^^^^^ ^ ^^Jflt^f^^^^L^^^	^ Issued every day j)?
fn Ima 10.000 naročnikov:- m " i	S o j j tt vj
084 si®v«»8kai delavcev v Ameriki	and
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March	3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO, 231, - SfrEV. 231. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 1, 1915. - PETEK, 1. OKTOBRA, 1915.	VOLUME XXIII. _ LETNIK XXIII.
ZAVEZNIKI POSKUŠAJO PREPREČITI, DA BI BOLGARSKA ARMADA VDRLA V SRBIJO.
t- -	A
ČE NE BO DRUGAČE, BODO ZAVEZNIKI ZASEDLI MACE-DONIJO. — GOVOR GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — ČLANI OPOZICIJE SO Z ADOVOLJNI S SEDANJIM FO-LOŽAJEM. — FRANCOSKA V LADA JE BAJE IZDELALA POSEBEN NAČRT. — PRI UTRD BAH ČATALDŽE JE ZAPOS-LJENIH KAKIH 30,000 NEMŠKIH DELAVCEV. — BRZOJAVKE IZ EVROPE BODO IMELE VELIKO ZAMUDO. — ZBOROVANJE RUMUNSKE KONSERVATIVNE STRANKE.
r
Grška in Bolgarska.
Atene, (irsko, 30. septembra. -1 Danes s«1 je vršila posebna seja poslanske zbornice. Pri tej priliki je stavil zastopnik vlade predlog da bi se dovolilo v vojne svr-he .+.{0,000,000. Po kratki debati je bil predlog z veliko večino sprejet in potrjen. Ko je stopil ministrski predsednik Venizelos v dvorano, ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo. Ttekel je. da je Grška morala začeti z mobilizacijo, ker je to storila Bolgarska in deloma tudi Rumunska. — S tem še ni rečeno, da bi morala temu ali onemu napovedati vojno, toda za vsak slučaj mora biti pripravljena.
Situacija, ki je zavladala zadnji čas na Balkanu, je zelo resna. Zaenkrat je vse odvisno od Bolgarske. — Xaša naloga je ščititi pri vsaki priliki interese gršk^ države in grškega naroda.
Vodja onozieije, M. Gounaris. je izjavil, da se popolnoma st nja Ven izelosovim govorom.
Francozi.
Pariz, Francija. 30. septembra. Tukajšnji "Temps" poroča: — Francoska vlada je storila vse potrebno, da ne bo Bolgarska napadla Srbije. Rusija je že odobrila njen načrt in upati jet da bosta tudi Italija in Anglija z načrtom zadovoljni. Podrobnosti načrta še niso znane.
Dobra misel.
Pariz, Francija. 30. septembra. Tukajšnje časopisje pravi, da sta poslali Avstrija in Nemčija na m«'jo 500.000 vojakov, iz Niša pa poročajo, da štejejo avstrijske in nemške čete ob srbski meji samo 300,000 mož. Srbi so prepričani, da ta armada ne more proti Srbiji niiVsar opraviti. Srbija ima poti orožjem preko 400.000 vojakov, ki so z vsem potrebnim izborilo preskrbljeni.
(V nt* bo drugače, bodo zasedli zavezniki Maeedonijo. Kakorhit-ro se to zgodi, ne more Bolgarska niči sHr. Prisiljena bo pridružiti se zaveznikom ali pa začeti z de-mobilizaeijo. Nemčija bi se v tem slučaju in- upala prodirati proti Carigradu.
Ameriški zdravniki odlikovani.
Nis, Srbija, 30. septembra. — Prestolonaslednik Aleksander je odlikoval včeraj 43 ameriških zdravnikov, ki so največ pripomogli. da so se /boljšale zdravstvene razmere v Srbiji, z zaslužnimi križci. Odlikovani zdravniki pripadajo iRockefellerjevi komisiji in ameriški družbi Rdečega križa.
Rumunska.
Berlin, Nemčija. 30. septembra. Iz Bukarešta poročajo, da je imela konservativna stranka svoje glavno zborovanje. Pri tej priliki j.' imel vodja konservativcev, Aleksander Marghiloman. dolg govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče:
— Oni. ki se zavzemajo za ru-sofilsko politiko, pozabljajo, da niso Rumuni samo na zapadu in severu ampak tudi na vzhodu. — Prepričan sem. da Rumunska ne bo izpremenila svojega stališča. Rumunska ni na nikogar navezana in lahko stori kar hoče. Storila bo pa ono. kar bo edino njej v korist.	'	J
Brzojavna zveza.
London, Anglija. 30. sept. _
Olavni postni mojster je danes izjavil, dn bodo imele od sedaj za-
■ vHa
[ naprej vse brzojavke, ki prilia-! jajo iz Evrope, posebno pa one iz Rusije in Srbije po 40 ur zamude.
j Bern, Švica, 30. septembra. — Brzojavna zveza med Italijo in Švico je prekinjena. Vse brzojavke iz drugih dežel imajo najmanj po 48 ur zamude. /
Prvi žid v državnem svetu.
Petrograd, Rusija, 30. sept. — Za zastopnika trgovine in industrije je bil izvoljen v državni svet AVeinstein. Dosedaj ni bilo v državnem svetu še nobenega Žida; člane državnega sveta imenuje car.
Bolgarska pripravljena.
Curih, Švica. 30. septembra. — Tz Berlina in z Dunaja poročajo, da je v bližini srbske meje koncentriranih 100.000 bolgarskih vojakov, ki čakajo samo povelja za napad. Proti severu odide vsak dan več kot dvajset vlakov, ki so vsi prenapolnjeni z vojaštvom. Bolgarski agenti so kupili na Grškem veliko množino konj. Kupčije se je sklepalo z vednostjo grške vlade.
Gataldža.
London, Anglija. 30. sept. — "Timesu*' poročajo iz Soluna: — , Pri Cataldži dela noč in dan kakih tisoč delavcev. Vse utrdbe so opremljene z modernimi topovi. Posadka šteje več tisoč mož. V ! slučaju skrajne potrebe se dajo odpreti zatvornice jezera Dereos, nakar poplavi voda vsp okolico.
Zračni napadi na Aachen.
Amsterdam, Holandsko, 30. septembra. — Oddelek 21 francoskih letalcev je vprizoril* zračni napad na mesto Aachen ter metal bombe na železniško postajo.
V nekem poročilu se glasi, da se je zapalilo sosednjo vas Rote • Erde.
Zeppelini na poti proti Angliji.
London, Anglija, 30. septembra. Glasom nekega poročila na "Central News" iz Amsterdama se je zapazilo danes nad Aerschot, 23 milj se vero iztočno od Bruselja. šest nemških Zeppelinov. Zračne križarke so plule proti zapadu, v smeri proti Kanalu in Dover ju.
Vojna proti Angliji.
Berlin, N emčija, 30. septembra. "Norddeutsche AUgemeine Zei-tung" organ vlade, se obrača danes proti vestem, da se namerava skleniti mir z Anglijo. V dotič-nem članku se glasi: — "Od številnih strani slišimo, da zopet kroži pravljica, da se peča državni kancelar Bethmann-IIollweg že ; dalj ("asa z mislijo, da bi se skle- ' nilo z Anglijo predčasen mir."
Avtorizirani smo označiti vsa slična poročila kot neutemeljena ter škodljiva, ker nasprotujejo interesom države.
Varnostno spremstvo za Dumbo. i
Washington, D. C.. 30. sept. — Angleški poslanik Spring-Rice je izročil danes osebijo poslujočemu tajniku Polku zagotovilo varnega spremstva za avstrijskega poslanika dr. Dumbo.
Kot se poroča iz Lenox, Mass., j" odpotoval danes .^r. Pum ha s svojo ženo od tam v New York. Dumba bo najbrž odpotoval s par-nikom "Nieuw Amsterdam", ki odpluje dne 5. oktobra iz New Yorka.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI BNPVNTK V ZDR. DRŽAVAH.
Z zapadnih bojišč. Ofenziva v Champagne.
Francozi poročajo, da so zavzeli prj Massiges neki grič velike strategic- < ne važnosti.
ANGLEŽI PRI LOOS. . .
Nemci so vprizorili uspešen proti-naskok pri Eipont. — Uničena francoska brigada.
Berlin, Nemčija, 30. septembra.
V	današnjem poročilu vojnega ministrstva glede položaja lia zapad-nem bojišču se glasi, da počasi napreduje tretji nemški protina-skok proti Angležem pri Loos. — Južnoiztočno od Souchez se je posrečilo Francozom prodreti na dveh točkah skozi nemško bojno črto. Vse druge naskoke pa se je odbilo. Uničilo se je neko francosko brigado ter ujelo 800 mož.
Severno od Massiges so izgubili Nemci grič št. 191. Poročilo se glasi: — Včeraj je skušal sovražnik le v Champagne prodreti skozi našo bojno črto. Južno od Me-nin-Ypres ceste se je razstrelilo neko pozicijo, katero sta imeli v rokah dve angleški kompaniji.
Severno od Loos so naši ppoti-naskoki počasi napredovali.
Južnoiztočno od Souchez se je posrečilo Francozom prodreti skozi naše črte na dveh majhnih sekcijah. Z*boji na teh mestih se nadaljuje.
Z lahkoto se je odbilo neki francoski naskok južno od Arras.
Bitke med Rlieims in Argoni so bile zelo srdite. Južno od St. Marie je prodrla neka sovražna brigada skozi naše zunanje zakope ter prišlo v stik z našimi rezervami, ki so tekom protinaskoka u-jele 800 mož, druge pa uničile. Vse ostale francoske naskoke se je odbilo.
Danes, v zgodnji uri. so vprizorili Francozi naskok na fronto se-verozapadno od Massiges. Ta naskok se je izjalovil. Severno od Massiges smo pa izgubili grič št. 191, ki je bil preveč izpostavljen sovražnemu ognju.
Na ostalih delih fronte so se vršili več ali manj ostri spopadi artilerije ter minski boji.
Važnost bojev.
Berlin, Nemčija, 30. septembra. Vsi nemški listi opoza rja jajo na važnost bitke, ki se vrši sedaj na zapadni fronti. Z boji se trdovratno nadaljuje ter so se dosedaj izjalovili vsi napori sovražnika. Izgube zaveznikov so bile velikanske, — pravijo listi, — a boji še niso končani in odločitve se še ni doseglo. Listi pravijo nadalje, da nima nobenega smisla zmanjševati pomen teh bojev, a na vsak način zre lahko nemški narod z zaupanjem na svojo armado, ki se heroično bori proti dobroorgani-zirauim naskokom sovražnika.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija, 30. septembra-.
V	francoskem popoldanskem poročilu se glasi, da so zasedli Francozi v Champagne na več točkah nemške zakope druge vrste in sicer zapadno od Butte de Tahure in zapadno od Navarin farme. Na zadnjem prostoru je prodrlo več oddelkov preko nemški« crt, a so zc morali zopet umakniti, ker so bili izpostavljeni ostremu ognju artilerije in infanterije.
Južno od Ripont so zavzeli Francozi del utrdb, ki so znane pod imenom 'Ouvrages de la Defaite'.
Oddelek francoskih letalcev je obstreljeval komunikacijske črte za hrbtom nemških čet.
večernem poročilu se glasi, da je težka francoska artilerija, skupno z angleškim brodovjem, obstreljevala nemške obrežne baterije v Belgiji.
V Artois se niso vršili nikaki važnejši boji. Pri Armentourt so kazali Nemci nekoliko aktivnosti. Močne nemške poizvedovalne čete pri Roye se je prepodilo s pomočjo uspešnega francoskega o-gnja. V Champagne so napredovali Francozi severno in iztočno od Mesnil. Istotako je zaznamovati napredek iztočno od Massi-| ges. S pomočjo drugega protina-'
S severnih bojišč. Zavzete ruske postojanke.
Rusi so zapustili postojanko pri Smorgonu, ki je zelo velike važnosti za Minsk.
PRED DVltSKOM.
Ruse se je baje potisnilo v močvirja jnžno od mesta. Napredovanje armade Linsingena.
Berlin, Nemčija, 30. septembra. Poročilo glede situacije v Rusiji se glasi: -
Južno od Dvinska smo potisnili Ruse nazaj v močvirja in jezera iz-točn od Vesulovo. Kavalerijski spopadi med jezerom Drisitjata in okolico Postavi so izpadli v naš prid.
Iztočno od Smorgona smo z naskokom prodrli v sovražno postojanko. Ujeli smo 1000 mož, vštev-ši sedem častnikov ter zaplenili šest topov in štiri strojne puške. Južno od Smorgona se nadaljuje z boji.
Armadna skupina princ Leopold Bavarski: — Ruske naskoke proti številnim delom naše fronte se je odbilo ter so imeli Rusi velikanske izgube.
Armadna skupina Linsingen: Ob gorenjem Kormiiii/ se je zapodilo Ruse nazaj v iztočni smeri. Ujelo se je kakih 800 mož. Izstrelilo se je iz zraka dva ruska aeroplana.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 30. septembra. Tukaj se domneva, da je iz današnjega berlinskega poročila razvidno, da skuša armada Hin-denburga skrajšati b^jno črto v zapadni in južnozapadni Rusiji, vsled česar bi bilo mogoče poslati ojačenja na zapadno bojišče.
Hindenburgova Vilna-armada je ujela 1000 mož. Smorgon je točka, pri kateri je nudila zadnja straža ruske Vilna-armade silen odpor že cele tedne in zavzetje tega prostora je zelo važno za prodiranje nemškega centruma, ko-jega cilj je Minsk.
Iztočno s femi operacijami v centrumu je levo nemško krilo, ki se bori za posest Dvinska, pognalo Ruse nazaj v močvirja in jezera južno od mesta.
Iz Petrograda samega prihaja poročilo, da so združeni Nemci in Avstrijci zavzeli južno od Pripeta Cartorski. ki leži 20 milj zapadno od železniškega križišča v Sarny. V isti brzojavki se glasi, da kontrolirajo Nemci reko Strij do neke točke južnozapadno od trdnjave Lutska, ki se zopet nahaja v njih posesti.
Medtem pa poroča general Lin-singen istotako o napredovanju v iztočni smeri. Najbrž ima armada za svoj cilj Rovno, ki je zadnja trdnjava v Volhiniji, nahajajoča se še v ruskih rokah. Domneva se tudi, da koraka armada Mackensena, o kateri se iz Berlina že skoro teden dni poroča, "da se ni nič važnega pripetilo", tudi v smeri proti Rovnu.
Potop danskega parnika.
Kedanj, Dansko, 30. septembra. Mali danski parnik "Veset" je zadel včeraj na mino ter se potopil. Neki nemški torpedni čoln ru-šilee je vzel posadko na krov ter jo prevedel na suho.
Zvišanje plač.
Buffalo, X. Y., 30. septembra. Uslužbenci Lackawanna Steel Co. bodo dobili »d sobote naprej zvišanje plače od 8 do 10 odstotkov. Potom tega zvišanja plač se upa 6000 delavcev družbe, ki je že 6 mesecev preobložena z naročili zaveznikov, odvrniti od stavke.
skoka se je posrečilo Nemcem zopet zasesti utrdbe v "Ouvrages de la Defaite.'' Odbilo se je neki drugi nemški naskok v okrožju Mese.
Potom natančnega štetja se je ugotovilo, da se je v Champagne od 5. septembra naprej zaplenilo 121 nemških topov.
Francoski letalci so metali bom-'be na postajo v Guingancourt.
Rekrutiranje v Angliji.
Lord Kitchener je izjavil, da je treba izpolniti vrzeli, ki so nastale na fronti.
London, Anglija, , 30. septembra. — Z vsakim novim naskokom. katerega vprizorijo Angleži, se bliža tudi prisilna konskrip-eija za armado. Nekaj je treba storiti, da se izpolni izgube ter zamaši vrzeli, ki s<T nastale na fronti.
Danes se je glasilo, da je pojasnil lord Kitchener celo situacijo v torek na konferenci, katero je imel z uradniki delavskih organizacij. Rekel je. da je angleška armada sedaj dosti močna, da pa je treba skrbeti za nadomestila za izgube na francoski fronti in v Dardanelah. On sam se zavzema za sistem prostovoljnega rekruti-ranja. a ta sistem ne zadostuje, da bi se izpolnilo vse izgube. Le kot zadnje sredstvo bi on priporočil prisilno konskripcijo. Oseb-*no pa je za načrt, da bi moral dati vsak okraj gotovo število vojakov. Če bi se tega števila ne moglo doseči prostovoljno, bi imela vlada pravico izbirati si primanjkljaj med telesno sposobnimi ljudmi dotičnega okraja.
Govor Kitchenerja je baje napravil globok utis na delavske u-radnike ter se je danes objavilo, da bodo pričeli z živahno kampanjo med delavci.
Vojno ministrstvo je poslalo danes vsem nabornim postajam sledečo brzojavko: — Zmanjšanje rekrutiranja je povzročilo Kitchenerju in vojnemu ministrstvu velike skrbi.
Če ne bo imela ta brzojavka za-željenega uspeha, se bo pričela vlada pečati z goriomenjenim načrtom Kitchenerja.
Odgodenje poslanske zbornice.
Ministrski predsednik Asquith je danes v poslanski zbornici objavil, da bo od jutri naprej zbornica odgodena do 12. oktobra.
Vsi so si na jasnem glede tega. da se hoče vlada izogniti vsem di-skuzijam glede konskripcije, posebno sedaj, ko se je pričela ofenziva zaveznikov ter je položaj na Balkanu vznemirljiv.
Velemesarji v skrbeh.
Washington, D. C., 30. septembra. — Dva zastopnika velemesar-jev iz Chicaga sta imela danes posvetovanje s Chandler Ander-souom kot zastopnikom državnega departmenta ter obrazložila svoje vzroke za posredovanje državnega departmenta pri razpravi slučajev, o kateril se razpravlja pred angleškimi priznimi sodišči.
Skupno se je ustavilo 34 poši-ljatev čikaških mesarjev ter se je v petih slučajih odločilo proti mesarjem, dočim se o 29 slučajih še ni razpravljalo. Dasiravno so nekatere teh pošilja te v zaplenjene že od novembra preteklega leta, še vendar ni določen dan za obravnave. Involvirani predmeti predstavljajo vrednost 12 milijonov 500 tisoč dolarjev.
Zastopniki mesarjev so izjavili po konferenci, da se bo jutri nadalje razpravljalo glede posameznosti.
Jadernica "Vincent" je zletela v zrak.
Washington, D. C., 30. septembra. — Iz konzularnih poročil na državni department je razvidno, da je zadela ameriška jadernica "Vincent" dne 27. septembra v Severnem morju pred rtom Orlov na mino in zletela v zrak ter ni zgorela, kot se je sprva poročalo iz Londona. Kapitan in trije mornarji so dobili težke poškodbe ter se nahajajo v bolnici v Arhangel-sku.
Jaclernica je bila šele pred kratkim prepisana iz angleškega v ameriški register.
Nesreča
Middletown, N. Y., 30. sept. — Ko se je peljal včeraj Allen S. Seaman iz Yonkers z avtomobilom. je na ovinku iako nesrečno zavih da se je avtomobil prevr-ijiL Seaman je bil na mestu mrtev.	_ ____. ^ *
Nečloveško postopanje mehiških banditov.
Ameriškega vojaka so obglavili in mu odrezali roke in noge. — Glavo so vzeli seboj.
TORREON.
Na mehiški meji se koncentrirajo Carranzove čete. — Poročilo generalnega majorja Funstona.
Washington, D. C.. 30. sept. — Brigadni general Funston je poslal danes državnemu departmen-tu poročilo kapitana McCova, poveljnika ameriških čet v Mission, Texas. Poročilo se glasi:
—	Pomožni šerif I. S. Mavfield mi je nasvetoval, da naj zaslišim nekega Guadelupa Cuellarja, ki je zaprt zaradi neke civilne afere v tukajšnji jetnišniei. Cuellar rai je takole popisal dogodke, ki «so se vršili dne 23. in 24. septembra pri Progresso:
—	Na povelje Carranzovega za stopnika v Las Pelades je prekoračil oddelek mehiških banditov reko. Mehikanci so vjeli i-fim'« e-nega ameriškega vojaka ir zdi se mi. da je bil to Johnson. Peljali "o ga onkraj reke Rio Grande in oddali vanj pet strelov. Ko Je bil mrtev, so mu odrezali glavo ter roke in noge. Truplo so vrgli v reko, glavo in ostale ude so pa vzeli seboj.
El Paso, Tex.. 30. septembra. — S tem. da so Carranzove čete pod poveljstvom generala Obregona zavzele Torreon. so zadobile kontrolo nad Villovo železniško progo, ki vodi od Juareza proti Du-rango City. V Torreonu je 25,000 civilnih prebivalcev, ki se nahajajo v strašni revščini Obregon je svečano izjavil, da bo po možnosti skrbel za prebivalstvo, in da bo v prvi vrsti gledal na to, da se nikomur ne bo ničesar ža-lega pripetilo.
Brownsville, Tex., 30. sept. — Iz zanesljivega vira se je doznalo. da je začel Carranza onstran reke Rio Grande koncentrirati veliko množino svojega vojaštva. Dosedaj je baje koncentriranih že nad j500 vojakov. V Matamoras je dospelo včeraj kakih deset vlakov v katerih so bili izključno Car-ranzovi vojaki.
Včeraj so aretirali nedaleč od tukaj neko dvajsetletno mehiško deklico, ki je na sumu, da je špi-onka. Dekle je baje hči nekega Carranzovega častnika.
Prvi sneg na Angleškem.
London, Anglija, 30. sept. — Danes je padel tukaj prvi sneg. Gore v bližini North Walesa so pokrite z debelo sneženo plastjo.
Mir na Haiti.
Kap Haitien, Haiti, 30. sept. — Ustaši, ki so se že toliko časa u-sfavljali ameriškim četam, so sklenili odložiti orožje. Včeraj zvečer se je vršila konferenca med ameriškimi častniki in poveljniki u-stašev. Ustaši so pripravljeni u-god;ti vsem zahtevam.
Umor in samomor.
Bo prepiru s svojo ženo je u-strelil včeraj zvečer trgovski potnik Murray H. Gordon slednjo v Prospeet parku v Brooklynu, X. Y., ter izvršil nato samomor steni, da si je pognal kroglo v glavo.
35 ljudi mrtvih vsled viharja.
Mobile, Ala., 30. septembra. — Poročila iz New Orleans. La., in drugih krajev kažejo, da je izgubilo pri strašnem viharju v torek zvečer 35 ljudi življenje. Škoda v New Orleans znaša dva milijona dolarjev.
Panama prekop bo zaprt do 10. oktobra.
Washington, D. C.. 30. sept. — Fri Gold Hill v Panama prekopu se je zopet posula vdika plast zemlje. Državni department je dobil poročilo, da Trb Panama prekop do 10. oktobra zaprt. — Inženirji so mnenja, da se bo da-
do L.ga easa « dstrani«; \so posuto zemljo.
Brutalni umor.
Dva neznanca sta usmrtila tovarnarja Gaglia. — Njegova žena je videla morilca.
V neki hiši na 1S2. cesti v New Yorku je ležal včeraj Salvatore Gaglio na smrt bolan. Pred kratkim je bil operiran in zdravniki so izjavili, da najbrže ne bo o-zdravil. Njegova žena Marija se ni niti ganila od njegove postelje. Včeraj zvečer je nekdo pozvonil pri hišnih vratih. Marija je šla odpret. in vstopila sta dva še precej dobro oblečena možka. Prvi je imel v rokah poldrug čevelj dolg predmet, ki je bil zavit v rdeči papir. Rekla sta. da sta Gaglijeva prijatelja in da bi ga rada obiskala. Marija jima j.- pokazala bolnikovo sobo in odšla v lekarno po zdravila. Ko se j«* vračala proti domu. je zaslišala obupne klice na pomoč ter videla gručo ljudi, ki je letela proti njenemu stanovanju. Ko je dospela v sobo. je našla svojega moža mrtvega na postelji. Na sencu je imel veliko rano. Na tleh je zapazila železen tečaj od velikih vrat. katerega je imel tujec zavitega v rdeč papir. Vse omare so bile odprte, v blagajni ni bilo niti enega centa denarja. Na lice mesta sta takoj prišla dva pomožna državna pravdnika in več detektivov, ki so dognali ,da je udaril neznanec bolnika z vso silo po glavi in da je smrt takoj nastopila.
Policija se je takoj po lala na delo, pa o morilcu nima še s^urj nobenega sledu. Pomožni državni pravdnik Mork je mnenja, da sra m-rilca dva delaven, katera je bil spodil tovarnar Gaglija iz službe.
Stavka v Wales se širi.
Cardiff, Anglija. 30. septembra. Stavka premoga rje v v južnem Wales proti zaposlenju neunijskih delavcev je zavzela danes širše dimenzije. Nad .lOOO delavcev v premogarskein okraju se brani delati z neunijskimi t^r so vsi zastav kal i.
V Cunahan rovih je odložilo danes iz istega vzroka 2000 delavcev orodje.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni ^ Italijo, pošta gre nemo ti j eno pr& ko HOLAKDIJE in SKiKDD*^ VLTK.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne ii-plačujejo v južni TISOLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dvt tedna dalj, nego v mirovnih rax~ merah.
Od tukaj s« vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedne prestavljajo, lahko pa se poči j» sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo rojaku, ako vedo st njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom* ftic Postal Money Order", ter prt loži t« natančni Vaš naslov in ob< osebe, k&Url s« Ima trnUčatL
flum
K	$	K t
5.....90	120...; 19.80
10--------1.75	130...«. 21.45
15--------2.»J0	140.... 23.10
20....	3.40	150.... 24 75
25....	4.2-5	ICO.... 2R.40
30 ...	5.05	170.... 2R C5
35....	5-f □	180....	£'). 7( l
40....	6.70	190________31.35
45...,	7.55	200.... 3f{ 90
80....	8.25	250____ 41 25
55....	9.10	300.... 4 ' "0
60 ...	9.90	350____ 57 75
65....	10.75	400..». 6fi.9f
70________11.55	±50...» 74 9;
75....	12.40	600.... 82;5C
80________13.20	Sij 0*
85,...	14.05	700....	115 č
90...	14.85	800....	132 G.
100.«.	16.50	900....	143 50
110________18.15	1900....	163.00
Ker se cene sedaj Jako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo 3f naš oglas.
TVRDKA FRANK SAJCSES,
ss Oortlutt it* las Itefe K, Sk
nahoda"
'•-^ftrf; Daily.) m , .tod potniabed by Hs«
Publishing Ca
k vr parikuoo j
* K£KK Frondee! ) Is BEN EPIK, Pressure. fc,
.f Husineea of the corporation and ••viruses of above officers : VI Co'rianvlt Street, Borough of M*a-b»rrwi, New York City, N. Y.
- * MMM I I I I ■ Ml I III	■	-----------------1
ft* ceio ieto velja list za Ameriko in
"^nadc ... .......-..............$3.00
r* poileU......................1.60
® za meato New \ or«....... 4.00
f" leta t?, mesto New York ... 2.00
'* Vvropo «a v»e Ieto .........4.50
< " "poileia ............2.55
T " ,J*etrti*t»...........170
"GLA£ NARODA" izhaja vsak dan memsi nedeij in praznikov.
"tiLAS NARODA'*
( Voice cf the People' ) «d every except Sundays rsd ^^iidayB.	»
;s»o*cr?ption yearly $3.03.
Adf«Huemnc t *t»i. tgreement
pod t ^ in oaobfjoeti as ne
JW ■•< t- fciagcvoii po&ijati po ~ £oaey O.-der. .pt«c«mM kraja naročnikov pro-»f x la ae nam tudi prejftxxj« ••liiio naznani, da hitre'* najdemo naslovnika.
Wi* a. in pcdi'.jatvam naredite asa'ov: fJLAS NARODa
»4 & rtlandt St.	New York City
Talflion 4067 Cortlaadt.
bbbb
Parada v Washingtonu.
Nič ni bolj običajnega danda-i:t s kot trditev, da je sodobna A-luerika neki nov in žalostno propadajoč stvor. Z ozirom na najnovejšo zgodovino, na navidezno širjrnje mirovnega gibanja za vsako ceno, ki smatra narodno •'•ast k«»t nevredno narodnih žrtev, "jr dosti, dosti Amerikaneev. ki pravijo, ila je izginil duh, ki je ustvaril to deželo, — da leže vsi lepi časi v preteklosti.
Naj je to, kar se je zgodilo v zadnjem času, š<> tako žalostno, naj so zadnja, poglavja zgodovine Združenih držav še tako malo vabljiva, v paradi, ki se je vršila v Washingtonu in ki je morda z.:dnja parada velike linijske armad«'. tiči dobršen kos vzroka za
>!novi ia vnuki mož, ki so se Itniili •»kozi štiri slavna leta, na sh-.i'ii (irantu ali na strani Leeja, m- morejo pozabiti dedščine, ku-t> •» so jim očetje zapustili ter je tudi ne morejo popolnoma zani-
N"brn mož, kojega oče ali stari i
•	' e j t* korakal v armadi Potoma-1 ea ali oni severne Virgin i je, ne more 1 > 11 i v svojem bistvu preveč ponosen, la bi se boril. Generacija, koje mladost je bila osvetljena ud pri po vest i. kako se je dobilo Gettysburg in izgubilo Clian-ct'l«»rsvillp, kako je jahal Sheridan ter naskakoval Stuart, se lah-
v<> zmoti za trenutek v svoji zvest ubi. a ne more za trajno oneča-stiti lepše preteklosti.
Mogoče je res, da ni bilo še nikdar v zgodovini Združenih držav časa, ko je bil resnični patriotizem, pravi narodni duh tako malo očitni, tako skrit. Nekaj misteri-joznega je bilo, nekaj, kar je jemalo pogum, kar je prišlo v vseh teh zadnjih mesecih.
t V pa je bil kdo, ki bi obupal nad republiko, mu je na tisoče onih, ki so ta teden korakali v Washingtonu, dokazalo, da je bil njegov obup nepotreben. Noben' narod, kojega starejša generacija obstoji iz takih mož, ne more biti trajno bojazljiv. Začasno se lahko pozabi na narodno čast ter se je dogodilo to že pri vseh narodih. S probujenjem narodne časti pa se bo pridobilo novo moč k stari.
Francija, koje patriotizmu se čudi danes celi svet. je ista Francija. ki je včeraj trpela v svoji sredi one, ki so hoteli poteptati njeno narodno čast v blato. Morda ni naša država nič boljša kot je bila Francija pred desetimi leti, — h z ozirom na zadnjo parado n<* more nihče reči, da ni srce
dežele čisto, lojalno in zdravo kot
*
V Nemčiji se bo v kratkem dovolilo. da se bodo smele poročiti ltiletne deklice, mesto kot dose-daj s 17 leti. Državna potreba dirigira tudi v tem slučaju moralo. • » •
Francozi poi^>čajo, da so izgu-tdi Nemci 120,000 inož, Nemci pa
pišejo, da so bile izgube Angležev velikanske, da so presegale nemške. — Obe stranki pa se veselita teh poročil, kot da bi se šlo za žveplenke in ne za človeška življenja ! — To vam je kultura. I
Dopisi.
New York, N. Y. — Pretečeno nedeljo, 26. septembra, so priredile naše Tamburašice svojo zabavo v cerkveni dvorani sv. Nikolaja na 2. cesti. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana napolnjena že pol ure pred določenim časom. Je pač videti, da se občinstvo zanima za to društvo. Ne bom opisovala vseh podrobnosti predstave, ker ni moj namen pisati kritike, omenim naj le glavne točke. Gdč. predsednica je pozdravila navzoče v imenu dekliškega izobraževalnega kluba 'Slovenka'. Razložila je pomen novega društvenega naslova in namen novega šivalnega oddelka; obenem je pa vabila slovenska dekleta, da se pridružijo društvu. Govorila je navduševalno in žal. da ne morem podati na tem mestu celega govora. Zatem so prikorakale na oder tamburašiee v slikoviti narodni noši s čepicami na glavah. Nudile so kaj mičen prizor m ljudstvo jih je pozdravilo z burnim ploskanjem. Igrale so štiri komade: "Slovenec sem". "Po jezeru", "Jaz sem Slovan" in "Santa Lueia". Posebno je u-( gajala poslušalcem koračnica "Jaz sem Slovan", ki zares navduši vsako slovansko srce. Dvo-spev "Na tujih tleli" za sopran in alt s spremi je van jem glasovir-ja je krasna in zelo pomenljiva' pesem. Pevki sta nastopila v na-J rodilih nošah, ena z avbo in druga s pečo, kar je še posebno po-j vzdignilo pomen pesmi. Vrla 'Do-j uiovina' je izborilo zapela d ve j pesmi, in sicer "Blejskemu jezeru" v mešanem in " Saniotarjeva nočna pesem" v možkeni zboru. Naše "Slovenke" so pokazale tudi vso svojo spretnost v igranju na glasovir. Le tako naprej! Čim večkrat nastopite javno, tem več spretnosti in prakse si pridobite. I Igra "Jeza nad petelinom in kes "j nima sicer posebnega pomena, a so jo naše igralke tako izborno igrale, da so žele burno pohvalo. In to po pravici. Zadnja igra "Cašiea kave" je tudi nepričakovano dobro uspela. Igralke so nastopale zelo neprisiljeno, naravno, kar jim mora priznati celo najostreje kritik. Ta prireditev je zopet jasen dokaz, kaj vse se lahko doseže z dobro voljo in nekoliko požrtvovalnosti. Le tako naprej, "Slovenke"! Pokažite slovenski javnosti, da se ne ustrašite dela in zaprek ter znate vstrajati pri delu za naš narod ! — M... .a.
Ralphton, Pa. — Čudno se in i zdi, da so dopisi iz nase naselbine tako redki. Delavske razmere so kot ponavadi. Pred kratkim sem dobil troje pisem od rojakov iz Pittsburg, Kansas, v katerih me vprašujejo, kako se kaj tukaj dela. Omeniti moram, da se tukaj dela vsak dan, zasluži se pa le toliko, da se človek preživi. Za ječ-menovec ali zabavo presneto malo ostane. Sem ne svetujem nikomur hoditi.. Draginja je grozna. Kom-panija skuša vse ono spraviti iz delavca, kar je zaslužil. Če se bo kaj izpremenilo, bom že sporočil. Martin Korošec.
Milwaukee, Wis. — Ker so dopisi iz naše naselbine silno redki, sem jaz sklenil nekoliko {»opisati tukajšnje razmere. Delo ni bogsi-gavedi kako stalno. Kdor dela. mora biti vsak hip pripravljen, da ga bo boss odslovil. Tukajšnji rojaki se precej zanimajo za politiko in politizirajo na vse mogoče načine. O eavropski vojni smo različnega mnenja. Nekateri se zavzemajo ,za Avstrijo, drugi za Rusijo, slovensko-turškili patriotov pa seveda tudi ne manjka. Ker prebivam v tej naselbini že več let, so mi tudi razmere na društvenem polju precej dobro znane. Povedati moram žalostno resnico, da je izmed 7000 tukajšnjih Slovencev let prav majhen odstotek članov slovenske Čitalnice. Rojaki, zanimajte se vendar malo več za to prekoristno društvo in postanite njega člani! Belite slovenske knjige in učite se iz njih. Tempotom tudi omenjam, da se je Čitalnica preselila na št. 257 1. Ave., kjer nam je dal rojak Alojzij Bergant prostor brezplačno na razpolago. Knjige se izposojajo dvakrat na teden, in sicer vsako sredo zvečer od sedme do poldevete ure in vsako nedeljo od poldesetih. do enajstih dopoldne. Dne 10. oktobra bo priredila Čitalnica veselico. Ker je čisti do-
biček namenjen za nabavo knjig, • smo prepričani, da rojaki ne bo- ■ do zamudili te prilike. Pozdrav! ] Naročnik.
Doživljaj Watera Schnaffa,
Spisal Guy de Maupassant.
Ko je Walter Sclinaff prekoračil z armado francosko mejo, je bil najsrečnejši človek na svetu. Bil je zelo debel, noge njegove so bile pa slabe in so le s težavo nosile ogromno telo. Sicer je bil pa dobrodušen človek, oče štirih' otrok in soprog mlade blondine. na katero je s hrepenenjem mislil! skoraj vsak večer. Ponavadi je. šel zvečer zgodaj v posteljo, vstajal je pozno in je zelo rad jedel! dobre jedi: še raj še je pa sedel v| gostilni in pil. Bil je prepričan da je človeku le toliko časa lepo. dokler je na svetu in dokler v miru živi. Vsled tega je iz dna svoje duše sovražil topove, puške in sablje, posebno pa bajonet, ker j ga zaradi svoje debelosti ni znal^ tako urno sukati kakor njegovi' tovariši.
Ko je zvečer pogrnil na tla plašč in legel, je začel misliti na1 ženo, otroke in na nevarnosti, ki ga čakajo. Kaj bo z otroci, če pade na bojišču Kdo bo skrbel zanje. kdo jih bo vzgajal? Že do-' slej se jim ni posebno dobro godilo. — Walter Sclinaff je včasih bridko zajokal.
I Če se je približevala kaka bitka. so se mu tresla kolena: naj-! rajše bi se zvrnil po tleh, če bi vedel. da ne bodo vojaki hodili po njegovem telesu. Kakorhitro je , zažvižgala kaka krogla, so se mu ( ua ježili lasje.
1 Njegov polk je prodiral proti i Normandiji. Nekega dne so ga1 I poslali z malim oddelkom poizve-j dovat po okolici.
Ko so dospeli v malo dolinico.' je zagrmela salva. Kakih dvajset jih je padlo, drugi so pa obstali! in si niso upali ne naprej, ne na-' 1 zaj. Takoj zatem je začela teči proti njim četa franktierjev. Wal-j
ter je bil tako presenečen, tla na;
. . ~ j
I beg niti pomislil ni. Sest korakov vstran je zapazil mal prepad. Niti 'trenutka ni premišljal, ampak skočil je vanj. Zdelo se mu je. da je dolgo časa padal, slednjič je pa še precej varno obsedel na ka j menju.
Nad seboj je videl košček neba. Šel je še malo dalje v odprtino in utrujen obležal na listju, ki je pokrivalo tla. Slišal je par strelov, krik in vik, potem je pa vse utihnilo. Srce mu je še celo uro nenavadno močno utripalo. Prišla je noč in v prepadu, ki je bil bolj podoben precej globoke-, mu jarku, je nastala popolna te-j raa. Vojak je začel premišljati :j — Kaj naj začnem? Kam naj se, obrnem ? Ali naj grem zopet k t svojemu polku? Kam in kako? Pa tudi jesti je treba. Že vsaj enkrat! na dan je trebajesti, z listjem in' draejem si pa vendar ne morem napolniti želodca.
Naenkrat mu je šinila dobra misel v glavo: — Kako bi pa bilo. če bi se dal ujeti? Rešen bi bil. na varnem bi bil. Potem bi se mi i ne bilo treba več bati pušk in topov. Toda kako? Kaj, če me u-strele prej. predno me ujamejo? Ce bi srečal kakega kmeta? Surovega kmeta, ki bi me toliko časa pretepal, da bi ne obležal mrtev na zemlji. Ce bi srečal franktier-je! To bando brez discipline in postav. In če bi srečal francosko armado? Imeli bi me za špijona in me ustrelili. — Čisto obupan je legel nazaj. Nobenega izhoda ni bilo.
V tem se je čisto znočilo. Črna temna noč je pokrila zemljo.
Sam ni vedel, kako je preživel tisto strašno noč. Ko je odprl oči. je bilo solnce že vi^ok^ na nebu. Zunaj je bito vse mirno in tiho. Walter Sclinaff je šele tedaj spoznal, da je lačen, silno lačen. Vstal je in napravil par korakov. Tako je bil utrujen in izmučen, da se je komaj držal na nogah. V eni minuti je napravil več kot sto sklepov, pa jih je zopet sto zavrgel. Slednjič se mu je zdelo še najboljše, toliko časa gledati pri luknji, dokler ne zapazi kakega neoboroženega človeka. K njemu bo šel in se mu udal.
Snel je čelado z glave in previdno pogledal skozi odprtino. Nikjer nikogar." Samo v daljavi je bila hišica, iz katere se je kadilo. Na levi je bil dolg drevored, na koncu drevoreda pa grad.
Čakal je do večera. Vedno bolj j lačen je postajal. Zopet je nastala
r°I*	- .„
J Sel je nazaj v svoje skrivališče in čakal. ,Zopet ga je premagal.
" .!
spanec. Sele drugo jutro se je
zbudil in nadaljeval s svojimi o-pazovanji.
Nikjer nobenega človeka. Silno ga je zaskrbelo, ker je bil skoraj ] prepričan, da bo moral lakote u-mreti. Videl je samega sebe ležečega na tleh. Okoli njega se pla-.j zijo vsakovrstne ostudne živali in M trgajo kos za kosom z njegovega , telesa. Malo je manjkalo, da ni t zblaznel. Še enkrat je pogledal J skozi odprtino in opazil tri kmete,ji ki so šli na polje. V rokah je imet i vsak velike lesene vile. Takoj je j skočil zopet nazaj v jarek.	j
Ko je padt^ večer na zemljo, sej j je podal proti gradu. — Naj ve-j I lja. kar hoče, — je mislil sam pri : j sebi. — Rajše vidim, da me ustre-j t le. kot da bi umrl od lakote.	1
j V pritličju so bila razsvetljena ( i vsa okna. Iz kuhinje je prihajal i duh pečenke. Ni se mogel več zadrževati. .Stopil je k oknu in pogledal skozenj.
Osem poslov je sedelo pri mizi.1 i Naenkrat je obstal mladi dekli ! kos mesa v grlu. čaša ji je padla iz rok. oči so se ji izbuljile. t Vsi so pogledali na okno. t Zagledali so sovražnika, j Moj Hog! Sovražniki oblegajo f grad!	j
i Nastalo je strašno kričanje. Miza se je prevrnila, stoli so popadali po tleh. V dveh sekundah je bila kuhinja prazna. Po kratkem i obotavljanju je skočil skozi okno in se približal peči. Po gradu je grmelo, kakor da bi bil soduji I dan. .Slednjič je pa vse utihnilo, j I Selmaff je stopil k peči in začel i jesti iz velikega lonca. Toda žlica* ! je bila premajhna. Poslužil se je rok in jedel, jedel, jedel brez pre-' nehali ja.	j
I Pojedel je-vse, kar je bilo na i peči. izpil je vse vino, kar ga je dobil. Vzdignil je mizo in sedel , na stol. Oči so se mu zaprle, roke so mu omahnile ob telesu •— za-
•	spal je.	i
Proti jutru je zagrmel poleg i gradu močan glas: — Naprej! Naprej! Napad!	1
j Okna so zažvenketala, vrata so bila vržena iz tečajev in petdeset do zob oboroženih vojakov je j vdrlo v kuhinjo, j Ko je Sclinaff odprl oči, je videl petdeset pušk, vprtili narav-J n ost nanj. Par vojakov se mu je približalo, vrglo ga je na tla in ga zvezalo na rokah in nogah. Mi-tslil je, da bo umrl od strahu.1 Častnik mu je stopil z eno nogo1 na trebuh in rekel: — Vi ste moj jetnik! Udajte se!
Razumel je samo besedo "jetnik" in začel jecljati: — Da, da.
Vzdignili so ga, posadili na stol in preiskali.	j
' Pristopil je drugi častnik in javil : — Gospod polkovnik, sovraž-' nik se je umaknil, več jih je ra-j njenih. Mi smo zavzeli grad. i j Polkovnik meščanske garde si : j je obrisal čelo in zaklical: — 'i Zmaga!
j Zatem je potegnil iz žepa za-( L pisnik in zapisal vanj: — Po vro-j čem boju so se morali Prusi u-. 1 makniti. Veliko smo jih ujeli. ! 1 Častnik je vprašal: — Kaj je pa nadaljno povelje?	j
i Polkovnik je odvrnil: — Umak-j . nili se bomo in z artilerijo čuvali j . grad pred novim napadom, i! Dal je povelje za odhod. Wal-j
-	terja je spremljalo šest vojakov j
-	z nabitimi revolverji. Ob zori so ? dospeli na prefekturo mesteca La
-	Roeke-Oysel. Prebivalstvo jih je1 i že čakalo. Ko je videlo med njimi j ' neonsko čelado, je začelo demon-.
-	stri rati in kričati.	j i Polkovnik je tulil: — Spravite
> jetnika na varno!	J
i Odvezali so mu verige in ga 1 vrgli v ječo. katero je zastražilo i dvesto oboroženih mož.
Kljub temu, da Walter ni mo-1 gel prebaviti v preobilni meri za-vžite hrane, je začel vendar od ' veselja plesati. Plesal je toliko
•	časa. dokler ni padel utrujen na ■ zemljo.
Ujet je bil, rešen!
Tako je meščanska garda zopet j zavzela grad. katerega je imel ' šest ur v rojtah sovražnik — Wal-' ter Sclinaff.
^ Polkovnik meščanske garde, ki } je vodil to nevarno vojno opera-) cijo, je dobil visoko odlikovanje.
-	Kdaj bo Cadorna na Dunaju?
V Milanu so razširjali pamflet.
-	ki razpravlja o Cardonovih urad-
•	nih poročilih in o uspehih itali-i janske armade. Pamflet vprašuje
-	generalni štab. kedaj da namera-j . va biti na Dunaju, ako bo napre-,
doval z dosedanjo polževo naglo-; j stjo. Odgovora ne zahteva, kajti t'avtor je že sam izračunal, da itali-j janska armada niti po štirih gene-' ' racijah ne bo pred dunajskimi* l.vrati...
g
Iz Avstrije. *
°
Kedaj bodo vpoklicani 42- do 50- 1 letni?	|
Gornjeavstrijski deželni glavar^ 1
prelat Hauser je pri deželno- ^
brambovskega ministra zaprosil.
da bi se 42- do 501etni ernovoj-j l
niki ne vpoklicali dne 15. okto- C
bra. kakor se namerava, ampak ti
šele dne 15. novembra. Ali bode o
imela ta prošnja kak uspeli, še "v
ni znano.	£
c
Vse zalege perocida zasežene. j
Ministrstvo je izdalo naredbo. s katero določa, da so zasežene' v prid države vse zaloge peroci-' da v Avstriji.	I •
r
Cena smrekovega ljubja posko-1 čila.	i
Ker usnjarji potrebujejo sedaj mnogo smrekovega ljubja. je njegova cena poskočila pri meter-skem stotu od 34 na 36 K.
Vojaški pogreb.
V Dunajskem Novem mestu so dne 27. avgusta pokopali poročni- ' ka Herberta pl. Konrad-Hotzen- ' dorfa, sina avstrijskega vojskovodje. Mladi poročnik je spomladi padel na severnem bojišču, od-kotW so ga sedaj prepeljali v Dunajsko Novo mesto. Oče. generalni polkovnik Konrad pl. Hotzeu-j dorf. je dne 26. avgusta došel v ^ Dunajsko Novo mesto in je na krsto svojega sina položil venec. j
1
Prelomljena častna beseda.
Francoski avijatik poročnik Gilbert se je moral pred meseci 'spustiti s svojim aparatom v Švici na tla. Švicarske oblasti so ga po( svoji nevtralni dolžnosti internirale. Proti častni besedi si je mo-j gel Gilbert pozneje svobodno iz-; birati svoje bivališče. Nekega dne ' pa se j" vsedel ter napisal Švicar-^ skim oblastim pismo, v katerem preklieuje svojo častno besedo.! ' Pismo je oddal na pošto, sebi pa' je kupil, dobro preoblečen, vozni listek ter se odpeljal domov naj . Francosko. Toda mož se je zara-j čunal. Švicarske vojaške oblasti! I so javno konstatirale, da je pre-I lomil poročnik Gilbert svojo častno besedo in ko je prijadral srečni begunec v Pariz, ga je čakala i ostra graja francoskega vojnega j , ministra, in striktno povelje, da se' mora takoj povrniti v Švico. Gil-1 bert si je kupil vozni listek in 1.' septembra je priromal v Ženevo nazaj. Tokrat pa ga švicarske ob-j lasti ne bodo več prosile za častno besedo, temveč poročnik bo premišljal o dolžnostih poštenega | človeka v dobro zavarovanih pro-
, storili.
i
i Goljufije vcjaških, liferantov.
Italijanski poslanec Montreso je napravil ovadbo zaradi goljufij. ki jih uganjajo vojaški life-( rantje pri dajatvah za armado.
Rad bi izvedel za svojega brata I ANDREJA LENARČIČ. Star I je 27 let, doma iz Parij pri Št. j Petru. Pred 7 leti sva bila sku-! paj v New Mexico. Kdor ve za i njegov naslov, prosim, naj gaj i mi naznani, ali pa naj se sam j j zglasi. imam mu nekaj važnega ! poročati. — Lawrence Lenar-I čič. Box 128, Somerset. Colo. t (1-4—10 )__
VABILO j	na
; PRVI SLOVENSKI FAIR,
j	ki se priredi
prihodnjo nedeljo dne 3. oktobra
v društveni dvorani slovaške župnije v Brooklvnu, 21 Nassau Ave.
Pričetek faira takoj po shodu naše Marijine družbe, ki bo v isti cerkvi točno ob 4. popoldne.
Prvi naš fair bo v prid cerkveni občini sv. Cirila in Metoda v New Yorku.
Slovenci, storili smo prvi korak za našo skupno korist s tem. da priredimo z združenimi močmi prvi slovenski fair. In z veseljem moram javiti, da se z veliko vnemo dela in pripravlja zanj. Posebno bodi omenjeno v čast našim vrlim Slovenkam, ki enako marljivim čebelam nabirajo dobitke, katerih je že zdaj veliko in d ra goe en i h p rip r a vi j en i h.
Pri našem prvem fairu bodo' poviševale slovesnost pevci in pevke "Domovine", ki je naš ponos.
Igrale bodo dične naše tamburašiee. svirala naša slovenska orkestra pod vodstvom prof. Adamiča ml.	J ; Pripravljeno in preskrbljeno je ■ torej vse, da se bo vsak pošteno ' zabaval na našem prvem fairu. In ker je ta prireditev v prid naši j cerkveni občin^ sv. Cirila in Me-I toda, zato gotovo ne bo manjkal nihče, ki ima srce za našo skupno korist.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 24. 1912.
•
of Glas Naroda published dailv at New York. N. Y.. for October 1. 1915.
Name of:
Editor: Gilbert Potrato, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Managing Editor, Ivan Terček, 82 Cortlandt St., New York. N. Yf Business Manager, Ludvig Benedik, S2 Cortlandt St., New York. Publisher, Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Owners: (Jf a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock. If not a corporation, give names ami addresses of individual owners).,
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Stockholder: Frank Sakser. 82 Cortlandt St.. New York N. Y. Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or I other securities: Cli* there are none, so state.
— none —
j Average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid sub-; seribers during the six months preceding the date shown ' above statement. (This information is required from daily newspapers only) ................................ 13.100
Ludvig Benedik. business manager. Sworn to and subscribed before nie this 30 dav of Sept. 1915.
Anton Burgar.
(Seal.)	Notary Public.
(My commission expires March 30. 1916
Iščem VERO PUNGARŠIČ. roje-' no Križanec. Bili sva skupaj pri g. župniku Andreju Mikiša v Istri. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani nje naslov, ali naj se sama javi. — Mrs. Annie Zibert (rojena Kmc), R. F. D. 5. OskaloosaJ ! Iowa.
| "NAŠEGA GOSPODARJA"
I naročniki, kateri so imeli še pla-I čan list. naj pošljejo svoj sedanji I naslov, da bodo dobivali list, kateri je izšel. Imamo stare naslove, pa ne vemo. če so pravi ali ne. Naslov:
;	-ČAS-,
2< 11 S. Millard Ave.. Chicago, lil.
SLUŽKINJA
' dobi službo pri slovenski družini. Plača po dogovoru. Pišite na: I	Mrs. Oneskeweiz.
■ Box 54.	Lead wood, Mo.
|	(1-4—10)
j Rad bi izvedel za svojega prija-j telja LEOPOLDA TOMŠIČ, j Doma je iz Podsten pri Ilirski Bistrici in sedaj star 22 let. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Frank Kiren. j Box 207, Somerset. Colo.
IŠČEM
. Slovenko za pomoč v kuhinji. Pla-' ča po dogovoru. Če kojo veseli, naj se oglasi na moj naslov:
Rosie Uljan. Box 144,	West Line, Pa.
(30-9—2-10)
Kje je ANDREJ PI RMAN ? Doma je od Sv. Trojice pri Cerknici na Notranjskem. Lansko zimo sva bila skupaj v Šumi v Pennsvlvaniji. Z njegovim bratom sva pa skupaj tu v Cleve-landif. Če je komu znan njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Lawrence Žnidaršie, 1143 E. 63. Street. Cleveland, O. (30-9—2-10)
Rad bi izvedel, kje sta moja dva 1 prijatelja MARTIN KRIVC in | JOHN RIFE L. Pred tremi meseci smo bili skupaj v Chatham. Mich., in od tam sta odšla nekam v Sheboygan. Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sama oglasita. — John Ostanek, Well Spur. P. O. Forest Lake, Mich. (30-9—2-10)
Rail bi izvt-del za svojega brala VALENTINA ČE LI G O J. Star je 4:{ let. doma iz Parij pri št. Petru. Zadnji čas je bil nekje v Montani. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani. ali naj se sam zglasi. — John Celigoj. 15ox 43. Somerset. Colo.	1-2—10)
Kje je FRANK KOBE? Doma je iz Gornje Težke vode, fara Sto-piče. Star je 50 let in biva v A-meriki /.>■ let. Povedati mu imam nekaj važnega iz starega kraja, zato prosim, tla se mi javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Mausar, 551 — G2. Ave.. West Al lis. Wis. i :}p-9—2-10 i
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinoli m Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
t
5
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavnn potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. TTnravništvo 'GlfSJi Naroda'
j EDINI SLOVENSKI KRO JAC V P1TTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI \ priporoča rojakom svojo moderno urejeno
KROJAČMCO,
i v kateri izdeluje iepe in najmodernejše obleke.
S spošto\ anjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Da ste uspešni
izgledajte uspešno
Napravite svojo proda-jalno moderno in vab-	itTAA
ljivo za odjemalce s	LL-S —^—v
tem, da jo razsvetlite
Električna luč vzbuja ^j&TL QjSr pozornost, privablja	ssggk
odjemalce in razkazuje
blago v kar najlepši	jSKj^^O^
Pustite, da vas obvestimo o svojih novih cenah in pokažemo, kako ekonomska je služba Edisona
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices : Irving Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 9890 *124 W 42d St . Bryant 5262 126 Delancey St Orchard 1960 *15l E 86th St Lenox 7780 10 Irving Pl Stuyvesant 5600 *27 E 125th St Harlem 4020 ♦362 E 149th Street Melrose 3340 *Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square Mtl
Slovanski Svet. '
». a - i J
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva. Napisal prof. Lubor Niederle. (Nadaljevanje)
Drobljenje slo venskega ozemlja je zlasti pospeševal fevdalizem. Okro*M ustava Karola Velikega je razpadla in fevdi so postali ded-, H, Tu 1.1 avl: pr. jšuji kraljevski uradniki so se iz upraviteljev po-v/ ' •• -h \ neodvisne vladarje svojih ozemelj. Prej so izvrševali vske pravice (regal i je) v kraljevem imenu, sedaj pa v svo-j < • 111 Tako ustopi^o več ji kompleksi posestev, neodvisni od karan-tniiske vojveline; njih lastniki priznavajo le cesarja za svojega vr-j kovnega poglavarja, imajoč knežjo oblast.
Pf«dv«eai s-> m niški cesarji podpirali cerkvene kneze in pospe-| n.ik nn»e. da bi jim pomagali krotiti prooblastne vojvode. Take eerkveii1' kue>.rvine s0 bile na Slovenskem: oglejski patrijarhat, nadškofija solnogra^ka. škofije brižinska, bamberška. briksenška, krška: dalje domači in tuji samostani, ki so bili tudi kolikor toliko: neodvime državice: Sv. Pavel. Osoje, Adinont. Žiče, Gornji Grad. Sličina, Kostanjevica, Bistra itd.
Kar se tiče svetnega plemstva, omenjam najprej domače plemiče Seliče-lirc/.e. Gotovo je bilo še. več slovenskih plemiških rodbin, i i s., -e bile prostovoljno podvrgle Nemcem, si pridobile potrditev svoj.h posestev in dalnjo naklonjenost nemških vladarjev: toda od j , j ru,_r, j ,1 ilo v i ee XI. stoletja stopajo v ospredje vedno bolj nemške k ne/, je rodbine namesto slovenskih, ki se potujčujejo.
Take nemške dinastije so bile 11. pr.: Weimar-Orlumuende, trauii'sniski ali štajerski grofje. Vmlechs-Merani. grofje huenbur-ški in jih sorodniki celjski grofje itd.
PofltDeje so dobili slovenske d« žele v oblast Babenbergovei. Pre-mv i Otok m- i I. in končno Ilabsburžani (od XIII. do XV. stoletja), k'" so leta 1.V21. združili vse slovenske dežele (Koroško, Kranjsko, Štajersko in Primorsko . nekatere deloma že ponemeene, v eno poli, ,, no eeinto "Notranjo Avstrijo" s skupno vlado v Gradcu, pri kateri so imele vse slovenske dežele svoje zastopnike.
r. i ' n je o-t.ilo do 17>:{. leta. do cesarja Jožefa II., ki je ustanovil nova n.nue-tništ va in jih podredil dvorni kanceliji na Dunaju. Od leta 1 s!»0 do 1>13 je Napolen 1. zedinil večino slovenskih dežel v • ■ ilirsko kralj -Ivo", kar je trajalo tudi pod Avstrijo oil 181G. do j
1M'). leta.	I
Dukovski in posvetni deželni knezi so svoja posestva izročali raznim plemičem v užitek in ti so posamezne kose zopet oddajali da! je. I >. / Ini knezi so bili fevdni gospodje, obenem pa tudi sami vazali drugih vladarjev. Duhovski in posvetni velikaši, miništerijali K te'/.ji -]iiž<tbuiki in uradniki) in deželnoknežja mesta so tvorili t. zv. deželne stan« ve. ki so se posvetovali in sklepali o sodstvu in u-pravi, o denarstvu in vojaštvu.	_ j
1 'e/.elni knezi so bili izprva odvisni od deželnih stanov, pozneje za dob" a b s i lutizma pa so oni stanovom diktirali svojo voljo (Po-. stulatenlandtage .	j
1/ podanega t^ritorijalnega razvoja vidimo, da so z nekaterimi pn l> tihi sko/i celi srednji in novi vek ostale slovenske pokrajine v zve/i med seboj. Toda te zveze niso narekovali narodni, marveč za dobe iVankovsko-nemškili vladarjev strategični oziri v svriio državne <.hrambe proti Okrom in Madjarom. za vlade Ilabsburžanov sta zopet turška nevarnost in verski boj tlružila slovenske dežele in za Napoleona 1. sij bili ;Militično-gospodarski oziri odločilni, da je ustanovil.
lilf^^FH I H IR H J
Iz zgodovinskega dejstva o skupnih razmerah med slovenskimi dežela ii i i izvajajo nekateri zgodovinarji, n. pr. llitzinger, Radics, Uutar n- kako slovensko politično, državno idejo. Nasproti tem izvajanjem moramo imet', pn d očmi drugo, ravno tako zgodovinsko dejst\ o : soeijalno strokovno srednjeveške družbe vobče in Slovencev | sebe. ki nasprotuje domnevani slovenski politični ideji. Ne smej. nas pri t. tu motiti momenti, kakor pravni običaji it<l.. ki navidezno potrjujejo sb.vensko državno idejo, v resnici pa le dokazujejo. k a ko s- je polagoma pripravljalo gospodstvo tujega življa. Ko je ta prišel do svoje absolutne moči. so odpadle še tiste oblike, ki bi naj spominjale na nekdanj" slovenstvo, odpadle so, kakor hitro ni so bile več potrebne.
Zveza slovenskih dežel bi imela za nas državen pomen, ako bi si bili Slovenci ohranili tisti stan. !<i je bil v tedanjih časih politi-e ii . initelj : slovensko plemstvo. Z izginjanjem slovenskega plemstva so tudi izginjale oblike, katerih liositelj je bilo. Slovenci niso ino-jli i'it političen narod v državnopravnem smislu, ker so prezgodaj izgubili svoje plemstvo, ki je bilo v tistih dobah zastopnik državne ideje,	!
kalini slovenski sloj je bilo takrat socjalno nesvobodno ljudstvo, ki je kot naro<l v narodopisnem oziru moglo biti kvečjemu pr-Mmei znanstvenega preiskovanja, a nikakor ne političnega upoštevanja.
»losip Apili poudarja prav, da ni bilo narodno nasprotje vzrok, da so dež Ini stanovi v "Notranji Avstriji" nastopali proti centralni vladi, marveč stanovski interes, ki je branil provineijalno, deželno samoupravo, da bi si obdržala gospodstvo nad podložniki in svoboščine nasproti centralni vladi.	i
Deželni stanovi niso bili slovenski, niso bili politični zastopniki slovenskega naroda, ampak fevdalnih predpravie na slovenskem o-zemlju.	.	,
1 eta 10"» 1 so upravitelji zbora sv. Jeronima v Rimu vprašali kranjske stanove, ali se smejo Kranjci prištevati Ilircem, t. j. Slo-Vene1 m. ali i;", in so dobili odgovor. da se ima kranjski narod razumevati pod nemškim narodom, ker pripada dežela "sveti nemški državi."
Zato tudi ne smemo slovenskemu narodu prištevati tedanjih državnikov, učenjakov, vojskovodij, škafov: Herbersteini in Kadri jauarji. Alier&pergi in Lambergi, Valvasorji in Ravbarji itd. niso "domače gore listi".
Soeijiilna struktura srednjega veka nam torej kaže na Sloveti-: skein na sledu ju sliko: politično vladajoči sloj je tuje in potujčeno plemstvo: s plemstvom gospodarsko in politično tekmujoče meščanstvo je t nje in potujčeno; izobraženci, posvetili in duhovski, delujejo v smislu in duhu tuje kuiture, v kateri so bili vzgojeni; edini slovenski sloj - nižje ljudstvo — je v svoji masi soeijalno nesvo-bodeii: Slovenec ne prihaja v pošte.v niti politično, niti kulturno, niti gospodarsko.
T. Bilo je v interesu cerkve in posvetnega plemstva, da je prvotno suženjstvo vet|no bolj izginjalo. Kruto postopali je s kmeti je imelo to posledico, da so nesvobodni ljudje uhajali v mesta in trge ali si iskali boljših gospodarjev. Zato so graščaki dovoljevali, da so >i tudi nesvobodni kmetje pridobivali osebno posestvo in pravica do z. nieljiškega uživanja je postala od XII. stoletja naprej dedna, za kar se je ob nastopu novega zakupnika plačevala t. zv. umrlina; zemjiški lastnik je bil seveda še vedno graščak.
Obenem so se uredile davščine in tlaka, kar je bilo za kmeta in njegove dediče obvezno in zapisano v t. zv. urbarijih.
Na ta način se je skoro okrepil kmetski stan. dokler je trajalo naturalno gospodarstvo, ko je kmet vse davščine dajal v pridelkih. Zemljiški lastnik je zahteval toliko, da je živel razkošno; ni pa spravljal pridelkov na kupe. ker bi se mu bili pokvarili. Toda popolnoma se je izpreinenil položaj, ko se je začelo denarno gospodarstvo. Najprej se je v XIII. stoletju uvedla raba denarja v mestih, nato pa v XL V. in XV. stoletju tudi na kmetih. Denar se ne pokvari, kak or naturalni pridelki, za denar je na prodaj vse; zato so sedaj zemljiški lastniki zahtevali od svojih tlačanov vedno več pridelkov, ki so jih lahko prodajali v mestih in trgih, ter si z denarjem kupovali druge potrebščine in življenske udobnosti.
Denarja jim ni bilo nikoli preveč, odtod čim dalje hujši pri-
|tisk na tlačana. Tudi zemlja je dobila sedaj večjo vrednost, ker st* se njeni pridelki dali izpreminjati v dragoceni denar. Posledica tega je bila da je plemenita gospoda skušala spraviti kolikor mogoče zemlje nase in da je bilo vedno več ljudi, ki jih ni mogla rediti domača gruda. Primorani so bili iskati si preživitka drugod, zlasti v vojski kot pešci najemniki, ker je bila iznajdba smodnika izpodbila vojaško j in družabno stališče viteštva, namesto katerega je prišla pehota do I veljave.
Položaj kmeta tlačana se je poslabšal z uvedbo rimskega prava. 'Rimsko pravo, sloneče na denarnem gospodarstvu, je dovoljevalo neomejeno zviševanje bremen. Vsa državna in deželna bremena so plačevali posvetni in duhovski gospodje, ki so jih zopet prevalili na ramena kmeta. Mesta so bila še v razvoju, davčni sistem še neurejen. Podložni kmet je bil skoro edino bogastvo plemstva in samostanov, ki so pobirali od svojih podložnikov davke zase. za deželo in državo, j Vojne so bile v onih divjih časih na dnevnem redu: boji fevdalcev ■ med seboj in s cesarjem ter z zunanjimi sovražniki.
Anton Kaspret je podal jasno sliko o tem, kako so graščaki zviševali svojim podložnikom denarne in osebne davščine ter uvajali nove naklade in nenavadno tlako proti določbam urbarijev. Tu navajam vse bistvene točke.
Silno slabo se je godilo podložnikom zastavljenih graščin. Imetniki in upravniki takih graščin so kljub reverzom, da smejo zahtevati le davke, zapisane v urbarijih. zviševali vse davščine in vsako tlako. Podložniki so poleg navadnih urbarskih davkov plačevali tudi izredne naklade, ki bi jih bili morali plačati graščinski imetniki. Graščina je množila svoje dohodke s tem, da je nalagala prenakla-de. t. j. kmet je moral za uživanje svojega zemljišča razen urbarskih davkov plačevati še posebno naklado. Še večji dobiček so imeli od kupne pravice.
(Nadaljuje se).
Vojna in priseljevanje.
Splošno prevladuje mnenje, da bo obubožana Evropa poslala sem noA tok svojih priseljencev, kakor hitro bo končana vojna in se bodo vse njene velikanske ar- i made zopet skrčile do normalne i vel :k ost i.
Združene države sicer ne izgub- i Ijajo nobenih svojih ljudi v tej strašni vojni, razven od časa do | časa. kadar je torpediran kak par- ■ nik na visokem morju, toda mož- j je. ki bi se bili brezdvomno prise-: lili v to deželo, če bi vladal mir, j so zdaj v velikem obsegu zasto-; pani na evropskih bojiščih. Ev-j ropa izgublja v tej vojni prav' mnogo svojega prebivalstva, ki bi j ji drugače preostajalo. Tako mno-! go jih go padlo, predno bo ta voj-1 na končana, da jih bo prav malo ki jih bo Evropa lahko pogreša-i la za izselitev, ker po vojni bo do-! ma dovolj dela. da se zopet vse popravi in spravi v tir.	,
Cisti prirastek tujega prebival- ] stva tej deželi v fiskalnem letu 1 ki se je končalo 30. junija t. 1.. je 1 znašal ravno 50.070. To je pač j velikanska razlika, če se s tem' primerja tri četrt milijona, ali še ! več priseljencev, ki so skozi več j let redno prihajali v to deželo, j Zdaj se nobenemu več ni treba upirati in braniti novodošlecev, ; ker vojna stori zdaj to delo. Priseljence, ki se je bilo smatralo prej za "nezaželjene" od več strani in ki so prihajali iz Sredozeiu-
Pač bo mnogo dela in truda, predno se bo oživilo po vojni o-pustošene in oškodovane dežele zopet do mirovnega stanja. Lahko se domneva, da bodo vlade evropskih držav zelo ovirale izseljevanje svojih še zdravih mož v tuje dežele. Gotovo jih bodo držali doma, kjer bo brez dvoma dovolj posla za vse in za dolgo časa.
Seveda se že čujejo glasovi in mnenja od raznih strani, kako bo uplivalo to skrčenje priseljencev na železniške in druge velikanske obrate, kjer se je uporabljalo te priseljence kot trde delavce za prav neznatne plače.
Oni, ki so bili v strahu pred naraščajočim priseljevanjem, češ, da bo kmalu čisto preplavilo deželo. bodo zdaj brezdvomno zadovoljni in priliko bodo imeli prepričati se na lastne oči in prak-1 tično. kako bo zmanjšano priseljevanje služilo deželi.
Seveda bo imela Amerika prili-j ko, da prebavi in prikroji nez-I merne množice, ki so bile prišle sera tekom zadnjih dvanajst let.
Morda je za Ameriko in za vse njeno prebivalstvo dobro, da so je priseljevanje za nekaj let u-stavilo, oziroma zmanjšalo. Ima tudi svoj nevaren značaj za re-I publikanski značaj dežele, kajti I dovolj prilike so dali mnogi na-turalizirani inozemci. da se misli, da bi bili v vojnem času Združenim državam lahko v veliko nadlego, oziroma tudi v pogubo, ker še vedno ohranjajo zvestobo svoji rojstni deželi.
j -*To zadnje naziranje je tudi ! prav dobro utemeljeno, ker te-l kom leta smo videli prav jasno, 1 kako razumejo razni, posebno — nemški naturaliziraui državljani : — prisego zvestobe na republikansko ustavo Združenih držav. S tem so ti nezvesti državljani j škodovali ne samo svojem ugledu. ' ampak tudi nam drugim, ki ve-! mo. zakaj da smo zapustili Evropo, in ki smo zvesti novi domo-i vini.
| Za vsebino oglasov mi odgovor go nr urodaiitvo as npravnSt7«
Ksaver Meško:
Pismo.
Breze so poltiho šumele.
Tiniea je stopila na vrh. Glasč no si je oddehnila, zasopla, sko-i ro zastokala.
Strmo se je vzpenjala pot nav-i zgor. Vozna cesta je bila pač zlož-1 nejša, a se je vila daleč na okoli i Tinici pa se je mudilo. Dihala je | težko in naglo, da so ji prsi valo-| vile, ko se je vzpela na rob in je I obstala.
j Z naglim pogledom je pomerila | pot navzdol po liribu, kolikor je i ji i zakrival in skrival gozd. vozno | cesto, vso dolino gor in dol, veliko belo cesto, ki je tekla po do-j lini kakor lep. vesel potok. Vse ; poljske poti, vse steze je premerila s hrepenečim, lačnim pogle-I dom.
j Videla je pač, kako hiti po cesti voz, bel konj je vprežen vanj. A gor po dolini teče. naglo se j oddaljuje. Videla je. kako počasi j leze dol proti vasi drugi voz. vi-I soko obložen z deskami, ki se ve-, selo, prešerno bele' v mlačnem j majniškem solncu. Nikjer pa ni j zagledala onega, ki ga išče plaš-j no. hrepeneče oko, kopajoče se I v solzah, ki so ji tekle vso pot in so se ji vlile zdaj še gosteje, j — Nikjer ga m! In nikoli večne pride?
—	Nikoli več! — je zašumclo v brezah kako* v tih odgovor.
Zamajala se je proti najbližji brezi in se naslonila nanjo. Za-' kaj noge so ji omagovale in omahovale, vse telo ji je trepetalo kakor v silni bolezni.
Iz neder je izvlekla, pismo, pisano z velikimi, neokretnimi pis-tnenkami. Pred uro ga je prinesel poštni sel.
Sama je bila doma, prala je. vsi drugi so bili na polju. Ni na mah umela, kaj pravi pismo, ki jra je pisal Skalarjev Pavle z Rebra, njen sorodnik, sosed Ivanov. Ko pa se je zavedla vse grozne resnice,, je popustila perilo in dom. Zdelo se ji je. da jo zaduši doma in v ozki dolini.
Kakor tirana od nevidne mUči, je hitela po oni pešpoti, ki ga je po njej z materjo spremljala v jeseni, ko je odhajal.
Razgrnila je pismo. Počasi, zakaj oči so bile polne solz in misli so se ji mešale v čudnem neredu, i je brala:
—	Draga Tiniea! V začetku svojega slabega pisanja te pra* lepo pozdravim črez hribe in doline in ti črez vode in polje podajam roko. O tej bi ti lahko pisal. da mi je v zimi na straži hudo ozebla. A ker si o tem morebiti že slišala, ne pišem o tem. pišem samo o drugi stvari, še bolj žalostni. Da ne bom dolgo govoril, ker papir je drag in še zelo majhen za tak denar, je stvar takale : Ivan se je pred kakimi desetimi dnevi preliladil in je moral leči. Spet drugi pravijo, da je voda kriva.
ki je tukaj res pasje slaba in še malo je je. Pa naj bo. kakor že lioče. stvar je takale, da je Ivan legel in ni več vstal. Danes popoldne smo ga pokopali. Pogreb je bil zelo lep. Pri nas doma ne bi imel nikoli ni nikdar tega. še faj-mošter ga nimajo, ko umrejo. — Vendar se meni siromak zelo smili. Težko je umiral. Pred smrtjo mi je naročil, da naj pišem tebi in ti pošljem črez hribe in doline, črez vse vode in gore od te pro-klete granice in iz teh strašnih i barak, ki piha skozi nje veter po-1 noči in podnevi bolj nego skozi' naš podrti skedenj, tisoč in tisoč vročih pozdravov od umirajoče-
f
ga ženina-vojaka. Povem ti na skrivnem, da se, če bi me še kdaj na mer j ali poslati v te pesjanske kraje, rajši doma obesim, ravno na hruški pred hišo se bom, tista je zelo močna, me bo že držala. Zelo hudo mu je bilo, da se ne bosta mogla v pustu vzeti, kakor ste imeli dogovorjeno. Pa kaj se hoče. je že božja volja tako. Dal mi je tudi lep prstan, ki ga naj tebi izročim. Če se kdaj vrnem iz teh poganskih krajev, ti ga prinesem. Ce pa tudi jaz tukaj poginem. ga že komu zanesljivemu' izročim. Je že komanda, da gremo spat. Zato ne morem več pisati. . pa tudi papirja ni več. In pišem že črez eno uro, pomisli! Vsa ro-1 ka me boli. Nič preveč ne jokaj. j Tiniea. že mora tako biti. Po- i zdravljam vas vse doma in pravim vsem — lahko noč. Tvoj zve-. sti bratranec Pavel Skalar.
Povesila je roko s pismom. Oči j so ji zaplale naokoli, kakor bi j iskale pomoči v veliki *~i:ski. A j je od nikoder ni bilo. Z ' njo so pritajeno, sočutno šun.__„ Jevoj-ke breze.
Pred letom je bilo. spomladi, v j prvem maju. Šla je k teti gor v goro. Pot jo je vedla mimo Smreč-nikove hiše. Skoro povsem skrita je bila hiša in vse poslopje med ! sadnim drevjem. In vse drevje je bilo belo, kakor z belim snegom ! posuto, tu in tam s krvjo oškrop-! Ijenim. In po vsem hribu daleč i dol pod hišo je cvetelo drevje, i zasajeno v dolge, pravilne vrste.! Zrak je bil poln dišave, poln me-J du, poln toplega, veselega soln-j ca. —
—	Kaj, Tiniea. ali je lepo pri! nas?
Bil je Ivan.
V zadrego je spravil Tinico, ko j se je oglasil tako nenadoma izza j plota ob cesti. Kri ji je zaplala j v lice, že itak razgreto od hoda i navzgor. A ko mu je pogledala v J dobri, prijazno se smehljajoči o-braz, jo je zadrega takoj minila. Veselo se je nasmehnila, zvon ko je pritrdila:
—	Seve je lepo. Nisem še videla toliko drevja obenem v cvetu. Kako čudno lepo cveti! .
—	Tako kakor ti. Tiniea. Tudi ti si sam sneg in sama kri.
Se bolj so ji zardela lica. zagorela ji v čudni, neznani vročini.
—	Le norčuj se, Ivan!
—	Kaj bi se norčeval. Ko pa govorim sveto resnico!
Ne dolgo potem so se dogovorili in določili, da bo poroka v pustu.
Približala se je jesen. Z njo je nenadoma prišlo povelje .da mora Ivan v vojake, branit ogroženo domovino. Kmalu je pisal, da so ga poslali na mejo. Tz tednov so postali meseci, iz mesecev* večnost. —
Plašne oči iščejo z grozo, kje bi bil kdo. ki bi ji priskočil na nomoč v tej težki uri in bi jo potolažil z ljubečo besedo.
Nikjer ni nikogar. Le breze šume. —
—	Kje si, Ivan, kje si? Pridi! Ali se res ne vrneš nikoli več.
—	Nikoli več! — šume breze.
—	Nikoli več....
Potop italijanske bojne ladije.
Rim, Italija, 28. septembra. — italijanska bojna ladija ''Benedetto Brin'', ki spada v razred p red-dr eadno ught o v. je bila da-; nes vsled neke notranje eksplozi-' je dobesedno raztrgana na kosce, ko je ležala zasidrana v pristani šču Brindisi. Izmed 720 mož bro-ječe posadke se jih jc rešilo le "!78. med temi S častnikov. Med 334 mrtvimi se nahaja tudi pod-admiral baron Ernesto Rubin de Cervin, ki je poveljeval bojni ladij i.
.Bojna ladija 11 Benedetto Brin" je vsebovala 13.427 ton ter je bila zgrajena leta 1904.
Ruski sinod.
"Vossiselie Zeitung" poroča: V političnih krogih Petrograda se mnogo razpravlja o novem proku-ratorju sv. Sinoda Samarinu. Ta je energičen in ima z najvišjimi krogi ozke zveze — tako ne bo samo minister bogočastja, ampak bo vplival tudi na politiko, kakor svoj čas Pobedonosecv.
"Birževije Vedomosti" pravijo, da je fanatično zavzet za absolutizem in srdit nasprotnik ustave in parlamentarizma. Ce pride do o-blasti. bo Rusijo preuredil v zmi-slu absolutizma in slavofilstva. Samarin ne pride v Petrograd le kot uradnik; da bi napravil kari-jero in se obračal po vetru.
-v	Pismo.
Iz ljubezenskega pisma posojil-ničnega uradnika:
"----Končno ti pošiljam 1000 (
—	(beri: tisoč) vročih poljubov.i
—	Tvoj Nace."
Slovens ko katoliško
0====jsj
podp. društva	svete Barbare
s	a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano cJne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETKRXEL, Box 95. Wi'lock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZAT.AR. Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: AJLOJZ TAVČAH. 209. N. Cor. 3rd St, Rock Pprln**.
Wyoming.	/
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Fores r CIfy, Pa. XL tajnik: JOHN OSOLiN. P.ox 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN J1UH1Č, Bos 5-37, Forest City, Ps. Pooblaščenec: JOSIP ŽALAH. 1004 North Chicago St., JoUet, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 9C0 Chicago St., Joliet. HL *
NADZORNI ODBOR:
Predsednik t IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittstmrsh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINC, Box Forest Ciry, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemnugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, Ea?t Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČltf. Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČlC. 525 Pavion Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR. Box BroucMnn, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBEEGAR, Box 402, Witt, lil.
Dopisi Jiaj se poSiljajo I. tr.jnikc Ivan Telban, P O. Box 707, Forert City. Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A."
Za smeh in kratek čas.
IZGOVOR.
Ž<'iia: — Zakaj si pa ravno svetniku Bržolarju zvišal najem-hčino od stanovanja, drugim pa nc?
Mož: — Veš. j;iz sem pomoloma pri svetniku pozvoni! in sem zmoto šeht spoznal, ko mi j<- gospa odprla. Xo, in ker liisrm vedel, kiij bi rekel, sem jim pa naj'.'mščino zvišal.
Spoznanje.	Otroci.
Žena: — Danes sem nekaj ja-	(Jospod Jazbec razlaga svoje-
ko zanimivega čitala. Pomisli: —	mu sinku obširno in natančno bi-
Cloveško t<*lo se vsakih sc-lem let	sivo elektrike iu ga končno vpra-
popolnoma premeni. -J;;z torej ni-	ša :
! sem več tista, s katero si s<- poro-	— Torej, povej mi zdaj. kak-
čil, ampak popolnoma druga že-	šen razloček je med bliskom in
na.	med električno lučjo?
Mož; — (_)h, kdaj sem že to za-	— Da za bilsk lit trebc nič pla-
; pazil.	čat i.
OPOMIN.
Sinoči sem srečal na ulici nekega gospoda. — Ko s<?m ga zagledal, sem se takoj spomnil na vas.
—	Ali mi je tako podoben?
—	Ne. podoben vam ni, pač meni je pa tudi on dolžan dvajset dolarjev.
M
GLAS NARODA, 1. OKTOBRA. 1015.
fllifCLOVCNSKA lični
IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Saksrr, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. ■dward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Are. So., Minneapolis, Minn.
C. Golar:
Beli in rdeči petelin.
(Kotiec.)
Petelin je sicer videl, da se um 1>1 i/a tisti človek. o katerem je čutil v svoji pameti, da je njegov sovražnik, ali bil je prevesel in dan je bil prelep, zakaj in čemu naj se umakne? In potlej je še celo zagledal, tla se je razklenilo perišče tistemu suhcu in pred njegovim strmečim pogledom se je iiHula na tla zlata in debela in čudovito — dišeča hrana. Zagnal se .1«' polil lačnega in pijanega po-željenja v sredo tekoče rumene reke, s kljunom je bil in hlastal zrna in ves neumen in slep je dr-vil po njeui strugi, ali tega ni o-pazil, da vodi naravnost v hišo ko vragov o. Petelin je zobal in se mastil in požiral, koraeal je naprej in naprej, sainogolt in požrešen, preskočil je nekakšen rob, ali vrag vedi, kaj je bilo, in se ni zavedel prej, kakor v tistem trenotku, ko so za njim zahrešča-la vrata, in ga j<* zapustil dan.
Potem je bila stvar lahka. — Krojač je skočil za petelinom, se vrgel nanj in ves tresoč se od ve-««'lja g'» j<> zgrabil za vrat. Sirovo ga je stisnil s suhimi dolgimi pr-ssti, za ril mu ostre nohte v mehko perje in nežno meso. ga davil o-koli mehkega oprsja in nesel v izbo. Držal ga j<> z obema rokama kakor v kleščah, vihtel z njim po zraku in raja! in plesal in vriskal z razposajenim smehom:
—	Je že naš. ga že imamo, pra že imamo! O, le počakaj, kljunač nemarni!
Petelina je i/preletela zona in kurja polt ga je oblila. poleg tega je trpel hude bolečine, zakaj pokala so mu rebra v strašnem objemu in njegovo čuteče pevsko Mre je drhtelo in tolklo v neiz-rečnem strahu. Kokodakal je, vil vrat in stresal peroti, hoteč se na vsak način iznebiti koščenega moža, ki ga je tiščal z železnim obročem. Ali krojač g?, je držal za večnost, stlačil ga Je med kolena in mu pokazal pest pred oči.
—	Te bom že naučil kozjih mo-litvie, le pripravi se! Blažek, sem! Ya\h j Iti boš videl, kakšno pravieo reže tvoj oča.	'
veselo radovednostjo na bledih licih ter v vodenih očeh je Blažek prišel bliže, a si ni upal čisto k petelinu, ki je srdito in obupan sekal s kljunom okoli sebe. —
—	Primi ga, zgrabi pa, drži ga •za koš in za rep! le hitro, le po njem. naj izve. kaj se pravi srajce trgati. Takole priuii!
Blažek je premagal strah in se polastil petelina.
Videl boš kmalu, kakšna je moja postava in pravica. He-lie-hc! Ein ga obesijo, — drugega žgečkajo, tretjemu ukrojijo nove hlače, lle-he-he! Tega oženijo, tistemu jih naštejejo. petelin, ti pa še krščen nisi bil! He-he-he!
Primaknil je bliže leseni lonec, prijel drhtajočega petelina in ga postavil na glavo v srmadljivi. črni kolomaz.
-— Tako. mrlia pijana! Le na-žri se! Le še, le še, kaj boš praskal in udclaval s kremplji! No, zdaj pa le poglej hudič iz vrča! lle-he-he!
Petelin je privlekel na dan glavo in kljun, ves zakidan se je o-tresal in tolkel okoli sebe, grda, gosta tekočina se je na debelo oprijela njegove poprej nežne glavice in rdeče rože.
—	O-o. še ni dosti, — je dejal kruti krojač in ga je po vsem životu in repu oblil s kolomazom.
—	He-he-he, zdaj sem te pre-oblekel, ali se mi ne boš zahvalil? O, to je trpežna roba. in se je ne boš iznebil izlepa. Ni dobro, ako imaš zmeraj nedeljsko suknjieo na sebi.
Težko je hropel petelin in se premetaval v trdih rokah neusmiljenega krojača, pobil in razžaljen. omadeževane, raztrgane časti. Temno je čutil, da se je zgodilo z njim nekaj, česar še ni slišalo in videlo petelinje uho in o-ko. Bil je kol* mrtev, nezavedaje se samega sebA in top in slep in
Hlastno, hitro \ Blaž odprl okno in zuiašil petelflba skozi ozko
odprtino. Zagnal ga je z vso močjo po zraku, da je padel kakor kamen iz viška pred domači prag.
Vzdignil se je sključen in ponižan in opotekaje se in žalostno ječeč je izginil v svojem umazanem kožuščku v cTomačo vežo in se skril v najtemnejši kot. — Za njim je ostala črna. mastna sled. cedeča se od njega.
Blaž in Blažek sta stala na pragu in si mela roke, žareča in obsijana od veselja in zmage.
—	Včeraj sta se smejala vidva.
a danes midva! He-he-he!
*
Dolgčas je bilo Primožu, zato si je dajal uganke in se tako po svoje kratkočasil. Široko je sedel na peči- in zraven sebe je i-mel veliko, zeleno, steklenico, iz katere je natakal kozarec za kozarcem in jih vestno praznil.
—	Slivovka je dobra in zato jo pijem in sem jo pil in jo bom še pil. — Zdaj pa rni povej, Primož, ki si moder mož. kaj je boljše kot dobra klobasa? Ta pa ne bo težka, si je dejal, na klobase se dobro razumem in vem, da sta dve boljši od mene. Ha-ha-lia! Nisi se ujel v nastavljeno past in se ne boš. Dokler se bož grel v moji koži, dokler bova skupaj orala, ti ne bo sile, Primožek, le name se za-liesi.
Objel je zelenko in si jo pritisnil na srce.
—	Tudi midva sva prijatelja in bova ostala! Pa naj se zgodi, kar hoče! In tudi pretakal in natakal ne bom več, ampak kar naravnost te bom cmoknil na usta.
In kar je rekel, je tudi storil. Pil je dolgo in z globokimi požir-ki. in ko je odstavil, je dejal:
—	Slivovka je dobra in zato jo pijem, in sem jo pil in jo bom še pil. Steklenica j«1 moja žena. slivovka je pa njena duša! Ha-ha-lia ! Ali še eno uganko vem, zato naj Primož odgovori Primožu, da jima ne bo dolgčas: Nimam matere, in moj oče je moj mož. Kdo sem? Tale je pa že bolj mastna. zato ne vem. kako bi Primož odgovoril, ako je ne hi vedel. Tako pa mu ni nič hudega in brez skrbi se lahko odreže in reče: — Eva! Dobro si se izmazal. Primož, iti zato smeš še piti. Nagni in pij. ne bo ti škodovalo, zakaj slivovka je dobra, in zaslužil si jo.
Mlasknil je z jezikom in z ustnicami. si izsesal mokre brke in nekaj premišljeval.
—	To je že res, Primož, da si moder mož. ali vsega pa vseeno ne znaš. Tudi nekaj sveta si obrede! in videl in slišal si marsikaj, pospal si pri nekateri dekli in devici. ali sedaj le imam trd oreh pripravljen zate. Pij In se pripra-
I vi. preden govoriva nadalje.
Nagnil je in pil s preudarkom, oči pa so pobožno strmele v strop, dokler ni odložil steklenice. In Primož je dejal Primožu:
—	Le poslušaj, da česa ne pre-slišiš, zakaj stvar je zamotanega značaja : Vem za grad, ki ni grad, in pride iz njega duhoven, ki ni duhoven, in pobere kamen, ki ni kamen, in ga vrže v ptiča, ki ni ptič. ki sedi na drevesu, ki ni drevo. Kaj pa je to, buzaeajna? — Zdajle pa bi te kmalu ugnal v kozji rog. ali ne, Primož? Pa jo bova tudi to pot izvozila, ker so Radlinov oče prišli s to uganko in jo povedali. O. midva jih imava za ušesom. Primož, kar odgovori, kaj bi se bal!
Da je bila šala lepša, in dov-tip boljši in stvar kratkočasnej-ša. je tisti Primož, ki je ugibal, izpremenil svoj glas. in slišal se je kot izza soda njegov nizki bas:
—	Grad. ki ni grad. je klošter. duhoven, ki ni duhoven, je menih. kamen, ki ni kamen, je opeka. ptič, ki ni ptič, je netopir in drevo, ki ni drevo, je konoplja, r— Ha-lia-ha! Smo že spet zunaj! — Ali pst! Ni bilo prav. To bi bil moral uganiti petelin, ali bi se bila smejala! IIo-lio! Kje pa si, petelin. ali si jo maturi! sam v krčmo? Kaj ne, plačal bo pa tisti, ki pride za teboj! Pa se motiš. Danes se ne ganem s peči. pre-gorko je pri moji ženki. — Primož je postal nekako nemiren, za-zdehalo se mu je. in skrbno se je začel ozirati po hiši. Skočil je s peči, da so zapela okna.
—	No, no, kje si, petelin? Ali se greš zunaj kje slepe miši s
IBBiBtiaittfifaifriiftM n »rfiirniii • ».ti jna«iMilMMH8hii
kmečkimi putami, ali se bojuješ s kocabrinovim vriskačem? Le nikar se mi ne hodi potepat, drugače se boš čisto pokmetil.
Govoril je sam zase in ves za-ripljen v obraz ter še debelejših žil na sencih je pogledal skozi okno in zagledal Blaža na pra-gu. —
—	Vidiš predelanega krojača, kako si mane roke. in obraz se mu reži pot pečenemu ciganu. — Bes te lopi, suha duša !	I
Obrnil se je okna stresaje z glavo in nameril svoj korak proti veži. Zgrabila ga je huda slut-ali ničesar niso opazile njegove oči.
—	Aha. je že pri svojih jarči-eali in jih vodi za nos. Ali to pa vseeno ne bi smelo biti! Mlad je še. in kmečke kokoške so neumne. Ila-ha!
Veselo se je šalil Primož, in stvar mu je vidno ugajala; tako zadovoljen je bil smeli njegovega obraza.
—	Saj smo tudi mi bili mladi in vemo, kakšne nevarnosti zalezujejo mladeniča. Naj se zmoti, in navsezdanje ga bo mmoral še oženiti. Ila-ha!
Nadelan je bil Primož, zato je kvasil takšne prazne, in z neumnostmi ubijal svoj dolgčas. Mislil je stopiti na prag. kar zasliši tožeč glas za seboj.
—	Ali si tukaj? Zakaj se skrivaš? Ali si že grešil kakor Adam. ki je trgal prepovedani sad in se je potlej sramoval svojega gospoda. ker ni imel drugega na sebi kot figovo pero? Blaža pa takrat še ni bilo. da bi mu bil naredil hlače. Ila-ha! Kar pokaži se. čeprav imaš mogoče razmesarjen greben, znamenje, da si se bojeval za svojo miciko.
Dolgo in zategnjeno ječanje je bilo odgovor. Dobro je spoznal petelina, ki je potožil in vzdilinii. skrit med staro ropotijo in železno šaro.
—	Marš ven. grešnik!
Z burno naglico in premočen in umazan kot podgana je pridr-nja. in odprl je duri na stežaj:
—	Kje si. buzaeajna ?
Z burno naglico in premočen in umazan kot podgana je pridr-vil petelin k Primožu, se obrnil v kolobarju in zopet izg-inil.
Primož bi bil kmalu padel vznak : stopil je korak proti vratom, meneč, da ga moti sam zlo-dej. Strmel je nekaj časa v kot, kamor je izginila čudna žival in kot neveren Tomaž ni veroval svo- i jim očem. Poiskal je palico in pod- j rezal v preležano železje. kjer je tičal tista stvar. Odzval se mu je jokajoči glas njegovega petelina. —-
—	Kateri hudičev hudič te je tako nakazil ? Kje je tisto prokle-to prase?
Za hrumel je Primož in vrgel ob zid svojo pipo. zgrabil se je za glavo, če bi se dala odtrgati, da bi jo tudi treščil ob zid. Ali ker je bila prirastla, se je lasal. na vse kriplje in je rjul. Kot besen, ali kot se je napil strupa, je štork-ljal in skakal po veži, ko je videl takšno grdobo namesto svojega belega tovariša. Čudovito osupel je zastrmel in zbuljil svoj pogled v temo. kjer je bil skrit petelin.
—	Hudičev Blaž. to mi boš plačal pošteno. — je mahoma dejal; obstal je na vratih, zgnečil koščeno pest in zažugal s tako ostro in vročo kletvico, da bi bila zažgala krojaču bajto, ako bi bilo mogoče. Zdaj je vedel natanko, zakaj se je poprej Blaž smejal in mu je gledalo veselje iz oči in z izsušenih lic in raztegnjenih ustnic. —
—	To je pa nekaj, česar ne pozabim! Nikoli ne pozabim! Da je onesnažila grdavš mene. naj bo. naj mu bo odpuščeno, zakaj, sem se pa dal! Ali petelina, ubogo, nedolžno živalico, mojega edinega prijatelja! Blaž. zakaj si mi to prizadel! Kesal se boš za svojo neumnost, in tvoj smeh bo zelo kisel. O petelin!
Sedel je na sredo veže. in solza mu je kanila iz oči; iz grla pa se mu je iztrgal tuj. zamolkel glas.
Iznova se je zaslišalo ječanje za durmi; bil je bolan glas. kakor bi jokalo v temi. Za trenotek je vse utihnilo, in petelin je pri-vršal na sredo veže. Kljun in peroti in rep, vse je bilo na tleh, in Primož ni mogel spoznati v tej grdi in smrdljivi živali, ki je bila še najbolj podobna netopirju. — svojega zalega, snežnega pevca. Obležal je sklonjen, stisnjen in zmečkan kakor živa in drhteča kepa umazane prsti pred gospodarjem. Primož je potegnil obrvi na oči in obsedel je kakor oka-mcrtel. Kimal je z glavo in godel, in rjava, stara lica njegova so bila mokra.
—	Sedaj, si jo iztaknil, a ne ti. j petelinček. ti si jo iztaknil, Blaž prokleti! Vsak leze le enkrat skozi pamet.
Petelin je žalostno vekal. in o-nemogel srd in obup je bil v njegovi žalosti. Primož se je težko vzdignil, iznova zgrčil svojo veliko, črno pest in zamahnil predse. kakor da potrjuje svojim mislim. Stopil je na klop in vzel s peči steklenico. Bila je prazna.
Petelin je čepel rfe zmeraj sredi veže in se ni ganil in ni črh-liil.
—	Kje si-imel glavo, da si mu šel v past! Še pijana kokoš ve. kaj je jastreb, a ti si petelin in nisi spoznal svojega zoprnika! — Fej te bodi! — Sunil ga je s čevljem in odšel.
Temen in grd je prišel pred kr čmo in postal poti okni. zakaj | zazdelo se mu je. da, sliši znan glas.
V izbi je hehetal tenek in vesel smeli krojačev:
—	S kolomazem. lie-he. veste petelina, pa v lonec! He-he-he!
Bog si ga vedi. ali je Primož pogledal tako črno. da se je zmračila izba. ali kaj je bilo — Blaž je nenadoma utihnil, in na Primoža so padle njegove plašne in boječe oči. Ko je stopil trenotek kasneje v krihno. ni bilo krojača nikjer. Pogledal je po vseh kotih, za peč in pod peč. še celo skrinjo je odprl. Jezno se je obrnil h kmetom. ki so sedeli na klopi. Stopil je k mizi in udaril s pestjo po »jej :
—	Kje je Blaž?
—	Joj nas. Primož. — je dejal zaliti, dobrodušni krčmarček in se nasmehnil. — vse žepe mi lahko pretakneš in ga ne najdeš. Ozri se pa na cesto in takoj se bosta srečala.
Res. proti vasi je v obupnem diru dirjal krojaček in klobuk je vihtel v desnici. Za njim pa j»* letel njegov Blažek. letel kakor zajček črez brda in doline.
Primož je sedel in pogledal pivce:
—	Kaj mislite o meni in mojem petelinu?
Proti večeru se je Primož vračal. pijan in divji. Pred hišico se je ustavil in gledal proti sosedu. Sovraštvo in zloba sta poostrila njegove oči. da so zagledale v mraku Blaža za okencem: Drobni obraz je bil veselo izpačen.
—	Le veselo* le veselo, liajsa-sa, rajsasa! Le zapleši, le zara-jaj, saj dolgo ne boš utegnil.
Sam zase je govoril Primož in lomil v hišo. Ko je odprl duri. bi bil kmalu padel nazaj črez prag: Petelin se je razprostrtih perotnic zaprašil vanj. jezen o-genj je bil v njegovih očeh in srdito je zakokodakal. kot da nekaj očita gospodarju in ga opominja, naj ne pozabi hudobnega krojača in njegovega dejanja.
—	Ti si! Miruj in se utolaži! Krvavo šibo sem prinesel za Blaža. —
Petelin je kričal venomer, vzdi-gal je peroti in se priklanjal pred gospodarjem.
—	Kar je. to je. in nič ti ne pomaga. Prej bi se bit gledal! — Vsak kmet ve. da je po toči prepozno zvoniti.
Petelin se je zaganjal vanj, ne da bi odnehal. Zakadil se mu je na rame. črni ptič. in ni hotel nikamor: vpil je in trepetal, kakor da je še zmeraj v krojačevih kleščah. —
Primož je vzel iz žepa steklenico in pil dolgo. Ko je nehal, se je davil, lovil sapo, in oči so mu bile motne.
—	Se ti pij! — je ponudil petelinu. in umazani kljun se je za-pičil steklenici v tenki vrat.
—	Pa še ti, Primož, preden greš na težko delo! — In je pil.
—	Zdaj je vrsta na tebi! Pij, petelin, in bodi dobre volje! Še nocoj dobiš tovariša! — In umazani kljun se je iznova zapičil v tenki vrat.
Primož pa je razbil prazno steklenico. poiskal je žveplenke in poizkusil, ako so suhe. Bil je zadovoljen z njimi, in ko je še naročil petelinu, naj bo lepo priden, je šel v noč.
Da se ne bi doigoCasil, je še-tal črni beli petelin po belem gradu. Setal je in čakar svojega gospoda.
In gospod se je kmalu vrnil grohotaje.
Nejevoljen ga je pogledal petelin. Zakaj se smeje, namesto da bi z njim objokoval njegovo nesrečo !
—	Kaj se milo jeriš, rajši poglej svojega tovariša, kako veselo pleše po Blaževi bajti!
Resnica! Rdeči petelin je skočil na slamnato streho ubogega krojača. Goreč jeziček je sukljal
iz njegovega grla in lizal prepe-reli mali in razšušeno slamo in strohnele late, lizal je slastno in poizkušal sladkosnedno, na rumenih nožicah se je potuhnjeno plazil više in više. tu in tam je nekoliko počakal in duhal in vohal, kakor sestradan volk vročo kri. Z(laj je skočil in se zopet za trenutek potuhnil in lezel tiho in nevidno dalje, dokler ni prišel do vrha. Tam je nenadoma zavihral s škrlatimi in z zlatnimi svojimi perotmi, veličasten in krasen jih je razprostrl široko in dvignil visoko in pod njihovim razmahom so pele iskre in letale kot lasta-viee po zraku, valil se je dim. trgal se je plamen in hrustal in požiral.
—	Poglej, poglej, petelinček. svojega tovariša, — je prijazno izpodbujal Primož. — Skoči in poglej . — skozi okence poglej! Na gorkein bo spal Blaž nocoj. — Ha-ha-ha !
Beli petelin je planil na mizo. Razpel je svoja umazana krila, našopiril rep in z glasnim in besnim vriskom je pozdravil svojega rdečega tovariša. Ves je žarel v bleščečem odsevu, razmršen in divji je brusil kremplje, tolkel s kljunom in bliskal z očmi proti ognjenemu viharju, v katerem je plesal njegov brat.
—	Ha-ha-ha! — je gromel Primož in plesal po izbi v blazni radosti. — Ha-ha-ha, rdeči petelin skače po Blaževi glavi, ha-ha-ha, rdeči petelin bo snedel Blažkovo srajco, ha-ha-ha! — In je rajal in vriskal in bil s podkovano peto. —
Okoli svoje grmade pa je letal krojač, grozen v svojem nečloveškem. strahu, lomil je blede kosti na svojih prstih in si ruval lase in vpil: — Blažek, kje je moj Blažek !
Iz ognja je ječalo: — Očka. očka. joj. joj. joj!	_
HAll ZASTOPNIKI
kateri bo pooblaščeni pobirati naroS-alno n "Glas NirMa" ln knjige, ka-,kor tudi ca vse uruge v nago stroke spadajoča posle:
Jenny Ark. ln okolica: Mlchae-Olrar.
Ban Franclaeo, Cal.: Jakob LovHn Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadvillc, Colo.: Jerry Jamnlk. Pnebl«, Colo.: Peter Cullg, j. M Bojta, Frank Janeah in John Germ.
Salida, Colo, in okoliea: Louis Co rtello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbis. Oglesby, UL: Math. Hrlbernlk. Chicago, IU.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovlnae. La Salle, 111.: Mat Komp. Joiiet, UL: Frank Laurlch, JcHa Za letel In Frank Bamblch. Mineral, Kane.: John Stal«. Waukegan, I1L: Frank Petkovlek la Math. Ogrln.
8«. Chicago, UL: Frank Cera« Lb Bndolf Požek.
Springfield, UL: Matija Barborll Fran*enae, Kans. 1n okoliea: Frani Kerne.
Mutter?, Km in okolica: Marti« Cos.
Calumet, Mich, la okoliea: Pars; S halts ln If. F Kote.
Manlatliae. Mich. In okoliea: » Kotstan.
So. Kan re, Mich, la oboBen: u Likov 11.
Kwrrnm. Vina.: Joslo Fuglna Chisholm, Minn.: K. Zgone, Jako* Petrich In Frank Žagar. Dulnth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn. In okolica: Ivan Gooie M. L. Kapach, Jos. J. Peshei In Lonli M. PeroSek
Bveleth, Mln.: Jnrlj Kotae. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel Ribbing, Minn.: Ivan Poufte. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamlctt. Nnshwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch St Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aidridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Fails, Mont.: luth. TTrlek 5409 N. 0th Ave
Red Lodge, Mont.: J. Koprivšek. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Pakser, J MarlnClC, Chas. Karllnger In Jakofc Besnih
Barherton, O. in okolica: Alois Ba lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kuat Is 1735 EL S3. 8L Toongston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa. in okolica: M. Da rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bmddoek, Pa.: Ivan Germ.-Bridgeville, Pa.: Budolf Pletertek. Burdine, Pa. In okolic*: John Ker BUnlk
Cisanangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonshnrg, Pa.: John Kokllch. Brangfcten. Pa. la okoliea: A. Dem ha
Datragh, Pa.: Dragu tin Slavil.
Bonis. Pa. lu okolico: Josip Suhor, * »
Export, Pa. in okoliea: John Prostor 1 Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr Leben.
FarelL Pa. T AnSon ValeatlnlU
Greensburg Pa. in okoliea: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okoliea: Frank Dem Mr.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja is John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlic-her. Meadow Lands, Pa.: Georg Bcholta. Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Moon Bun, Pa. in okoliea: rruk L
Pittsburgh, Pa.: Ignacij PodvasnlK. Ignas Magister, Z. Jakšs In D. B. J a-koblch.
Steeiton, Pa.: Anton Hren.
Unity Sta„ Fa.: Joseph Skerlj.
West Newton, Pa. ln okoliea: Jo«l» Jot an.
Wlllock, Pa.: Frank Sesas la Josspfe PsterneL
Teele. Utah: Anton Pslttk
Wlnterquarters, C tak: Lonls maslen.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta.
Kavensdale. Wash.: Jakob Roai-iflak.
Jcenik knjig;
/	katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENTKI:
Duhovni bo,i	i—.60
Evangelijska zakladnica	s—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	;—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	t—.60
Marija Kraljica	■—.60
Skrbi za dušo	;—.60
Vrtec nebeški	r—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	c—.50 Angleško-slcvenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	s—.40 Berilo tretje, vezano	e—.40 Cerkvena zgodovina .	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	t—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Hitri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	:—.40 Katekizem vez. mali	;—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	:—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Sehimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	:—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s pri r odo	—.15 Božični darovi	•—.15 Burska vojska	—J2p Cerkvica na skali	s—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke	^-.20 Don Kižot	t—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	i—.10 Hedvika, banditova nevesta	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izlet v Carigrad	t—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	*—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	:—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Postenjakovič	!—.20
Na divjepi zapadu, vez.	t—.60
Na jutrovem	r—.39
Na krivih potih	— .30
; Na različnih potih	<—.20 Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	=—.28
Naseljenci	t—.20
! Na valovih južnega morja	—.15
Nezgoda na Palavanu	:—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	t—.13
Odkritje Ameriko, yea.	,—.80
Prihajač	,—.30
Pregovori, prilike, reki	;—.25 Prst božji .20
Randevouz	t—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	r—.15
Simon Gregorčiča poezije	—.49
Stanley v Afriki	t—.29 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	i—.80
Sveta noč	;—.20
Srečolovec	r—.20 • Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	i—.20 Sanjska knjiga, velika	!—.30 Štiri povesti	»—.20 Tegetthof	—.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	;—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot	i—.50 Za kruhom	.—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerliugu)	—.7?
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	!—.2®
2.	zv. Maron, krščanski deček	;—.25
I 4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	.—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	;—.25
8.	zv. Tri indijanske pove-
oti	.—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	■—.30
10.	zv. Zvesti sin	r-.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Boj in zmaga „	■—.30
14.	zv. Prisega huronskega	" glavarja	i—.30
15.	zv. Angelj sužnja v	t—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	r-.39
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	»—.29
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	r—.30
Idealna Tašča	e—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	t—.23 Z slikami mesta New Yorka
po	:—.23! Album mesta New Yorka
krasnimi slikami, mali	—.39
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.29
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.19
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po .29
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ib	Poštnina le uri to* - "mah i» vračuaaaa, J
Jugislovanska	Katol. Jedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI J
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box B7, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTU«; KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZORNIKI:
MIKE ZIJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICII, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN .JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISnLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Štev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely,
Minn.
JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tndi denarna pošiljat ve, naj <?e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbo pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ce ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA.'*
Narodnostno stanje beneških Slovencev sedaj in nekdaj.
_	__ Statistično-zgodovinski očrt. — R. O.
V novejši dobi je bujno vzevelo* naše narodno-obraiubno vpraša-j nje in si osvojilo vedno še naraščajoči krog prijateljev in pospe-šcvateljev; tudi vprašanje naših prekinejnili Slovencev — bodisi beneških, o katerih tu izpregovo-1 lini, kakor tudi ogrskih — posta-j
.ia čez daljo bolj pereče in zato se
... i mi zdi povsem umestno, da se na-
s.i javnost, zanimajoča se za na-rodno-obrambne stvari, točno obvesti o narodnostnem stanju na naših skrajnih jezikovnih mejah, tla more potem potrebi primerno svoje delovanje in požrtvovalnost podvojiti, uvažujoč svrho uspešne protiute/.i in odpora tujinskim na-VMIoih
\' naslednjih vrstah sem se namenil podati čim točnejše poročilo o narodnostnem stanju beneških Slovencev in o vzrokih upadanja ter utesnjevanja njihovih * * *
Beneška Slovenija, zavzemajoča severoiztočni dt*l videinske pokrajine. meri površine 415 štirija-.vkili kilometrov. Ker bivajo Slovenci skoro izključno v goratem delu, se redkeje poseljeni nego Italijani, ki se držijo bolj ravnine, (JoHtota prebivalstva je od i>0 do l<iu oseb na štirijaški kilometer. (Vlotbo število prebivalstva prav točno določiti je težje, ker podatki, ki jih imamo tu iz prejšnjih štetij, se ne nanašajo izključno na slovenski del. pa tudi meje so se zelo izpreminjale. tako tla so bila ka j različna okrožja; vsekakor pa hočem mestoma, ko navajam kak podatek, potrebno pojasnili in izključiti po možnosti število italijanskega prebivalstva, da s.« s tem ugotovi čim točnejše število slovenskega.
Kadi boljše razvedbe -i dovolim za uvod navesti opredelitev beneške Slovenije z ozirom na zemljepisno lego in gbivna narečja na štiri oziroma pet okrajev, in sicer: t'edad, St. Peter Slovenov. Tarčent, llumin (Genoma) in Možnim (Moggio) za Rezijo.
K eedadskemu okraju spadajoči« slovenske občine so one ob avstrijski državni meji ob reki Idriji, kakor tudi one na severozapad-ni strani Čedada v okolici italijanskih krajev Torrean in Fojda. Sem uvrščamo občine ob Idriji: iVapotno; v drugem delu pa: Toircano, Fojda in Ahten (Atti-mis), ki so pa dandanašnji popolnoma italijanske, le zaselki, ležeči na severni strani imenovanih krajev, ss> slovenski. Šentpeterski o-kraj, ležeč ob Nadiži in njenih
pritokih, je popolnoma slovenski. Tukaj je narodnostno stanje že stoletja neizpremenjeno, edino Št. ; Peter sam kaže na zunaj italijansko lice, v prvi vrsti radi napisov na gostilnah in trgovinah. Slovenski napisi niso v navadi, obično ni tudi drugod nobenih slovenskih napisov. Tarčeutski okraj ima dve čisto slovenski občini: Brdo in Platišče, ti r mešani občini Čižerje in Neme. V tem delu beneške Slovenije napreduje poitalijančeva-nje uspešneje. O vzrokih pozneje. Iluininski okraj ima razen samih italijanskih eno mešano občino: Gorjani (Montenars). Vas sama na sebi se je poitalijančila približno pred 100 leti. ima pa po gorah razstresenih več čisto slovenskih zaselkov. V možniškem okraju je slovenska obeina Rezija.
Najstarejše podatke ljudskega štetja iz beneške Slovenije imamo iz one dobe, ko je bila pod beneško republiko 1410—1797. Prvo štetje, izvršeno po naročilu čedad-skega proveditorja (namestnika), nam daje naslednji izid: 72 zaselkov s vasmi v goratem delu in 6 vasmi v ravnini z 2569 prebivalci. v ostalih neslovenskih občinah (i!>N."i prebivalcev.
Pozneje se je vršilo še več štetij. ki pa nimajo za nas tolike važnosti; zato se omejim na ono iz leta 1766., ki je tudi jako zanesljivo. ker takrat je Serenessima izvršila svoje prvo uradno ljudsko štetje za vse svoje dežele. Razdelili so kraje na župe in šteli vsako župo zase. Ker pa dandanašnji ne obsegajo slovenske župe istih vikarij ali kaplani j kot takrat. zato omenim v naslednjem to izpremembo: Bregiuj (sedaj pod goriško višjo škofijo) je spatial k nemški župi. Logje k ahteu-ski, k prapotski pa naslednji kraji v Brdih: Golobrdo. Mirnik, Skrl-jevo, Vrhovlje. Senik. Drugače bi bilo pri starem.
Ljudsko štetje iz 1. 1766. nam daje naslednje številke: čedadski okraj 25.995, šentpeterski okraj ;>64.*). tarčentski okraj 13.044. hu-minski okraj 14.638. skupno 63 tisoč 322. Od tega števila smemo za slovensko prebivalstvo šteti le podatek šentpeterskega okraja, od čedadskega okraja dobro tretjino. tarčentskega boljšo polovi-co in huminskega četrtino ter v Reziji nekaj nad 3000 duš: torej okroglo 31,500 prebivalcev. V dobi 1806—1814 je bila beneška Slovenija pod Napoleonovo vlado, dodeljena pasajerskemu departo-mentu in razdeljena na kanlene.:
»JfcilMAU7f?ž t'MU* *K'
kraji Čedad, St. Peter ia Fojda so tvorili nadižki okraj. Pri ljudskem štetju leta 1810. so se dobili naslednji izidi: Čedad 21.951. Št. Peter 13.044. Fojda 8663. L. 1839. imamo ta-le uspeh : Čedadski o-kraj in mesto 23.652, Št. Peter 13,497. Fojda 13.667. Leta 1881. čedadski okraj 38.637. šentpeterski 14,239, Tančent 27.678 in ko-nečno leta 1901. Čedad 44,745. št.-peterski okraj 15,699 in Tarčenf 33,653.
Kakor omenjeno, so vsi našteti okraji, izimši šentpeterskega, pretežno italijanski, zato posnamem v sledečem podatke prebivalstva v šeutpeterskem okraju iz vseh štetij: leta 1766. 9645, leta 1810. 13.044, leta 1839. 13.497. leta 1881 14.239. leta 1901. 15.699. Od prvega štetja do drugega, v razdobju 44 let. se je zvišalo število prebivalstva za 26 odstotkov, v zadnjih dvajsetih letih pa za 9.3 odstotkov. I)a ne moremo beležiti razmerno boljših uspehov, je pripisovati temu, da se v zadnjem času Slovenci zelo izseljujejo. Si-' eer pa je prirastek od leta 1766. do 1810. ali 1881. do 1901. razmeroma enak. V obče se slovensko prebivalstvo izdatneje množi nego furlansko, pa je tudi bolj vstrajno, le žal. da se tako izseljuje in s tem povečini odtegne domovini in ako ne ostane v slovanskih zemljah, je za slovenstvo izgubljeno. Ker sem prišel baš do tega poglavja, tičočega se tudi so-cijalniii razmer beneških Slovencev. naj navedem tudi tu nekaj podatkov o izseljevanju v tujino, o ltjegoviii vzrokih, o škodi, oziroma prednosti.
Videmska pokrajina ima med vsemi italijanskimi deželami največ izseljencev, in sicer stalnih največ v goratem delu dežele, to-rej po beneški Sloveniji. Večje pa je Izseljevanje začasno le v gotovi dobi leta. Svojet-asno so se izseljevali res v prvi vrsti radi pomanjkanja, v boju za obstanek sedaj pa je prišlo tako v navado, da gredo od doma brez ozira na pravo potrebo; vidijo namreč, da se da v tujini veliko lažje prislužiti večja svota, nego doma toliko, da se komaj izhaja. Zemlja v domovini ni nerodovitna, dobra je ponekod, a obdelovanje je truda-polno, ker se nahajajo zemljišča po strmih pobočjih, kamor morajo vse znositi, kar potrebujejo za obdelovanje (gnoj, les) in istotako tudi sena ne morejo prevažati s strmih planin.
Kar je sinov ubožnejšili družin, ako le morejo, gredo v tujino. Ce jim je sreča mila in pridejo do blagostanja, ostanejo trajno tam naseljeni.
V nekem članku lista '"La Pa-tria dei Friuli" iz leta 1909. čitam naslednje podatke. Izseljencev je bilo leta 1907. iz čedadskega o-kraja 3690 ali 7.5 2026 ali 11.8fr iz šentpeterskega, 7056 ali 18.4% iz tarčentskega, 9150 ali 19.35rč iz huminskega. Ti podatki so posneti po številu izdanih potnih listov. Ker so pa potni listi veljavni leta in jih potem navadno obnove, je umevno, da je število izseljencev še večje.
Izseljujejo se največ v Nemčijo. Avstro-Ogrsko, in sicer v prvi na Bavarsko in v zadnji na Hrvatsko. V lepem številu se selijo tudi na Balkan, v Švico, v Francijo, v Rusijo in iz nekaterih italijanskih okrajev gredo celo v Sibirijo, na Kitajsko in v Siam.
Izseljevanje povzročuje doma nedostatek delavnih moči in po-slediea temu je draginja. Da se beneški Slovenci izseljujejo začasno. to ie le v gotovi dobi leta. ima tudi svoje prednosti. Posebno tisti, ki se ustavijo v slovanskih pokrajinah, spoznavajo druga slovanska. plemena in uvidijo, da se z njimi po govoru dobro razumejo: s tem se jim utrjuje narodna zavest. Vidijo, da niso s svojim narečjem osamljeni, s Hrvati in Srbi se celo bolje razumejo nego mi. To radi priznavajo sami.
Na Slovenskem se stalno naseljujejo 1? Rezijani, sicer pa imamo v naših obmejnih pokrajinah nekaj beneškoslovenskih družin, ki se odlikujejo po svoji zavednosti. Njihov vpliv se prav dobro pozna v sorodstvu tistih družin na Beneškem.
Na Ruskem, v Vladikavkazu je tudi več rodbin iz beneške Slovenije. in sicer iz občine Dreke. Najbolj znan je rodovina Rutar-jjevih. ki ima blizu Vladikavkaz« veliko posestvo. Rutar je privabil tudi nekaj drugih izseljencev in če bi ne bilo tako daleč tja. goto v o bi jih šlo več.
* * *.
Obrnimo se k statističnim po datikom. Da morem, kakor sem \
začetku omenil, ugotoviti kolikoi j^ogoče točno število prebivalstva
■ i e ■ r •»■»|l(t»n> t-
"i	4
v beneški Sloveniji, navajam niže nekaj točnih podatkov o stanju slovenskih družin po ljudskem « štetju iz leta 1901.	j
družin sku- 1 Občina in okraj slov. ital. pn j,
a)	Šentpeterski
okraj :
Št. Peter Slovenov 573	16	589 ;
Dreka ......................218	—	218 5
Grmek ....................261	—	261
Ronec......................254	257
Št. Lenard ............448	1	449
Sovodnje ................297	2	299 '
Srednje .............294	—	294
Landar ......... 328 1 329 t
__ i
Skupno.. 2673 23 2696 1
b)	Tarčeutski	I okraj: I
Brdo ........... 469 15 484 1
Platišče ......... 540 20 560 j
Skupno.. 1009 35 1044*
c)	Čedadski okraj:
Ahten ....................295 16	311
'Fojda......................280 40	320 (
Torrean ..................122 —	122'f
^Prapotno ................208 147	355 ^
c
Skupno.. 905 203 1108 (
č) Huminski 1 okraj : 11 Gorjani ......... 112 3 115 1
d)	Možniški
okraj :	I *
Rezija .......... 1077 6 1083 3
Vseh slovenskih družin je 5776.
Ako vzamemo povprečno 5.5 ; članov na vsako družino, kar ni 1 še mnogo, dobimo 31,768 duš. v|s resnici jih je več; v razpredelnici!< se nista navedli dve jezikovno me-ji šani občini tarčentskega okraja, h namreč občina Čižerje, ki ima po- 1 polnoma slovenske vasi Smardeča i s 578 in Stele s 476 prebivalci. V ; Malmežeriji govore slovensko pre- ; bivalci v starosti od 12 let dalje 1 (vpliv cerkve in šole). V Koji i (Coia slava) nad Tarčentom ume- ; jo skoro vsi slovensko, govore pa ■ oni, ki so nad 30 let stari; istotako je tudi v Cedilih. Naštete J vasi so ob Teru tam, kjer prehaja v ravnino pred Tarčentom.
Najbolj vpliva na poitalijanče- ( vanje to. da nimajo dovolj slovenskih duhovnikov. V tem delu beneške Slovenije se vrši potujče-vanje, ki pa napreduje zelo počasi. V šolah je vse italijansko, potem še v cerkvi, ker nimajo po- , vsod slovenskih duhovnikov — ni čuda torej, ako se vrši poitalijan-čevanje, pa še nekako prisiljeno. Da nedostaja slovenskih duhovnikov, je krivo uboštvo. ki ne zmore sredstev za šolanje naraščaja: navadno je v vsej gimnaziji, lice-ju in semenišču 10 dijakov in bo-gosloveev; potrebe pa so večje. Sedanji nadškof se zelo zanima za Slovence in t udi sam je tega prepričanja, da spada v slovenske vasi edino le slovenski duhovnik. Vseh mest za slovenske duhovnike bi bilo kakih 50. Sedaj so izključno slovenski duhovniki v št,-peterskein okraju in ob Idriji, v tarčentskem okraju so pa povečini italijanski duhovniki, izvzemši. kolikor mi je znano. Prosnida. Platišča, Čaneble in Brezja. L V nemški občini so slovenske ; vasi: Gorenja Čaraeja s Podbre-' goni 86 prebivalcev, Vizont 408 prebivalcev. Krnice 321 prebival-1 cev in deloma tudi Romandol. So 1 pa tudi nekatere družine, bivajoče na ravnini proti Nemam. ki go-i vore doma slovensko, drugače v
-	občevanju pa jim rabi furlanšči-; na. Vseh slovensko govorečih v
-	Italiji utegne biti sedaj nekaj nad : 35,000 skupno z Reziiaui in onimi
>	iz Cčeje (318).
i Slovenci štejejo eno petiuko
-	prebivalstva petih okrajev (Ce-i dad. Št. Peter. Humin. Tarčent in
-	Sv. Daniel), po površju pa zavze-i majo polovico tega ozemlja — i umevno, ker so naseljeni v gora-
i-tem delu teh okrajev.
>	* * *
(Konec prihodnjič.
Vodnik sreče.
Zdravniika knjig*, kakor h h.tro d« mi ' oid<av*ti vseh b-l*zri, posebno spolnih.
5 Vsakemu zastonj.
' J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
POPRAVEK.
V dopisu iz Primero, Colo., ki ga je pisal Janez (ne Josip) Pel-j " ko. se ima glasiti, da je umrl Jo-!
sip Turk, ne .pa Križ, j kakor je !l bilo napačno poročano.
I	V članku: Predsedniku Nadzor-
II	nega odbora v pojasnilo, katere-1 ' ga je pisal glavni tajnik Ivan Tel-
ban, se ima glasiti stavek: "Pri štetju smo bili vedno trije in smo i- s prisego potrdili...'' tako-le: v "Trije, ki smo šteli glasove, smo r vedno pripravljeni s prisego po-i * trditi."	. _
•	Xi .' .'iy I -J l'.-J u'JM\> -..i .
POZOR, ROJAKI!	f
Ako še niste nabavili obleko, suknje ali površnika, naročite .si pri svojem rojaku. Vse naredim po najnovejšem kroju in delo je trpežno. Sedaj je čas. ker v krat-' kem bo narejena stota obleka in' ta bo zastonj. V zalogi imam nove i zimske vzorce, pridite in izberite' si sami.
Vidcslav Rovanšelt,
slovenski krojač na Cherry St.
v Conemausrh. Pa.
_____i
MAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo ob ; iskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati »arož-; mino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Največja
farmarska naselbina. 1
Največja slovensko - hrvaška farmarska naselbina v Ameriki je v okolici mesta Ashland v "Wis-eonsinu. BLIZU 200 SLOVEN-j CEV IN HRVATOV lastuje zem-; ljo v tem kraju. Naselbina je sta-' ra nad šest let in mnogo naselni- | kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v. tem kraju dobra in kraj ugoden za naše nasclnike. Drugi vzrok, da ti naseljenci tako lepo napre-! dujejo, je to, da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, ka- j kor se to drugod godi, temveč jim' stoji na strani toliko časa, da si. opomorejo.. To je mogoče zato,! ker je kompanija poleg njih in ne j na stotine milj proč. V pospeše-j vanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca zemlje je, da vse to upošteva. Ako hočete torej kupiti dobro zemljo na dobrem kraju, tedaj pridite ali pišite na:
Ttis James W. Good Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Vsakomur se pošlje list Goodov Naselnik zastonj, ako piše ponj, če se zanima za zemljo ali ne. Še danes pišite ponj !
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočan evoja
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Rie* ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeč« vino Zinfandel 27 do 28 galor $14, 50 galon $25. Lansko bele vino 27 do 28 galon $14, 50 galoi $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 10C proof močan tropinjevec 41/o gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjeni! cenah je vštet tudi vojni davei za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE, Box	Sk. Helena. Cal
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Ptnn sylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potovalni >a ftopnik
__________________w_
Mr. ETOHKO JAIID,
ki 3d pooblaičen pobirati naročnino ia »dajati tosadevnj} jw£» dO*.
Sedaj m mudi s l&Mjuzgl,
In okolici, Uszftzniitai ^fflšg Mas*"«,
IŠČEM
služkinjo za dva otroka v starosti od 2 oz. 5 let. Plača po dogo-, voru. Naslov:
M. Dergauc, 440 \V. 36. St.. New York, N. Y. (30-9—2-10)
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI; SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. i DRŽAVAR
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem lil popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav.) sanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že □ad IS let tukai v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljniti vprašanj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St„ Cleveland. Ohio.
i	EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
I	(Notary Public)
\	v GREATER-NEW YORKU
\	ANTON BURGAR
!	82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
£	IZDELUJE IN PRESKRBUJE
f	vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne
j	nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti
J	ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede
5	datuma izkrcanja ali imena parnika.
d	Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženl.
S
Kadar je kako dmStvo uamecjono^ k g p Iti bandero, ssatavo, . egal e
l«odD«-ns> -.n&trtimczitB, kape itd., ali pm kadar potrebujete aro, Tariiico, piivenk" |pr=t»n Itd., ne kuptt« prej nikjer, da tndi mene sacene vpfsiste. Uoialanie V4E atane ie 2c pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugrh, Pa. Box 328
!	a
i	m a
I Nov uzoren pisalni stroj! 1
i . i
The Standard VuSUc Writer Mf^F "	•	•'". "vr. L
! KUPITE GA SEDAJ!	|
I SSHHHHKi H^n i
| Da, triumf na tem polju je tu!	[
| Iiavno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. \ | Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- \ \ ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko j | smo dali svetu prvi vidljivi stroj. ; Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen S I novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da | | bi stopinja mačice pritisnila tipke! j POZOR!	SVARI LO!
| Najnovejše iznajdbe, ka-	krasni novi P^ver pri i
i tere je opaziti na tem stro-	haJa P® ,stan cen1' sta- j
i ju, kontrolira vse Oliver.	ne vec kot zastareli v pri .
! Celo naši prejšni modeli —	men z novim razkritjem.
slavni kot so bili - niso	.	50 novl deliOliver- ,
i imeli dvojnega premikača.	3a dragi, smo zenacih večje >
i t-	o i	stroske s tem, da smo na-
j črk f n Omamen j v^l^ ^ konstrukcijo bolj pri- |
Š leve in c!es,ne..1"ok?; In, ta	Odločite se sedaj videti ta j
g vam pusti, da jih pišete le z	umotvor, predno izdate do- i
5 28 tipkami, najmanjšim šte-	lar za kak drugi pisalni stroj, j
c vilom na kateremkoli pisal-	Če rabite kakega drugega, j
g nem stroju.	se prepričajte, koliko več ,
fj Pisalci na vse druge"stro-	Stori ta.
B • i ui u-- m- " c.	Ce rabite Oliver, je narav- !
g je lahko rabijo Oliver <«9	nQj da d gelite najfinejši j
fi takoj ter hitreje in lažje.	mode1.
jj 17 fFiVTHV NA D A iV f Zapomnite si, da je ta nvjno- j g II vJjLi 11/ t IMA LFrill. vejši Oliver "0" največja vre 1-
fi nost. kar se ji je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On jj ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avt^ma-^ tični "spacer". 6 in A unče touch ter dodatno poljubni pre-R mikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe, fi Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsake-fi mu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj c si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim fi PRINTYPE, ki piše kot tisk.
k Se danes pišite za vse posameznosti
f;	do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se
fi	poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver
g	pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez-
[j	nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
I THE OLIVER TYPEWRITER CO,
R 310 Broadway,	New York, N. Y. !
I.................................................. !
GLAS NARODA, <1. OKTOBRA, 1015.
Marija Grubbe
E ~ o •
Spisal J. P. JAKOBSEN.
■-O-;
Za Glas N aroda prevel G. P.
• 11	(Nadaljevanje)
Bili so to lt-pi. .srečni dnevi, — a zgodilo se j«', da je Ulrik Kristijan koiK-i-m novembra nevarno zbolel. Njegovo zdravje, ki je bilo /e davno oslabljeno vsled vsakovrstnih izgredov, pae ni moglo prenesti neprestanega bdenja in napornega dela. ki je bilo zvezano z njegovo službo. Morda so pa bili novi izgredi, ki so preveč napeli lok. izbruhnila je nevarna, razjedajoča bolezen, z neprestanimi napadi mrzliee ter večnim nemirom. Po kratkem času pa se je bole/en tako poslabšala, da ni bilo več mogoče rešiti življenje bolnika. —
Bilo je dne enajstega decembra.
\ veliki sobi. obiti z rjavim usnjem, ki je vodila v bolniško >!'<» l irika Kristijana, je hodil kraljevi dvorni pridigar Hans Did-rielisen Badskaer nemirno gorindoL Vse razmišljen je sempatam obstal pred slikami na stenah ter z navidezno velikim zanimanjem opazoval nage. okrogle nimfe, ki so ležale v senci temnih dreves, kopajo'"e se Suzane ter dinlito s krepkimi, golimi rokami.
Dolgo pa niso mogle premotiti te slike. Stopil je k oknu in pogled je plaval od sivkastega neba do mokrih, z bakrom obitih streh ter še nižje do podolgastih kupov umazanega snega na dvoriš-u palaee. Nato je zopet pričel hoditi po sobi ter je pri tem ge-stikuliral s rokama.
V-i/.delo s«■ mu je, da so se odprla vrata. — Obstal je ter prisluškoval. — Ne! Težko je pričel dihati ter se vrgel na stol. Takrat pa so s.- v lVMiict odprla vrata in postarna ženska, z veliko čepico na glavi, mu je previdno migala.
Pridigar se je pripravil, utaknil pod pazduho svoj molitvenik ter stopil v bolniško sobo. Bil je to velik, ovalen prostor od vrha na do tal obit s temnim lesom. Sivomodra zavesa, ki je visela na ozkem zamreženem oknu. je povzročila, da je bil spodnji del sobe zavit v temo.
Ko je stopil v sobo. je udaril pridigarju v nos duh po mazilih in druirih zdravilih in skoro mu j.> vzelo sapo. Prijel je za stol in oprt na te*«, je videl, kako se je vse v sobi vrtilo naokrog: miza - NtekleiiieMmi in kozarci, okno, bolniška strežnica z veliko avbo, postelja 7. bolnikom, nmivalna posoda ter odprta vrata v sosedno sobo. v kateri je gorel v kaminu ogenj.
Božji mir z vami. gospod. — je rekel s tresočim se glasom, ko se je ta omotica nekoliko polegla.
—	Kaj za vraga hoče on tukaj? — je zavpil jetnik ter se vzravnal v postelji.
Pneasi, milosti ji v i gospod, počasi. — <ra je mirila Ana Schumacher, strežnica, šla je k postelji, pokadila odejo ter nadaljevala : < istiti izpovednik njegovega Veličanstva je. katerega se je poslalo sem, da vas izpove.
Milostljivi gospod, plemeniti gospod Gueldeloewe! — je F•' ''" T-ridi-ar t. r s, približal postelji. — Dobro vem, da ne pripadate 1111 i i i i. katerim služi o srda Gospoda kot palica in opora I m k .-iter i in je njegova hiša stalno zavetišče. In dasiravno .ie Bog.-ki pu ti grmeti topove, tudi Bog. ki drži v rokah zlato palmo zmage ali pa krvavo cipreso poraza, je vendar razumljivo če ne odpust-Ijivo. la včasih pozabijo oni. katerim je dana oblast v roke. da so t' ••	k' s"> maje v vetru ter igrača v mogočnih rokah
Stvari k,i sveia. Vsled tega je neumno govoriti: — To sem dose-
tO drlo j< sail, katerega sem spravil do« zrelosti in popolnosti.
i dm!ii gospod! Sedaj, ko ležite na trdem ležišču bolesti, je Bog, t ' j' ""o m Bo<r ljubezni, gotovo razsvetlil vaš razum ter pre-obrn.' v,.še sive. da ste s strahom in željno pričakovali trenutka, ko i/.povest c svojih grehov ter morete sprejeti milost in odpuščanje. ---
Križajte me spredaj, križajte me zadaj! Pokora, odpuščanje gr-lio\ in večno življenje! — se je rogal Ulrik Kristijan ter se še visje vz la v 11; ■ I v postelji. — Ali misli on. stari plesnjivec. da je človek bolj pripravljen poslušati njegove farške čenče, če mu gredo kosti po vrsti iz telesa?
Milo tljivi gospod, vi zlorabl;-\te v veliki meri privilegij, katerega vam daje vaš visoki stan in še bolj vaša obžalovanja vredna bole/en. da brez potrebe zmerjate ponižnega služabnika cerkve, ki v ši I,- svojo dolžnost, če skuša spraviti vaše misli na to, kar vam ji sedaj gotovo edino treba Ah, visoki gospod, gotovo ne pomaga dosti sn\ iti proti osti. Ali vas ni naučila ta bolezen, ki vam razjeda telo. da m- uide iiiln" sodbi in da padejo udarci biča z neba na visoko in nizko?
U'rik Kristijan ^a je s smehom prekinil: — Tu čveka on. naj tin v/.a rile vr;-'JT. kot kak nezrel šolski deček; to. kar me sedaj muči in plod;«, sem si pošteno in resno sam pridobil in če mislite, da pošiljata nebo ali peklo kaj takega človeku na vrat. vam jaz lahko r< « cut. da dobimo vse to od ponočevanja in pijančevanja in ljubezni. Nato se lahko zanesete! Sedaj pa naj vzame on kakor hitro mogoč svoja visokoučena stopala v roko ter gleda, da pride ven. — drugače....
In tedaj se j. pričel eden onih napadov, pri katerih se je zvijal in stokal, klel in se pridušal tako grozno in obenem čudno, da j' pridigar obledel vsled jeze in ogorčenja. Pričel je moliti k Bogu za moč iu prepričevalno silo. da bi mu bilo usojeno napraviti tega trdovratnega grešnika pristopnim visokim resnicam vere. Ko se je bolnik nekoliko pomiril, je zopet pričel: — Gospod, gospod, z jo-k a joči ni glasom te kličem in prosim, da opustiš to strašno prokli-"Janje in rot"iij(\ Pomisli vendar, da je že položena sekira na koren i ko drevesa iji da bo naenkrat posekan ter vržen v ogenj, če še nadalje vstraja v svoji nerodovitnosti ter v enajsti uri ne požene cvetov ter obrodi sad! Opustite svoj odpor ter se polni kesa in molitve vrzite pred noge našega Izveliearja....
Ko je pričel pridigar govoriti, se je vsedel Ulrik Kristijan na
konec postelje. Sedaj pa mu je grozeče pokazal vrata ter vpil: _
Ven s teboj, far. marš! Jaz ga ne trpim več tukaj!
In dragi gospod. — je nadaljeval pridigar. — če si zakrk-Tieto srce, ker ste v dvomu, da bi našli milost, ker je mera vaših grehov preveč polna, potem čujte z veseljem, da je vir božje milosti neizčrpen....
Trapasti farški pes, ali boš sedaj šel? — je sikal Ulrik Kristijan ter stiskal zobe. — ena, dve,---
m če bi bili vaši grehi rdeči kot kri. da. eelo kot turški purpur....
—	I >esno kreni!
—	jih bo vendar pobelil kot sneg na Libanonu____
Sedaj naj pride sam Satan in vsi njegovi sveti angelji! — i • 1 ,'i I !l ik Kristijan, skočil iz postelje, potegnil meč iz nožnice ter Z \so silo sunil proti pridigarju. — Ta pa se je medtem že rešil v so« dno sobo ter zaprl vrata za seboj. Ulrik Kristijan je kot besen skočil proti vratom, a padel brez na tla, odkoder so ga mogli odnesti na posteljo. Meč pa je vzel s seboj.
Ostali del predpoldne je potekal v miru. Ulrik Kristijan ni čuti! nobenih bolečin in utrujenost, ki se ga je lotila, mu je storila dobro Ležal je in strmel na majhne svetlobne točke, ki so silile
i
skozi zaveso, s katero je bilo zagrnjeno okno. Včasih pa se je zadovoljno nasmehnil, kadar je mislil na lov na duhovnika in vsaki-krat je bil jezen, kadar ga je Ana Schumacher posvarila ter mu rekla naj zapre oči ter skuša zaspati.
Kmalu po poldnevu je nekdo močno potrkal na vrata in takoj nato je vstopil pridigar iz cerkve Svete Trojice, magister Jens Justesen. Veliki, debeli mož, s surovimi, močnimi potezami, črnimi lasmi ter velikimi, globokoležečimi oč^ii, je stopil takoj k postelji ter pozdravil: — Dober dan!
Kakor hitro je Ulrik Kristijan videl, da stoji pred njegovo posteljo zopet pridigar, je postal tako razburjen, da se je pričel tresti po celem telesu ter kleti in zmerjati duhovnika, cerkev in vero, da je bilo groza.
— Molči, otrok. — je zagrmel gospod Jens. —Ali se spodobi taka govorica za človeka, ki je že z eno nogo v grobu? Plamenček življenja, ki je še v vas, naj bi rajše uporabili v to. da se spravite z Bogom, mesto da pričenjate krege in prepire z drugimi ljudmi. Obnašate se kot se obnašajo zločinci, ki vidijo, da ne morejo uiti vislicam in krvniku in ki nato pretijo in zmerjajo, da si sami dajejo s tem poguma ter se vzdrže nad jezerom obupa in kesa, katerega se bolj boje kot smrti in smrtnih bolečin.
Ulrik Kristijan ga je toliko časa premeteno poslušal, dokler ni spravil meča na posteljno odejo. Nato pa je vskliknil: — Pazi se. debeli far! — ter je napravil izpad proti duhovniku. Ta pa je hitro in varno pariral sunek.
(Nadaljuje se).
1 dobite "GLAS NARODA" skozi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po* stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori da je Ust zelo razširjen. Vse o« ob j« lista je organizirano in spada v strokovne linije.
MODERNO UREJENA
TKKHR8A ELAS NARODI
—^gggEBJ	MHHHU
SmS VSAKOVRSTNE TISKOVINE
t&W&rSQk	„	mm
IZVRŠUJE FO NIZKIH CENAH.
o o
- 0 DELO OKUSNO. • •
o o o •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE, • * •
UNIJSKO ORGANIZIRANA
• e * •
POSEBNOST SO;
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Kaj pravijo pliateljl, učenjaki In dziavnlkl o knjltf Bert* sL Bnttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajev« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim nšlt-
k>ym prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga pelo vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla m»flnma Stael al bile na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttuerjeva.
Prof. dr. A. Doda!: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, dm se bližajo Človeštvu boljši CasL Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi Človek naj raj še poljubil. V dno prca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem ▼ nekem gozdu pri Krleglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli ■ orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: To je najbolj oSarljlva knjiga, kar sem .1M kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir....
Hans Laud (na shodu, katerega jc imel leta 1890 v Berlinu)': Ne fee™, slavil knjige, samo Imenoval jo bom Vsakemu jo bom po-uudfl. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli injo krlžemsvet in uCili vse narode....
Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v poeebul knjigi opisana na pretresljiv naCln vojna. Knjige ni napisal noben voja-Iki strokovnjak, noben ^državnik, paC pa pripro&ta ženska Berta pL Suttnerjeva. ProsinrTvaa, posvetite par ur temu delu. Mislim, la se ne bo nikdo veC navduševal za vojno, 6e bo prebral to knjigo.
CENA M CENTOV.
Hezofejta J« Tri:
Slovenic Publishing Co,,
®2 Cortlandt Street, New York City, N. Y. j
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
VAUAlVm,
Cenjenim naročnikom ▼ Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni 'zastopnik,
Mr. OTO PESDIB, je pooblaščali pobarati narolnl ao in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glaa Naroda'9.
Prosti nasvet in informaciji priseljenim
r' igr *
¥*3 Marea* el LUutvi* tal »migration" aa driave Mew
• ork varaj« is pomaga prleeljeo-»ea, ki se bili odeparjeai, oropa it fcli « katerimi «e je tla*« »a> «al«.
Brezplačno m daje aasv&t* p« taljemeem, kateri ao bili oalepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr »ovtav a semljiSSi, prodajalec rarokrcdiiih listkov, gpremljeva) »s**, kafipoter it posestnikov g* stil*.
Daj« ga faformaaije v aatml
v&eijakiji saderaks kako poate* tfrSavljaa, kjer ae oglasiti aa i> -Avljamtka listi«.«.
Sorodniki naj bi se sestali ■ pri »eljan« na £Hie MuUta tli fr Harge GCiee.
oafeATNi Dwutrsm
DET AJtTMSN* gtata Department of Lakov 3UREAU OF INDUSTRJM
AND IMMIGRATION. Urad v meara New Yorka: M ISaat Sžtfe St., odprt vaaki daa c4 9. ar« «j*£raj do 9. popaldal Is v certl*rg i. te H. %st*
ne OfeWeli. Revm*ti*em. kost:bol ali trganje v rokah. nos»h in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. tnre. kraste ia grin te, potn« noge, kurje cči. bradov ice, ozebline v par dneh > popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabi!, mu jamčini za ?5.00. Piiit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
3ABLOU WAH&& B. *4ftfc	Clevelaai, OUa.
SOJAX1 KAEOCAJTB SB NA
LABODA". NAJVSCJI t i HT WiXl DNfflVNDC T ZDE DBUTi*
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 11 raznih zemljevidov, ■a SOtih itraneh in vsaka stran je 10J pri 13i palca velika;
Cena samo 25 centov.^
Manjši vojni atlas ^T )
obsege devet raznih zemljevidov
M 8 straaeb, vsaka atran 8 pri 14 palcev.'^
Cena samo 15 centov. ^ ' Vil semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se viak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- J bi val cev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod Ž tudi označen obieg površine, katero zavzemajofcos&maroo \ države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov !■ mi vam takoj odpošljemo zeželjeni atlas,- Pri večjes •djema damo popust,
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. 11
S
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
_______(1ZREŽITE TA KUPON)
Ia POSEBNI KUPON je vreden deset (10) NStS (gr HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ^ rag predloži sknpno z devetdesetimi (90) ali vti rect P
oimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na ni tik HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THK AMERICAN TOBACCO CO,	P
If&S. ^Ttmium De»t- 488 Brwmc St„ New York. h. 1 jSy^Sgv (Ta ponudba agasnt 31. decembra 1015.) /j&t^
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V^Iilcost je pri 28 palcih i=30 Cena 15 centov.
Zadej je ti&tančen popis koliko obsega kaka država koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i, t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, JTrancije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nat
Slovenic Publishing Company,
62 Cortlandt Street;	New York, N. Y
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda,' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino^
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.