Leto II. V Celju, dne 7. maja 1907. St. 21. NARODNI LIST Glasilo narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. ^Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. - Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se račnnajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „N ar od ni List" v Celjn. Opomin v zadnji uri. Bližamo se odločitvi v tem velikanskem volilnem boju in dvigamo še v zadnjem hipu svoj glas ter kličemo na delo. Nasprotniki so se z vso silo vrgli v boj in delajo z vsemi sredstvi. Vse pa kaže, da so njih moči izčrpane in da omagujejo. Kmečka zveza je v zadnjem volilnem gibanju marsikje pokazala svojo popolno oslabelost. Večkrat se je povdarjalo, da je klerikalizem moč, katero premagati je brezupno početje. Pa pokazalo se je nasprotno. Narodna stranka je dosegla med ljudstvom sijajne uspehe. Volilci, zaupniki! glejte, da se ti uspehi v zadnjem hipu ne izgubijo, kar bi se zgodilo, ako se ustrašite silovitega nasprot-niškega pritiska. Naskok prvaškoduhovniške stranke je zadnji obupni poskus rešiti gnjilo ladijo dose-dajne nesrečne politike pogina. Narodnjaki, zastavite vse moči in našemu narodu zašije 14. maja žarek bolj solnčne bodočnosti. V šmarskem okraju treba več storiti, rogaški naj ostane zvest in kozjanski naj se ne upogne — in padec dr. Korošca, največjega sovražnika slovenskega napredka, je zagotovljen. Volilci, uprite se ..Štajerčevcu-' Drofeniku, ki s svojo zgago utegne povzročiti, da bode okraj obropan zastopstva iz kmečkih vrst! Vsi za Žurmana! Kmetje v gornjegrajskem, šoštanjskem, slo-venjegraškem in marenberškem okraju, Vi ste zmagi najbližji. Ne udajte se, delajte vsi za Ježovnika! V okrajih Brežice, Sevnica in Laško je položaj najbolj zamotan. Nikakor se ne ozirajte na hvalisanje dr. Benkoviča. Položaj ni tako ugoden, kakor Vas farba ta kandidat duhovščine, ampak mu voda pošteno v grlo teče. Ne cepite glasov, pustite barona Moscona, zastavite vse moči za kmetovalca in domačina Roša. Savinčani in kmetje celjskega okraja, ne ustrašite se naskoka nasprotnikov, saj vidite, da ste bili na vseh shodih zmagoviti. Vstrajajte do konca v boju za Robleka. In Vi možje iz ptujskega in ormoškega okraja, ali smete Vi zaostati za svojimi rojaki v drugih okrajih? Proč s Plojem, ki se je vpregel v Koroščev prvaški jarem, proč z nemškim meščanom Ornikom, vsi se potegnite z združenimi močmi, da boste imeli enkrat poslanca iz svoje sredine, domačina, kmetovalca. Volite vsi Jakoba Zadravca! Slovenske gorice ne zaostanite! Pohorje, Konjice, Slovenska Bistrica in desni breg Drave, pokažite, da tudi Vi hočete kot zastopnika moža naprednega mišljenja in moža veščaka v gospodarstvu in vrlega narodnjaka. Slovenci celjske mestne skupine, ne pozabite, kako velikanske važnosti so letošnje volitve za Slovence v ti skupini. „Slov. Gospodar" je nasproti narodnemu kandidatu Rebeku hladen, kakor če bi se šlo za volitve kje na Ogrskem. Tem ljudem ni za Slovenstvo, ampak za suženjstvo Slovenstva, katero hočejo le izsesavati v povelieanje klerikalne moči. Slovenci, pokažite vkljub temu, da celjska mestna skupina nikakor ni nemška. Narodnjaki! Volitve so zdaj zelo priproste, stanejo /olika malo truda in zamude. Tudi ne-prijetnostij Vas ščiti novi zakon. Bodite torej možje, volite može, katere Vam po najboljši vesti priporoča narodna stranka. Naj se pokaže 14. maja, koliko tisoč Slovencev na Spodnjem Štajerskem samostojno, narodno in napredno misli. Somišljeniki delujte, da bode uspeh časten! Volilci gornjegrajskega okraja! Gospodarstvo ljubljanskega knezoškofa po Gornjegrajskih planinah reže z nožem v naše meso. Skoro vsak kmetovalec našega okraja, najsi ima žago ali ne, najsi vozi splave ali ne, se peča ali se je vsaj pečal zraven poljedelstva kolikor toliko tudi z lesno trgovino. Koliko ogromno število lesa smo prejšnja leta po primerni ceni pokupili od knezoškofovske graščine, ga zvozili na Hrvatsko, Srbsko, da, celo v Bolgarijo ter se vračali s tisočakom v žepu domov! Danes te kupčije ni več v naših rokah. Tisočaki se mečejo tujcu v žep. Ljubljanski knezoškof je dal postaviti v Nazarjih veliko žago z električno razsvetljavo, jo izročil tujcu, tvrdki Feltrinelli, ki grabi ves dobiček v svoj žep, škofova graščina ga nema. Odvzela ga je nam. a sebi ga ni pridobila. Še več. Škofov najemnik Feltrinelli ne žaga v svoji žagi samo škofovega lesa, temveč kupuje po okraju les tudi od kmetov ter dela občutno konkurenco kmetskim lesnim trgovcem. Nič niso pomagale pritožbe občin na knezoškofa, naj on ne dovoli Feltrinelliju v svoji žagi rezati drugega lesa, nego samo onega, katerega mn da po pogodbi skof. Mi domačini nismo bili uslišani, uslišan je bil tujec italijanske krvi in jezika. Škof pač skrbi za kmetovo dušno izveličanje na onem svetu, trgovski dobiček in posvetne dobrote pa ima za tuje bogataše, za nas kmete ne. Seveda, kadar bode potreboval knezoškof od države posojila, takrat bi mu pomoč kmetskih poslancev dobro došla. Koliko ogromne škode prouzroči knezoškofov les s svojo plavbo po reki Dreti in Savini na kmetskih posestvih, na brveh in mostovih, na jezovih žag in mlinov! Posestniki občine Kokarje vlagajo zastonj pritožbe na c. kr. politično ekspozituro v Mozirje, zastonj čakajo na komisije! Kot odgovor na naše pritožbe, nam je knezo-škofova graščina povišala ceno za drva ter pozvala iz dežele polente mnogo italijanskih ogljarjev, ki so sekali lani in sekajo letos v potrojeni množini dan za dnevom bukove gozde, žgoč iz njih oglje. Ker zasajajo posekane gozde s smrekami, bodemo za prihodnost oropani kurjave. Drv ne bode tudi za drag denar dobiti. Četudi ces. kr. nadgozdar v Celju tuintam prepove graščini sekati les, doseže škofov oskrbnik dovoljenje pri vladi v Gradcu in na Dunaju; kajti ni ga bilo dozdaj slovenskega poslanca, ki bi se bil pri vladi odločno za nas potegnil. Kokarski občani ter še posebej občina Kokarje je v svoji pritožbi opozorila c. kr. politično ekspozituro v Mozirju na pretečo nevarnost, da se ti gozdovi ne smejo sekati; kajti ob plohah bodo nastali plazovi, ki bodo poškodovali nižje se nahajajoča kmetska posestva, zajezili potoke, oziroma valili zemljo in gramoz v doline in v reko Dreto, ki bode postajala vsled tega plitvejša ter bode prouzročala povodenj po zgornji in v posledicah tudi v spodnji Savinski dolini. Zahtevalo se je, naj se odpošlje v kratkem komisija, a vladin urad v Mozirju se ne gane. Sekira poje naprej! Goličave se večajo! Lani je vlada uslišala prošnjo ljubljanskega knezoškofa ter mu je odpisala sto in petdeset tisoč kron dače. Vlada si je upala to le zato dovoliti, ker se slovenski poslanci temu niso upirali. Nam ubogim slovenskim kmetom pa pošljejo takoj rubež, če ne moremo plačati par kron dače, povrh pa moramo plačati še teh 150.000 K. katerih bogati škof ni hotel plačati. Graščinski vozniki nam razvozijo naše poljske ceste, zapirajo nam s svojim ogromnim lesom gozdne ceste in pota. da zaostaja naša vožnja in delo. Pritožujemo se. a moramo dolgo čakati, predno nas okregajo. kaj pravzaprav hočemo. Bos: se smilnj! Dosedanji slovenski državni poslanci so po večini podpirali vlado in škof ljubljanski je dobil lepo nagrado v obliki odpisa dače 150.000 kron za to, ker so se bili slovenski poslanci tako ,dobro' držali, da so glasovali za vladino volilno reformo ter z njo politično prodali nad sto tisoč koroških Slovencev Nemcem. Mi smo potrebni poslancev, ki se bodo v državnem zboru potegovali za pravice kmeta in vsega slovenskega naroda. Kandidat gosp. Robič, katerega nam ponuja in vsiljuje duhovnik Korošec v Mariboru, je bil že 18 let državni poslanec, podpiral je vedno vlado in stranko ljubljanskega škofa, pomagal je politično ubiti koroške Slovence. On je zastopal 18 let mariborski okraj v državnem zboru. Zdaj on tam ni več sposoben za poslanca, zato nam ga vsiljujejo v gornjegrajski okraj, aa bi ces. kr. ekspozitura v Mozirju ložje brez skrbi dremala, da bi c. kr. vlada v Gradcu in na Dunaju ne izvedela, kaj se pri nas godi na našo veliko škodo. V Mariboru mislijo, da smo mi slepi in nerazumni in da je za nas vse dobro. Škofov oskrbnik v Gornjemgradu in g. Robič se že družita, vozil ga je in spremljal, ko je ta priredil shod v Gornjemgradu. Kdor od Vas misli, da bode c. kr. profesor delal v državnem zboru za nas, proti knezoškofovski uraščini in proti c. kr. vladi, ta res zasluži, naj ga tepe c. kr. vlada, postave in knezoškofova graščina tudi v prihodnje ter naj že naprej pripravi krone za morebiti novo povišanje plač duhovnikom. G. Robič je star 66 let, je bogat mož ter ima več tisoč kron plače na leto, ne bode se mu ljubilo mnogo poizvedovati za našimi bolečimi tvori in oribanimi žulji, lepše mu bode sedeti na mehkih blazinah pri visoki in bogati gospodi. Ne bodo mu mnogo mar naši križi, pač pa bi mu ugajal zlat ali srebrn križec za mnogoletno po-slančevanje, saj se tudi zdaj ni potrudil povpraševati kaj nas boli, temveč je dal svoj shod na Gorici na tihem sklicati ter se je na tem shodu tako ravnalo, da ni prišel nobeden kmet iz občine Kokarje do besede. Volilci! Naš poslanec, ki ne bode iskal prijateljstva škofovega oskrbnika, ki bode dramil iz spanja c. kr. politično ekspozituro v Mozirju, po-dregal c. kr. vlado v Gradcu in na Dunaju s prašanjem, če so res postave samo za kmeta, za kneza in bogataše pa ne, ki bode zagovarjal potrebe ljudstva, ne pa zavoženo gospodarstvo ljubljanskega škofa ter je ravno tako dober, če ne boljši katoličan kot je g. Robič ter tudi boljši Slovenec, ki ne bode naših bratov koroških Slovencev nikdar zapustil, ki bode na shodih zaslišal naše težnje, naš poslanec naj bode kmet Vinko Ježovnik. Volilci gornjegrajskega okraja! Ne poljubujte spletenega biča, ne nosite perja onim, ki že imajo mehko ležišče, Skrbimo za svojo posteljo! Knezo-škofska graščina nam je z mariborskim Korošcem vred že pripravila kup slame, češ, za kmete Somišljeniki! „Narodni List" naj roma od soseda do sn^lnt Narodni volilci, vrzite čez prag vsakega agitatorja lažikmečke zveze! gornjegrajskega okraja je dosti dobra. Dne 14. maja 1907 sežgimo to slamo ter si posteljimo s senom !* Kokarje, dne 5. vel. travna 1907. — Posestniki: Janez Goričar, Jožef Hren, Franc Polčnik, Franc Ilovšek, Jakob Jeraj, Jožef Žvipelj, Jože Fricelj, Florjan Tominšek, Janez Zaje. * Vsi dragi kokarski občani, ki bi bili radi to izjavo podpisali, naj oprostijo, da se jim ni mogla izročiti v podpis. Sestavili smo si jo namreč takoj po današnjem Robičevem zvito in tihoma sklicanem shodu na Gorici, kamor večina občanov ni mogla. Ker se je na tem shodu z lažmi napadala narodna stranka ter se je g. Robič na svojo nečast poslužil Paškega mežnarja ali organista za svojega spremljevalca, ki je zborovalcem laeral, da hočejo učitelji imeti svobodno šolo ter pometati križe iz šol in ker je predsedstvo vodeči frančiškan o. Anzelm hitro zaključil shod, ne da bi bil vprašal zborovalce, kaj jim na srcu leži, zato razodenemo sami svoje križe in težave vsem vo-lilcem gornjegrajskega okraja in sicer z ekspresnim pismom v „Narodnem listu" in v „Domovini", drugače bi z nabiranjem podpisov zamudili oba lista. Iz političnega sveta. Volitve na Dunaju. Na Dunaju se je vložilo 22.642 reklamacij za vpis volilnih upravičencev, v 16.836 se je moralo ugoditi. Vložilo se je tudi 15.704 reklamacij za izbris neopravičencev: ugoditi seje moralo v 11.687 slučajih. 437 je bilo vpisanih — mrličev. Gospodarstvo dunajskih krščanskih socijalistov. Napredni kandinat v 7. dunajskem okraju, dr. Granitz. je na svojem volilnem shodu uničevalno kritikoval gospodarstvo krščanskih socijalistov v občinskem zastopu. Dokazal je. da se je davek za časa krščanskosocijalne vlade zvišal od 6 na 10 kron za osebo, tako da so dohodki mesta Dunaja narasli od 28 na 128 milijonov, a vkljub temu je primanjkljaja 38 milijonov. Občinski dolgovi so narasli v tej dobi za 375 milijonov. Obresti od dolgov, ki so jih najeli krščanski so-cijalisti. znašajo že danes 20 milijonov. (In vendar je dr. Lueger našim klerikalcem vzor gospodarja!) Novi državni zbor se snide, kakor je že uradno razglašeno, dne 18. junija. V prilog rezervistom. Krščansko socijalni deželni poslanci Nižje-avstrijske so poslali vojnemu in brambovskemu ministru prošnjo, naj se vsled neugodnega vremena letošnje spomladi kmetski rezervisti ne kličejo k orožnim vajam, temuč se naj raje preložijo na prihodnje leto ali pa popolnoma opuste. Prestolonaslednik In Madžari Nadvojvoda Jožef je nedavno v narodnem kazinu vpričo odličnih članov madžarske aristokracije izjavil: ..Prestolonaslednik se zelo čudi, da se na Ogrskem širijo napačne vesti, kakor da ni naklonjen Madžarom. Te vesti ga zelo bole, in pooblastil me je, naj izjavim v njegovem imenu, da so vse take vesti neresnične. Kadar pride vrsta nanj, bodo se mogli tudi Madžari sami prepričati, kako neutemeljene so bile vesti. Nemiri v Bukovini V nekaterih okrajih ob rumunski meji se je začelo med kmeti opasno gibanje, tako da se je bati ob času pravoslavnih velikonočnih praznikov nemirov. Deželna vlada je izdala obsežne varnostne odredbe. Baje je tudi vojaštvo konsignirano. Rumunski državni zbor je sklican s kraljevim ukazom na dne 9. t, m. k izvanrednemu zasedanju. Iz Rusije. Ministerskemu predsedniku se je posrečilo prodreti s svojim stališčem ter preprečiti razpust dume. Vendar se je bati, da nastanejo nove zmede, ko se zbere zopet duma po Veliki noči. Tudi predsednik dume Golovin je pooblastil neki časopis izjaviti, da o razpustu dume še govora ne more biti, temuč je upanje, da bo duma vse potrebne reforme izvedla. Državni svet je sprejel soglasno rekrutno reformo. Minoli petek so se na podlagi člana 27. državnih osnovnih zakonov odpravila nagla vojaška sodišča. Vojni minister je s posebnim ukazom prepovedal razglasiti imena častnikov, ki so sodelovali pri teh sodiščih. Nemške svobodomiselne stranke nameravajo ustanoviti v novem državnem zboru svojo zvezo, ki bi s pomočjo svobodomiselnih zastopnikov drugih narodov potisnila klerikalizem v ozadje. Obletnica hrvatske svobode. Lani dne 3., 4. in 5. majnika so se vršile na Hrvatskem burne volitve v hrvatski sabor. Združene hrvatske stranke so napele vse sile, da vržejo največje škodljivce in sovražnike napredka in blagostanja hrvatskega naroda, madžarone. to je ljudi, rojenih Hrvatov, ki so z lopovsko silo s pomočjo Madžarov ubijali duševno in gospodarsko hrvatsko ljudstvo. Ban Khuen-Hedervary, ki ga poznamo tudi Slovenci, je najznačilnejši zastopnik te struje, najkrutejši trinog; Hrvatov, ki jih je tlačil skozi desetletja. Lani pri novih volitvah v hrvaški sabor so združene hrvatske stranke vrgle skoro na celi črti madžaronsko gospodstvo in od tistega časa sem se čuti po celem Hrvatskem zdrav napredek na vseh poljih. Dopisi. Polzela. Naša Ciril in Metodova podružnica je priredila skupno s tukajšnjim Bralnim društvom v nedeljo, dne 28. p. m. veselico. Občinstva je došlo vkljub slabemu vremenu nepričakovano veliko. Izborno izvežbani diletanti so predstavljali igrokaz „Tat v mlinu". Občinstvo je bilo nepopisno navdušeno ter je vrlim igralcem, ki so svoje uloge res umetno rešili, živahno pritrjevalo. — Posebno so se skazali kot umetniki: Aron (g. iur. Uratnik), Katrca (g. Tilda Farčnik), Jurče (g. Sevnik) z Dorotejo (g-. Repič). Pohvaliti nam je Tomaža, desetnika, Ančko iu Javornika. ki so vsi prav dobro nastopali. Hvala izvrstno Izurjeni Št.-Pavelski narodni godbi, ki nas je pod vodstvom požrtvovalnega g. učitelja Schmida ves večer kratkočasila in povzdignila uspeh veselice. Le krepko naprej. Živeli! Gledalec. Ormož. Dne 21. aprila t. 1. uprizoril je učiteljski kvintet, sestoječ se iz gg.: Domicijan Serajnik Ormož, Franc Serajnik — Središče, Ivan Najžer — Središče, Ivan Žolnir — Velika Nedelja in Jakob Preindl — Velika Nedeija — koncert v ormoški okoliški šoli. Šolska soba bila je polna samega odličnega občinstva večinoma iz Ormoža, a opazili smo tudi mile goste od Velike Nedelje, iz Središča, Huma, Svetinj in iz Hrvatskega. Vse točke koncerta — pevske in godbene. — so izvrstno uspele. Posebno so poslušalci občudovali krasno, virtuozno igranje g. Franca Se-rajnika na I. goslih, nič manj pa mojsterske komade vodje koncerta g. Domicijana Serajnika na „cellu". G. Najžer je s svojim zvonkim baritonom, g. Žolnir s svojim mogočnim basom in g. Preindl kot priznan tenorist pripomogel, da je koncert v vseh točkah napravil najboljši vtis. Občudovala se -je vztrajnost gg. koncertantov, ki se, na treh različnih krajih službujoči, niso ustrašili dolgega in večkratnega pota k vajam, ki so bile za koncert potrebne. Ker se je ves čisti prebitek poklonil v prid ubogi šolski mladini ormoške slov. okoliške šole. torej za naroden in zajedno človekoljuben namen, kličejo hvaležni poslušalci vrlemu učiteljskemu kvintetu: Hvala lepa! Le tako naprej! Somišljeniki! Prihodnje, t. j. petkove številke „Narodnega Lista" dobi vsak, ki sprejema list, po tri izvode. Želimo, da jih možje somišljeniki razdelite med sosede, da se razširi list po vseh vaseh. Dnevne novice. Za narodni sklad je daroval g. Val. Pulko iz Dobja 3 K. Omizje pri Cimpermanu na Polzeli je nabralo 10 K 47 vin. Narodnjaki, posnemajte! Samomor. Polk. zdravnik v Mariboru dr. Sva-ton se je 3. t. m. obesil. Bil je v preiskavi zaradi dragonca Berneggerja, katerega je dal pre-tepati do smrti, češ, da je pijan, dočim je imel dragonec krogljo v glavi. Preiskava se je 3. t. m. končala ugodno za Svatona. V pismu, ki ga je zapustil, pravi Svaton, da se je obesil, ker se boji blaznosti. Podkupovanje volilcev. Somišljeniki! Strogi zapor od 1—6 mescev je kazen za tistega, ki bi zakrivil pregrtšek podkupovanja volilcev. Kdor obljubi volilcu ali mu da kak premoženjski dobiček v tej ali oni obliki (denar, pijačo, jed itd.), je kazniv. Ravnotako kazniv je pa tudi tisti, ki to sprejme in naj potem gre volit ali ne. Somišljeniki! Pazite strogo, da se niti v naših vrstah kaj takega ne zgodi, naznanite pa tudi vsakega nasprotnika, ki bi to delal. Vlada podpira štajerske klerikalce. Iz zanesljivega vira vemo, da vlada podpira na vse kriplje izvolitev Koroščevih kandidatov. To bodo lepi zagovorniki in branitelji pravic in zahtev slovenskega ljudstva, ti Koroščevi „poslauci". Ki bodo z milostjo in pomočjo vlade prišli v državni zbor. Ti ljudje se bodo vladi že po robu postavili! Slovenski kmetje, v svojo pogubo greste, ako volite ljudi, odvisne od vlade. Volite neodvisne kmečke kandidate! Kakor pri nas. „Novi List ', ki izhaja v Reki. sporoča, da je v Praznicah v Dalmaciji duhovnik izpred oltarja rekel, da bo izpostavil skozi tri dni Sv. Rešnje Telo, da izžene hudiča (to je namreč napredni kandidat dr. T-resic!) iz duš vernikov ter jih navdahne s Sv. Duhom za duhovskega kandidata B o j a n i č a. — List dostavlja: ..Živijo sveta štacuna! Še ene take volitve, pa pokopljejo popje vero in zrušijo cerkev brez pomoči framazonov." Odlikovani rojak. Sekcijski svetnik v pravosodnem ministrstvu gosp. dr. Janko Babnik, naš rojak od Ljutomera, je odlikovan od cesarja z redom železne krone 3. vrste. Imenovanje. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celj u g. Fr. Tiller je imenovan avskul-tantom v področju višjega deželnega sodišča v Gradcu. Južni kolodvor v Mariboru bodo znatno razširili. Vsa dela bodo stala 250.000 kron. Narodnost slovenske duhovščine v Mariboru stavi zadnja .Domovina"' v jako čudno luč. ker odkrito trdi. da velika večina mariborskih duhovnih gospodov kupuje svoje špecerijske potrebščine v nemških trgovinah. In ti ljudje pridigajo slovenskemu ljudstvu geslo: Svoji k svojim!" In ti ljudje naj nam še pridejo enkrat deklamirat o narodnosti! Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko ima v četrtek 9. t. m. posvetovanje v Mariboru. Govorilo se bo o volitvah. Slovenjebistriški okrajni zastop Dne 6. t m. se je vršila drugič volitev načelnika. Pri prvotni volitvi Stiger te „časti" ni hotel prevzeti, grofa Attemsa pa nemškutarji sami niso hoteli voliti. Vsled te nezaupnice je grof močno užaljen ter se je drugi volitvi tudi odtegnil. Izvoljen je notar Hermana Wiesthaler, namestnikom pa Jakob Versolatti. Kako bosta ta gospoda gospodarila v našem okraju, smo pač zelo radovedni. Zopetne občinske volitve se vrše dnvor nekega Štajerčevega pristaša, kateremu se je beseda odvzela. Ko se je občinstvo zopet pomirilo, so z najboljšim uspehom kandidaturo Žurmana priporočali Strmšek, Kušec, Lebar in Florijan Gajšek. Soglasno se je sprejela resolucija za kandidaturo Žurmana ter se obsodila zloraba prižnic in spovednic v agitacijske namene. š Laži nasprotnikov o Žurmanu. Pristaši lažikmečke zveze begajo volilce po sejmih in romarskih shodih, da Žurman ne dobi v domači fari nobenega glasu. Kako nesramna in podla laž je to, kaže dejstvo, da se jena Žurmanovem shodu vpondeljek, dne 2 9. aprila v njegovi domači fari Slatini zbralo nad 300 k m e t o v - d o m a č i-nov, ki so skoro soglasno se izrekli za Žurmanov o kandidaturo. Dr. K o r o -ščevih pristašev se nobeden ni upal oglasiti. L c) Ptuj-Ormož. Kandidat narodne stranke Jakob Zadravec, veleposestnik v Središču. p Neumne se hočejo delati. Kdo? Nekateri takozvani inteligentniki ormoškega in ptujskega okraja. Prav dobro vedo, da se je Ploj vrgel v naročje lažikmečke zveze, ki hoče zasužnjiti šolo in vzdržati v politiki nazadnjaštvo. Ploj sam se izgovarja, da hoče biti konservativec. Mi pravimo, da dotični gospodje prav dobro vedo, da zagovarjajo lumparijo in nazadnjaštvo. Pa delajo se, kakor bi ne vedeli, za kaj se gre. Neumne se delajo! p Plojev shod pri Sv. Marku. Nekoliko časa pred shodom govori fil. Vesenjak neslanosti par kmetom. Hvali se. da se sedaj poteguje za kmečke koristi. Pridrdra elegantna kočija. Ustavi se pred farovžem. Iz nje stopi g. dv. sv. Ploj. Sprejme ga kaplan. Nato ga pozdravi župnik. Izgineta v farovž. Kmalu nato koraka Ploj in asistenca župnik in kaplan v skedenj sosedne hiše. Precej kmetov. Ploj predlaga predsednika markovskega župana. Ta predstavi g. dv. svetnika. Podeli mu besedo. Ploj se zahvali za zaupanje, katero so mu dosedaj izkazali. Pove. da je kot poslanec ..vse izpolnil, kar je obljubil." (?) Razvija svoj program. Govori o davkih, o vinskem zakonu itd., o ločitvi Ogrske itd. itd. Govori proti Ornigu in soc. dem. Vidmarju. p Fil. Vesenjak Plojev agent. To je tisti Vesenjak. ki je na shodu 14. aprila v Ptuju hotel smešiti gesp. Zadravca s tem, češ: ,.Zadravec ni kmet. ima zlato verižico/ Za Plojevega agenta pa ga imajo isti kmetje, ki so bili preteklo nedeljo na nekem Plojevem shodu. Slišal sem ta pogovor dveh kmetov: Kmet vpraša: „Kateri je toti to?" (kazaje na Vesenjaka). ,..Ja, to je gotovo pomagač — agent!" mu odgovori drugi. Mož. ki ima v usnje vezano prepričanje! p „Vero hočejo dol sprav't!" Najboljši prijatelj nčiteljstva je pač klerikalec v obče, duhovnik posebe. Sosebuo sedaj v burnem volilnem času, se nam kažejo gospodje v talarjih prav iskrene prijatelje. Ker uvidevajo, da jim ginejo tla pod nogami, da so se začele trgati vrvi, s katerimi so dosedaj vlekli ljudstvo skupaj, vale vso krivdo na učiteljstvo. Kmetu volilcu seveda ne bode nobeden kaplan, nobeden fajmošter šel pravit: „ Vidiš, ljubi moj, toliko časa smo te zadrževali v nevednosti, da ne rečem neumnosti, sedaj te pa že vleče zavednost iz naših krempljev." Ne. Gospodje prav po farizejsko zavijajo oči proti nebu kličoč: ,.Vera peša! Vero hočejo dol spravit!" In učitelji, ti brezverci, ti luteranci. protestantje, ti so v prvi vrsti krivi, da postaja kmet neveren! Prav. Pustimo jih kričati kakor mešetarje. Kmet, ti pa poslušaj! Mati je prva, ki uči tvojo deco moliti, se križati; ko pride otrok v dobo, da se sprejme v šolo, kdo je tedaj prvi, ki se ukvarja s tvojo deco. kdo jo uči pravilno moliti, kdo ji kaže. kaj je prav, kaj ne? Kdo jo očetovski svari, kadar je kaj pregrešila? Le vprašaj svojo deco doma: kdo je to? Učitelj in zopet učitelj! Rekel boš: „Ja, saj pridejo tudi gospod v šolo in uče deco verouk!" Res je. Ali vprašaj pa svoje otroke, kako p-ospod to opravljajo. Dve uri verouka imajo predpisani na teden, za vsak razred. Ali misliš, dragi moj, da vestno zahajajo v vsako teh ur? Kaj še! Tarok, vince, vesela družba, to je njihova kateheza. Kadar pa pridejo gospod le v uro, uj! tedaj je pa strah in groza! Na pamet so se učenci imeli učiti eno, dve strani: vsakdo se ni naučil; palica pleše, zaušnice frče; če dru-zega ni pri rokah, pa vzamejo blagoslovljeni gospod knoflico ter zbadajo vsakega, ki ne zna; lasje in ušesa trpe, da je joj, če vse to ne izda, no. pa prileti še par brc! Ura je pri koncu! Kdor ne veruje, da je tako, naj vpraša deco, bo že zvedel resnico. Ker pa nočemo nikomur krivice delati, povemo tu javno, da niso vsi duhovniki taki, žal samo, da je marljivih, poštenih tako malo! Kadar se pregreši otrok, ne posvari ga ka-tehet po očetovsko, kakor se to spodobi dušnemu pastirju, ne, ošteje ga, kaznuje ga, če ena kazen ni dovolj, naloži mu dve, tri, štiri. Vprašam vas sedaj, ali naj vse to ravnanje gospodov krepi in utrjuje vero? Ne in stokrat ne! Kaj mi pomaga, če znam zbrbrati ves katekizem na pamet, če mi ostane srce prazno, če ne vem, da moram svojega bližnjega ljubiti, a tudi sovražniku dobro storiti! Prazno slamo mlatiti, gospodje, to znate! To kažejo vsakoletne skušnje iz verouka. Huj, to zna ta uboga deca! Ali če bi pa prevzvišeni enkrat vprašal: „Ljubi moj, kaj boš storil, če te kdo raz- ijlifr tr lulmT ^— mu bom dve nazaj!" (Po vzgledu svojih duhovnih učiteljev.) Tedaj bi videli škofi, prošti, dekani, kako malo razume otrok, kar mu je vtepel kate-het v glavo, kako prazno je to srce! Vera peša! Saj mora! če pa žive ti gospodje tako, da se ljudstvo zgleduje, da otroci govore reči med seboj o svojih duhovnih gospodih, o katerih bi se jim še sanjati ne smelo. — Gospodje! Zveličar je rekel: Kdor pohujša enega izmed teh malih, bi bilo boljše, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in da se potopi v globočino morja! Ako hočete konkretnih slučajev, postrežemo lahko! — Vpijete vedno: Učitelji spravljajo vero dol! Gospodje, učitelji so popolnoma nedolžni pri tem. Sami, sami se primite za nos, sami ste krivi, da gineva spoštovanje do vas! Živite tako, kakor se spodobi duhovniku in nikdo vam ne bo odrekel spoštovanja. Kmet, ti pa že enkrat spresrlej! Duhovnik in vera ni vse eno. Duhovnik je oseba kot ti, posvetil se je le stanu, ki naj bi bil vzvišen nad drugimi, drugače je pa krvav pod kožo. kakor si ti! Vera, prava vera. ljubi moji kmetje, ta je v srcu, čistem, dobrem, poštenem srcu; pravi kristjan nosi svojega boga v srcu. ne na jeziku. Prava vera se kaže v dejanjih, ne v besedah! Vera pa s politiko nima prav nič opraviti; zapomnite si to! Mi Slovenci smo veren narod; fra-mazonov, brezvercev ni med nami. in naj kriče duhovniki še toliko o tem. Volili si tudi ne bomo nepoštenih in brezvernih mož v državni zbor; reči pa moramo, duhovnik ne spada tja! Duhovnik beri mašo, uči deco in odrasle, opravljaj dela usmiljenja, spolnjuj svoje stanovske dolžnosti in spoštovan bode. vera ne bode pešala, vse drugo pa ni zanj. Duhovnik, tvoj bodi oltar, vse drugo mu je na kvar. p Sv. Miklavž. Hvala Vam, gospod urednik, da ste mi sprejeli zadnje pismo. Danes pa vam hočem pisati, da naš kaplan jako dela za Ploja. On že ve zakaj. Njegova klet bi znala dosti povedati. Ali naši ljudje niso tako neumni. Oni si mislijo: Zakaj pa ga ne bi pili. saj je zrastlo v naših goricah. Volili pa bomo. kakor bomo sami hoteli. Kaj nam pa morejo! Tudi pri zadnjih volitvah za Korošca je bilo tako. Kaplan so de-setake metali na mizo, mi smo pili, volili pa — drugega. — Živijo naš 'kmečki kandidat Jakob Zadravec! p Kaj pa to ? Iz neke občine v bližini Ptuja zvemo zanimivost, da so se dostavljale volilcem glasovnice popisane z imenom Ploja. Uvedli smo po svojih zaupnikih preiskavo in bomo sleparjem pošteno stopili na prste. Vi, ki hočete imeti patent na katoličanstvo, ali je to vaša poštenost?! p Dr. Ploj — kandidat farbarjev in lažnikov. Razni agitatorji za Ploja razširjajo po okraju vest, da je baje Zadravec ločen od svoje žene. Tako smo minolo nedeljo govorili z nekim kmetom iz Št. Lovrenca na Dravskem polju, ki je odločno trdil, da bo volil Ploja, ker je to krščanski mož. Zadravec pa da živi ločen od žene. Tako nesramnih iu podlih sredstev se poslužujejo v volilnem boju proti narodnim kmečkim kandidatom. Prepričani naj so, da jim bo narod to kruto povrnil. Laž je, da bi bil Zadravec ločen od svoje žene, ampak živi vzorno zakonsko življenje, resnično pa je, da je dr. Ploj. klerikalni kandidat, sodnijsko od žene ločen. p Zaupnega volilnega shoda narodnega kandidata Zadravca v Jurovcih pri Ptuju pri g. Penu minolo nedeljo se je udeležilo do 40 mož. Kandidat Zadravec je kratko razvil svoj program. Govorili so še Spindler, Kaukler, Babosek. Predsedoval je shodu g. župan Koželj Štefan. Kandidatura Za-dravčeva je bila soglasno sprejeta. p Ornig — posili kandidat. Iz zanesljivega vira vemo, da ptujski Nemci spočetka niso nameravali postaviti v ptujskem okraju nemškutar-skega kandidata. Toda Linhart je tako dolgo obdeloval Straschilla in druge, da so konečno vendar Orniga „postavili". Zato imamo priče. Stvar nima drugega namena, kakor oslabiti našo moč proti klerikalnemu kandidatu in je manever s Petrom Zadravcem iste sorte politično „dejanje." p Volilni shod na Črni gori pri Ptuju minolo nedeljo je pokazal nesramnost in duševno omejenost klerikalcev v polni luči. Udeležba je bila velika, bilo je do 250 ljudi. 6 duhovnikov je bilo navzočih. Iz Majšperka je prignal župnik nad 50 ovčic, mož-beseda kaplan Malajnar je prišel šele nekoliko pozneje. Navzoč je bil seveda tudi domači župnik Tertinek s kakimi 20 gorskimi ovči-cami. Slavni pisatelj Palir je seveda tudi para-diral in je pri glasovanju za predsedstvo kmetom roke dol tiščal. Paša Ozmec iz Št. Lovrenca je _nrinelml.. nknli. 30.„yfrnjh,.J(3n&fi,.. In, junaški konsumar Melhijor Zorko iz Cirkovc pri-mahal tudi s kakimi 20 junaki. — Slovenskih naprednih volicev je bilo tudi nad 100 navzočih. Ker so klerikalci hoteli imeti predsedstvo, a narodnjaki tega niso mogli pripustiti, se je vnel hud vihar na obeh straneh, v katerem je padla marsikatera ostra beseda. Prav junaško se je obnašal posebno zvezar oče Mustafa. prava turška korenina. Seveda je kaplan Zorko, ki ga imajo v Rečici v Savinski dolini kmetje v „blagem" spominu, bil duša klerikalnega razgrajanja. Svojo omiko je posebno pokazal s tem, da je uredniku Spindlerju, ki mu je par poštenih zasolil. v svoji onemogli jezi kazal - jezik. Prizor za bogove! — Predsednik okrajnega odbora narodne stranke za ptujski okraj g. Babosek iz Krčevine je otvoril shod ter predlagal v predsedstvj g. Žumra. Klerikalci so hoteli imeti nekega Robarja. Ker so narodnjaki uvideli, da je zborovanje vsled naučenega vpitja in razgrajanja klerikalcev nemogoče, se je javni shod zaključil in sklical za narodnjake zaupni shod. katerega se je udeležilo nad 100 ljudi. Klerikalci so zborovali tudi za sebe. Na shodu narodnjakov je predsedoval g. Žumer; govorili so: urednik Spindler o položaju; kandidat Zadravec, ki je razvijal svoj kmečki program: nadučitelj Pesek, nadučitelj Hren; kmetje so stavili razna vprašanja; ostro se je obsojalo hujska-joče delovanje duhovnikov: Zadravčeva kandidatura se je med nepopisnim navdušenjem sprejela. Nas veseli, da je tudi v tistih tako zapuščenih krajih led razbit, da se bo tudi tam moglo konečno začeti plodonosno narodno in gospodarsko delo. Vsi razsodni kmetje stoje že danes na strani napredka in bodo dne 14. maja pokazali, da hočejo biti svobodni kmetje na svobodni slovenski zemlji. Volili bodo Jakoba Zadravca. p Volilni shod v Mali vasi pri Sv. Marjeti pod Ptujem minolo soboto dne 4. t. m. zvečer se je sijajno obnesel. Nad 250 voiilcev iz župnij Sv. Marjete, Zavrča, Sv. Marka itd. Shodu je predsedoval župan Pignar. Govorili so Murkovič, kandidat Zadravec, Liplin, Kranjčič. dr. Gregorec in Pukšič. Kandidatura Zadravčeva je bila soglasno sprejeta in je bilo navdušenje za kmečkega kandidata nepopisno. — Gotovo veselo znamenje, ako se v delavni dan v tako ogromni množici kmečko ljudstvo udeleži zborovanja. Veselo znamenje, da se je ljudstvo tako globoko začelo zanimati za politično življenje. In to je poroštvo za boljšo bodočnost slovenskega naroda. p Izjava. Ker se me je že od več strani hotelo prekrstiti za očeta onega govora, s katerim je skušal filozof Vesenjak na shodu neodvisnih voiilcev ptujsko ormoškega okraja v Ptuju reševati kandidaturo dr. Ploja. se mi zdi potrebno pribiti črno na belo, da v filozofu ne tiči j u r i s t Vesenjak, ampak da sva filozof Vesenjak in moja malenkost dve različni osebi. Ne bi pa videl rad, če bi se g. filozofu kratila lastninska pravica njegovega govora in slava njegovega nastopa s kmečkimi zvezarji. Vsakemu svoje! Na Dunaju, dne 3. maja 1907. cand iur. Anton Vesenjak. d) Maribor levi breg. Narodni kmečki kandidat: Josip fflursa, kmetovalec na Krapjn pri Ljutomera. 1 Pri Sv. Križu nad Mariborom se je volilni shod naprednega kmečkega kandidata Mursa minolo nedeljo sijajno obnesel. Udeležba je bila mnogobrojna. Med splošnim navdušenjem je kandidat Mursa razvil svoj program in je bila njegova kandidatura z vsemi proti enemu zvezar-skemu glasu sprejeta. Obširneje poročamo. 1 Šentlenarčki okraj. Zanimanje za našega neodvisnega narodnega kandidata Josipa Mursa jako povoljno napreduje. K temu nam je najbolj pripomogla dr. Tipli-čeva garda od zadnjega našega shoda s svojim obžalovanja vrednim obnašanjem. Pomilovanja vredni so zaslepljenci, ki se potegujejo za od duhovnikov odvisnega Roškarja. Pa gospodje kolovodje, jako se motite, ker vedite, da nas je že dokaj zavednih mož, ki ne odobravamo vsakokolišnjega početja, katero ni narodno in ne versko, pač pa samo za Vašo osebno korist. Evo vam, kako je pri okrajnem zastopu in drugotnih narodnih zavodih; mi hočemo občo korist vseh v okraju, ne pa samo privilegiranih funkcijonarjev. In zategadelj gre glas od soseda do soseda: vsi za Kmeta Mursa delujmo in mu dne 14. t. m. dajmo svoje glasove. -Rnškar nam nač nima lrai nnlrarati kar hi bil storil kot večletni podnačelnik okrajnega zastopa za korist kmeta, dosti manj pa še kot deželni poslanec. Mož je dobra zanjka v korist politikujočim duhovnikom, ker za gospodarstvo se jako malo briga. Zategadelj si išče mastno plačane zaslužke na rovaš nas kmetov. V političnih zadevah pa ga bodo kakor doslej komandirali duhovniki. Sotrpini-kmetje, vsi za naprednega neodvisnega kmeta Josipa Mursa. 1 Iz Krapja. V zadnjem listu „Slov. Gosp." nek puhloglavi ,.Krapenski" prežvekuje že davno ovržene laži o našem kandidatu Mursi. To je tem hudobneje, ker ga gotovo skoraj vsak dan vidi, kako na polju dela. Seveda se Mursa ne ^re nadutemu ošabnežu klanjat, odtod ta jeza nanj. Pošteni in izobraženi sosedje pa visoko čislajo g. Mursa, ker je tudi vedno z dobrim svetom in dejanjem na razpolago vsakemu. Posebno mi Krapenci mu moramo biti hvaležni, ker nam je se svojim vplivom s podporo okraja spravil izvrstno cesto v Ljutomer, kjer smo prej do kolena blato gazili. In takega moža blati „Krapenski" Fej te bodi! Seveda Mursa ni volil nemčurja v okrajni odbor, kakor „Krapenski". Tudi ni imel umazanega posla pri regulaciji Mure, kakor zopet nek drng „sloveči" Krapenski. Mursa je po svojem značaju prezvišen, da bi ga tako podle duše mogle oblatiti. Ali vam je dosti, „Krapenski"? Še hočete več? Le oglasite se zopet kaj in zatrobili vam bodemo, da vas bodo ušesa bolela. Takim narodnim izdajicam ne pustimo obrekovati našega vrlega kandidata. Živijo g. Mursa! Kdor je res vrli kmet, bo ga 14. t. m. volil, ne pa popolno neznanega nam Roškarja. 1 Cven pri Ljutomeru. Nekdo je navezal skupaj otrobov, zabelil jih s prav mastnimi laž-njivimi ocvirki ter to poslal Slov. Gospodarju pod naslovom: „Iz Cvena pri Ljutomeru". Vemo dobro, da se ta lažnjiva godlja ni skuhala na Cvenu, ampak nekje na cerkvenem trgu v Ljutomeru, pač pa je morda „odločen katoliški mož" pripo-magal k temu s svojim lažnjivim jezikom. V tem dopisu ostudno in lažnjivo napada same dobre in odlične kmetovalce, ki pa so tudi „odločno katoliški možje". Le tako naprej, saj bodo ljudje spoznali, s kakimi sredstvi delujete. Saj naši ljudje dobro vedo, da je ves dopis skoraj gola laž, in po tem dopisu bodo sodili tudi druge dopise SI. Gospodarja. G. Mursa se imenuje „mora" naše občine. Oglejmo si malo delovanje te „more". Dopisnik ni vedel navesti nobenega nečastnega ali pa občini škodljivega dejanja g. Mursa. Pač pa jaz vem nekatera, ki so bila občini v korist. G. Mursa je dosegel, da je dobil del občine še drugo ugodno zvezo z Ljutomerom ter v ta namen izposloval celo podporo okraja; cesta, dasi občinska, je zdaj tako lepa, kakor bi bila okrajna. Potegoval se je z vso vnemo, da bi bila zimska kmetijska šola na Cvenu; a kaj šola, ta kmečki zvezi smrdi; saj bi postal kmet vsled šole bolj izobražen, ter bi spoznal svoje prave prijatelje. G. Mursa je sprožil tudi vprašanje o pošti. Ta in enaka zlobna dela je zakrivila ta naša ,.mora". Oglejmo pa si zdaj delovanje „odločno katoliških mož" odkar so „pod vladnim pokroviteljstvom dali slovo g. Mursu za vselej" (? oho!). Dva teh odločno katoliških mož" sta volilla pri okrajni volitvi za namestnika nemčurskega notarja Turn-a. — Menda sta v svoji zmoti mislila, da je to tudi „odločno katoliški mož". Drugi „odločno katoliški mož" vedno hodi od hiše do hiše ter obrekuje in dela prepir med sosedi, da se vse kadi. Ta poštenjak je hotel spreti sinove nekega umrlega posestnika, da bi morali prodati svojo rojstno hišo, ktero bi on rad pobasal. Ta je tudi glavni povzročitelj lažnjivega dopisa v SI. Gosp., kterega sicer ni sam zmožen spisati. Ej, dopisniče, slabo uslugo si naredil svojim pristašem s tem, da si omenil maslo na glavi, saj ga imajo tvoji „od-ločno katoliški možje" več ko dovolj. Vemo pa še za več. Kar čveka dopisnik o dohtarju in sod-nijah, je tudi prav neumna laž. Mursa ne obiskuje dohtarjev in soduij nič bolje, kakor to store drugi kmetje, ki imajo tupatam kako opravilo. V dopisu se tudi trdi, da se Mursa z Roškarjem ne more kosati, pa pozabi se povedati, zakaj ne? Dopisnik ni vedel povedati nobenega kmetijstvu koristnega dela Roškarjevega, ki bi ga povzdignilo nad Mursa, Naši ljudje v obče o Roškarju do letos niso znali, da kje živi. Nasprotno pa je res, da Mursa, kar se tiče občne izooraženosti ter strokovnega kmetijskega znanja visoko nadkriljuje Roškarja. In vsak kmet, kteri še le količkaj drži na svojo kmečko čast, bo volil neodvisnega in vnetega kmeta Mursa, ne pa Koroščevega adjutanta Roškarja. Volijo pa ga lahko z mirno vestjo tudi drngi stanovi, kajti tudi njihovim težnjam bode dobrohoten in pravičen podpiratelj. Živel g. Mursa! Mnrsa baje podpira vsa njegova žlahta. Za to debelo laž bo dopisniku malo hvaležen eden „odločno katoliški mož", ki je, dasiravno najbližje Mursove žlahte, hud njegov sovražnik, Tega Marsovega sorodnika je ravno hotel že prej omenjeni lažnjivi ,,katoliški mož" proglasiti za kandidata, ker se mu baje Roškar ni dopadel. Verjamemo! Gospodine Evangeliste, napravite torej prej red in disciplino pri svojih podrepnikih, potem pa šele pojdite obirat poštenih slovenskih vernih kmetov, če se vam zdi to koristno početje, S proslulim maslom bodite v obče malo previdnejši. Basta! A rivederci! 1 Kaplanu Škamlecu v Ljutomeru! Vi pišete v zadnjem Slov. Gosp. z dne 3. maja 1907, da sem se podpisani »blagovolil" nepovoljno izraziti o kandidatu kmetu Roškarju, češ da je slab gospodar, slab kmet. Povem Vam torej, da ste v tej izjavi glede mene ostudno lagali in obrekovali, in da si bom od Vas iskal zadoščenja druf potom. Celje. 4. maja 1907. Vekoslav Spindler e) Maribor desni breg. Narodni kmečki kandidat: Viktor Glaser, kmetovalec in lesotržee na Smolnikn p. Rušah. d Volilni shod v Hočah. Lažnjivo je, kar piše „Gospodar", da je en sam kmet glasoval za Glaserja. Že to se vidi, da dopisun ne upa imenovati imena tistega moža, ki je glasoval, ker predobro ve, da bi se mnogi ravnali po njegovem vzgledu. G. učitelj Lesjak niti ni bil pri shodu, in tudi ni organizoval shoda; ravno tako malo g nad. Mejovšek. Da pa dopisnik z očali imenuje udeležnike „narodne izdajice", o tem še se bo obširneje poročalo in tudi njegova vest malce iz-praševala. Je dovolj masla! Kmet. d Slovenska Bistrica. Shod Viktorja Glaserja minolo nedeljo v Krulčevi gostilni se je dokaj dobro obnesel. Kljub temu, da se je shod še le dan prej razglasil, se je vendar sešlo do 50 oseb, ki so navdušeno pritrjevali govoru kandidata Glaserja. V jedrnatih besedah je razvil svoj program, ki priča o res pravem razumevanju kmečkih teženj. Prav dobro je govoril g. Založnik, ki je raz-motrival o novem volilnem redu ter rotil navzoče, naj se zanesljivo udeleže volitve. Priporočal je kandidaturo g. Glaserja, ki združuje v sebi vse one pogoje, ki jih morajo zahtevati volilci od svojega poslanca. Viktor Glaser je Slovenec, katoličan, kmet in samostojen mož, ki bo vsled svoje inteligentnosti znal sam zastopati koristi volilcev, dočim bo moral Pišek tako plesati, kakor bo žvižgal dr. Korošec. Govoril je še Ivan Novak. Shod se je zaključil z vsestranskim navdušenjem za Glaserja. d Na letakih za Viktorja Glaserja se je zgodila pomota. V stavku: Pišek je sicer kmet, pa on se bode v prvi vrsti potegoval za kmeta . . ."' je izpuščena besedica ne, kar itak mora vsak, ki pazno čita, izprevideti. d Kandidat Pišek nam piše, da ni bil sod-nijsko ločen od svoje žene. — To je res, toda dejstvo je, da ni živel z ženo skupaj, nasprotno v velikem sovraštvu; dejstvo je, da si je ta žena na smrtni postelji prepovedala, da bi se ji na nagrobni spomenik dalo njeno zakonsko ime Pišek, kar se potem tudi v resnici ni zgodilo. d Zreče pri Konjicah. Volilni shod, katerega je priredil naš kmečki kandidat Viktor Glaser, dne 28. m. m. v prostorih g. Hinko Dobnika, obnesel se je sijajno. Nepričakovano število 120 volilcev se je udeležilo shoda in so se vsi izrekli za kandidaturo Glaserja in odobravali njegov govor. Razlagal je v jedernatih besedah zlo slovenskega kmeta, trgovca in rokodelca, in obljubil delovati z vso svojo močjo iz ljubezni do naroda, da se mu omogoči povzdigniti zatirani narod. A imeli smo tudi 5 reci pet celih nasprotnikov in sicer: Janez Potnik nekdanji kmet, sedaj občinski pisar v Sv. Jungerti, kateri je nekaj besed izustil in narodno stranko imenoval liberalno, brezversko in pogubo, kar je povzročilo seveda veliko smeha. Pritiral je seboj tudi svojega njemu enakega brata. Tretji nasprotnik bil je kot zastopnik večih Zrečanov slavni Zreški mežnar. Zanimiv je četrti nasprotnik. To je sloveči ofer, kateri je na svoj klerikalizem ponosen kakor jelen, ki rogovili pod talarjem. Pa zakaj? Hm, hm, . .......Katerca,iu odpri'!" . . , . . Petega nasprotnika omenjati se mi ne zdi vredno. Dragi somišljeniki, sedaj veste, kakšne nasprotnike smo imeli. „Slov. Gospodar" po svoji navadi nesramno laže, da je naš kandidat Viktor Glaser v Zrečah pogorel. Zakaj pa ni v prihodnji številki obljubljenega pogorišča pokazal ? Že ve, zakaj! Dragi Slov. Gospodar! prosim te in svetujem ti kot tvoj dolgoletni naročnik, da deluješ na tako krščauski in narodni podlagi kakor narodna stranka, da postaneš pri Slovencih zopet priljubljen, in vedi, da lagati je greh. Zreški volilec. d Za Piškovo izvolitev se baje prav pridno zanimata mariborski glavar srrof Attems in okr. komisar. Čudno vsekakor, da je videti tolikokrat razne skrivne sestanke. Ali naj govorimo jasneje?! f) Marenberk - Slov. Gradec-Šoštanj-Gornji grad. Narodni kmečki kandidat: llinko Ježovnik, kmetovalec v Velenju in načelnik šoštanj-skega okrajnega odbora; m Volilni shodi. Kmečki kandidat Vinko Ježovnik priredi dne 9. maja v našem okraju tri shode in sicer: ob 9. uri dopoldne v Št. Janžu pri Dravogradu v gostilni g. Franc Časa (pri Jurju); ob pol 1. uri popoldne v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu pri Mostnarju (Ivan Dobnik); ob 3. uri popoldne v Št. Ilju pri Mislinji v gostilni gosp. Sprihal. m Bočna. Pri nas je vse za Ježovnika. Dne 14. maja bomo pokazali, da smo zavedni ljudje, ki volimo kmeta, ne pa starega profesorja, kateri naj gre rajši v penzijon, da dobi kdo drugi stalno službo na c. kr. učiteljišču. m Gornji grad. „S1. Gospodar", stari prijatelj moj. je k poprejšnjim lažem dodai še novo laž da sem govoril na volilnih shodih. Naj mi navede, na katerem volilnem shodu sem govoril, pa plačam 1000 kron za sklad ..Narodnega sveta". Fr Kocbek. m Nova Štifta. Tudi pri nas so se razdeljevali listki proti našemu kandidatu g. V. Ježovnikn. Listki, kakor tudi „Slov. Gospodar" prihajajo v ogromnih izvodih. To zahrbtno agitacijo vodi naš župnik Ferme, ki si je že enkrat pošteno prste opekel. Primeren odgovor še dobi. m Mozirje. Dne 4. t. m. je zopet priroimal kandidat „Kmečke zveze" g. Fr. Robič v Moziirje. Kot tak obiskuje samo farovže ter občuje z gosp. duhovniki. V farovžu je povedal, ako ne dobi v gornjegrajskem okraju dve tretjini oddanih glasov, je zgubljen. Zato se bo že skrbelo, da nam Robič ne bo več poslančeval. saj ima kot dež. odbornik dovolj dela za štajerske Slovence v Gradcu. m Kokarje. G. Robič je imel dne 5. t. m. strogo zaupni volilni shod v Kokarjih. Ko je Robič zvezal svoje otrobe, je p. Anzelm takoj zaključil shod, ker se je bal, da bi se bili oglatsili zavedni kmetje. Pa bodo govorili 14. maja. m Ježovnik in cena živine. „Slov. Gospodar" vkljub temu, da smo dokazali popolno neresnico njegovih trditev glede Ježovnikovega govora v Mozirju, še vedno isto ponavlja in laže o Ježovnikn, češ, da je govoril ta proti visoki ceni živine in za to, da se odpro meje tuji živini. F e r d o Leskovar! Vi ste odgovorni urednik „Slov. Gos p/ in mi Vas z ozirom na zgornje Vaše trditve imenujemo poidk lega lažnika in obrekovalca ter zsa-htevamo od Vas, da si iščete zad oščenja. m Profesor Robič je kandidat dr. Korošica, župnikov in kaplanov. Da ga kmečko ljudstvo ne mara, to je dovolj jasno videl on in so videli razni župniki na shodih v slovenjegraškem okraju. In zdaj še „Slov. Gosp." farba. da so kmetje za — Robiča. Kranjsko. Pri občinskih volitvah na Bledu, ki so se minole dni vršile, je propadla doslej vladajoča narodnonapredna stranka. Primorsko. Slovenski kandidat v Gorici je Jernej Kopač, svečar in posestnik v Gorici. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Mozirju ima dne 9. maj-nika 1907 v gostilniških prostorih brata Zdravka Vasle-1,a t o C n o ob pol 2. uri popoldan svoj izvanredni občni zbor « sledečim vsporedom: I. Pozdrav br. podstaroste. II. Volitev staroste in enega odbornika. III. Slučajnosti. Brate Sokole prijatelje društva vabi k udeležbi odbor.