila na vsa tu- in inozemska mesta — Stalna i z Ameriko. Z22S^I^ZSSSZ2^S^^= J t Podružnice: v Spljetu, Celovcu. Trstu, 6 Sarajevu. 1F Član dunajskih in berolinskih pre . E voznikov pohištva. — Sprejema vse I v špedicijo spadajoče prevoznine iz \ vseh in v vse kraje, po najnižjih \ tarifih. — Prevaža pohištvo v novih S patentovanih pohištvenih vozeh na i vse kraje, tudi v inozemstvo. .\ j Spedicijsko Bavarski dvor Ustonovljeno leta 1908 podjetje Ustanovljeno leta 1903 10 Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawiv špediter, Dunaj I., Schulhof štev. 6. . Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 3. 1 £ Največji, najvarnejši 1 slovenski denarni zavod. .\ Največji, najvarnejši | slovenski denarni zavod. i w Denarni promet do 31. decembra 1903 nad 518 m Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso SVOJO močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena VSaka Spekulacija z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41 4ft '0 brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapiialu. Sprejema ilijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. ilir - Mf r * * Posola ,na zemljišča po 5° 0 obresti in proti amortizaciji po najmanj 1 4% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 \ - * Vir;« *f v- I Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rezervni fondi K 48,812.797-— Jamčijo za popolno varnost. Banka „SLAVIJA" ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. v»9ltlr9 AVI1AII razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj PttlUH i^ililAVivit smrti roditeljev, za doto otrokom.--1- Banka „SLAVIJA«« razdeljuje ves čisti dobiček svojim Članom. -—-- Banka „SLAVIJA" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. DUMlrfS CSV A \71 V AII gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim DaDKd jjSlliai V lllA dobrodelnim namenom.--— Bailka jjSLAVIJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje ■ j generalni nastop banke „Slavlje" v Ljubljani, i Oklenimo se z vsemi močmi gesla : »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjuimo se I Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! ž®* i i A. ZABKAR, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 42. Železolivarna, tovarna za stroje In ključavničarska dela. v: strojev, priprav za in žage, moderne Fran- Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov : mline ii cis-turbine za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo itd.; dalje najrazno-vrstnejše železne konstrukcije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela I železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike,£ično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. primernih tvorniških cenah. Laatniaa ia tlak »Naroda« tlak 7^3124 3142