r Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. S 4 List slovenskih delavcev v ^Ameriki first EkamuL Daily" ki the United States. Issued every^ day* except Sundays and Holidays. ŠTEV. 172. Entered as Second Class matter, Sefteicber 21, 19^3, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, V SOEOTO, 23. JULIJA 1904. LETNIK XL Rojak ustrelil rojaka. V SALT LAKE CITY, UTAH. USTRELIL JE ROJAK FRANK NUČIČ ROJAKA ALOJZIJA PRMETA. Zločin je izvršil, ko je nesrečnik spal. Brez najmanjšega povoda. Morilec je všel. POLICIJA RAZPISALA NAGRADO 1z Salt I.nike City, Utah, se nam po roča o groznem zločinu, kterega je izvršil Slovenec Fran Nueič zajedno z svojim bratom Andrejem in kteri zločin bode zopet zakrivil, da bodo »videli domačini v nas morilce. lhie 1. julija o polnoči vstrelila sta Fran Nučie in njegov brat Andrej Nučič rojaka Alojzija Prmeta, ko je slednji mirno spal na svojej postelji. V kolikor je znano, nisla imela morilska brata niti najmanjšega povoda za izvršitev grozil etra zločina. Streljala (kteri jc streljal se ne ve) sta štirikrat in četrta krogi j a je pogodila nesrečnika v levo stran prsi. Meti tem, ko sta. lopova v splošnej razburjenosti všla, so Prmeta prepeljali v bolnico, kjer je dva dni kasneje vsled prizadetih mu ran umrl. Pokojnik ni bil elan kakega podpornega društva. Imel je nekoliko prisluženega denarja, kar je pa primanjkovalo, nabrali so tamošnji rojaki. Pogreb je veljal $S8. Pokojnik je bil doma iz Spodnje Slivnice na Dolenjskem. VLeadville, Colo., ostav-lja jednega brata, kteremu so utah-ški rojaki brzojavno sporočili o smrti njegovega brata. Toda coloradski najbližnji sorodnik se za to niti zmenil ni. Zločinca sta všla takoj po storjenem zločinu in ju še niso dobili. Poli-eija v Salt Lake Citv je razpisala $•"><»0 nagrade onemu, kteri naznani, kje sta sedaj . Oba lopova sta še iz Colorada znana pretepača. Starejši je bolj majhenj, mlajši pa srednje postave. Angležki znata le malo, doma sta iz Velioega Ločnika, po domače se imenujeta Marinškova. V imenu človekoljubja in v imenu pravice pozivljemo tem potom vse rojake, da jih, kakor hitro zvedo, kje sta sedaj, naznanijo policiji. Uver-jeni smo tudi, da ju nihče ne bode prikrival. HRABRI ZDRAVNIK. Kljub požara izvršil operacijo. Oakland, Cal., 23. julija. Ko je hotel zdravnik dr. Emerson gospo B. Robinsonovo operirati, zažgala sta dva otroka bolnice, njeno hišo. Vendar pa zdravnik kljub temu ni hotel bolnice ostaviti, kajti ako bi to storil, bi ona gotovo umrla. Tako je operacijo dokončal, dasiravno je le malo manjkalo, da se ni v dimu zadušil. Ko je operacijo izvršil, odnesel je nezavestno bolnico skozi gost dim po stopnicah navzdol in jo tako rešil gotove smrti. Zopet štrajk. VSLUŽBENCI CHICAŠKIH ME SARJEV SO ZOPET PRIČELI ŠTRAJKATI. — MESARJI-PRELOMILI POGODBO. Pretep radi psa. Chicago. 111., 22. julija. Na Maxwell St. prišlo je med j>olicijo in raznimi delavci radi necega psa, kterega so hoteli odstraniti iz neke hiše, do pretepa. Policaj P. Lillis je bil smrtno ranjen. Ixivilca psov Edward Stear-cbv in Matthew Werli sta bila do nezavesti tepena in trije Židje so dobili kroglje v noge. Predno so napravili mir, moralo je posredovati 50 policajev, kteri so streljali na množico, katera je napadla lovilce psov. Umor v blaznosti. Peoria, III., 22. julija. V Cantonu, Fulton county, je Frank Pierce vstre-lil svojo soprogo, na kar se je dalj časa vspešno branil policajem, kteri so ga skušali vjeti. Po storjenem umoru se je zabarika-diral v gorenjem delu svoje hiše, zaprl okna in naznanil, da bode prvega policaja, kteri pride v njegovo hišo, ustrelil. Zahteval je tudi pogrebnilca, da bi odpeljali truplo njegove soproge, česar pa pogrebnik ni hotel storiti. Na to so policaji sklenili hišo napasti.kakor hitro pride šerif. Končno je prišlo šiloma več policajev v hišo, kjer so morilca, kteri je očividno blazen, prijeli. Tudi drugi delavci nameravajo pričeti z štrajkom v znamenje sočnvstva. VENDAR BODE KMALU MIR. Chicago, 23. julija. Tukaj, kakor tudi v vseh druzih mestih, kjer imajo tukajšnji mesarji svoje klavnice, pričeli so včeraj delavci, kteri so jedva pričeli % delom, zopet štrajkati. Delavci trdijo, da mesarji ne ravnajo po jedva sklenjenej pogodbi. Predsednik unije mesarskih uslužbencev je radi tega zopet odredil štrajk. Delavci so pričeli z štrajkom vsled tega, ker mesarji niso najeli večje število štrajkarjev na delo. Pravi vzrok je pa vsebina okrožnice, ktero so izdali mesarji. Z okrožnico so naznanili prebivalcem o pogojih, ktere so oni sklenili t štrajkarji. V njej je pa bilo tudi lahko čitati, da mesarji ne bodo zopet najeli vseh štrajkarjev. Kakor hitro so delavci obnovili štrajk, skušali so mesarji zopet napraviti mir. Uro kasneje se je meti delavci razglasilo, da se bode popo-ludne vršila konferenca mesarjev in vodij štrajka v uradih mesarja Ar-mourja. Ko je prišlo včeraj zjutraj kakih 3000 delavcev v razne klavnice, da zavzemo svoja stara mesta, so jim uradniki mesarjev naznanili, da za-morejo le polovico bivših štrajkarjev zopet sprejeti. Na to so se delavei hitro posvetovali in sklenili, da morajo mesarji ali vse sprejeti, ali nikogar. Takoj na to se je vršila konferenca v glavnem stanu, kjer so odredili obnovitev štrajka. Mehikanski policaji vstrelili dva Američana. Mazatlan, Mexico, 22. julija. Iz Agnas Calientes se poroča, da so ta-moŠnji policaji vstrelili dva Američana. Ameriški konzul v Mazatlanu je brzojavno naprosil mehikansko vlado, da afero nemudoma preišče. Imena Američanov, kakor trdi podrobnosti izrednega slučaja še niso znana. Klici vpijočega v St. Louisu. St. Louis, Mo., 22. julija. Predsednik razstavne zvezine komisije, Thomas H. Carter, priposlal je razstavnemu predsedniku daljše pismo, v katerem se pritožuje, da se ljudstvo premalo zmeni za razstavo. Zajedno ga vprašuje, kaka sredstva bi bila umestna za izboljšanje sedanjih razmer. Bolnica zgorela. Cadiz, Ohio, 22. julija. Dve milji od tu oddaljena bolnica countyja Harrison, je včeraj do tal pogorela. Iz nepoznanega vzroka je pričelo goreti v stolpu, od kjer se je ogenj na vse strani razširil. Med bolniki je nastala nepopisna panika, vendar so pa vse prenesli srečno na prosto. Mate-rijelna škoda znaša $70,000. SLABO SPANJE. Anton Lypcan iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdravilo, ktero želi sedaj priporočiti javnosti. "Jaz svetujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Več kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjič poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Nobenega dvoma ni, da bi nt bilo to vino jedino varno in zanesljivo zdravilo za želodec in čreva. S tem da ojaČi želodec in čreva, jim omogoči, da sprejmejo in prebavijo vsako hrano Na ta način je narejena nova čista kri kakoršno potrebuje sistem za redno opravljanje svojih dolžnosti. Živci in mišice, ki dobe hrano od take močne in čiste krvi, postanejo močne in zdrave. To zdravilo ima v sebi samo čisti, stari vinski sok in importirana zelišča." Na prodaj v lekarnah. Jos. Triner, 699 So. Ashland Ave, Chi-eage, ILL Vladivostoško vojno brodovje se je na Tihem oceana združijo z novimi ruskimi križarkami. JAPONSKI VSPEH V MANDŽURU ? RUSI IN JAPONCI SO SE BAJE BOJEVALI PRI KIAO TUNGU. VEST ŠE NI POTRJENA. BOJI V MANDŽURU. London, 23. julija. Iz Petrograda se brzojavlja, da se tjekaj poroča, da se je vladivostoško brodovj. na Tihem oceanu združilo z novimi ruskimi križarkami, ktere je Rusija kupila baje v Nemčiji. Vladivostoško brodovje je špecijelno radi tega odplulo na ocean, da sprejme nove križarke. Ivurokijev glavni stan, 23. julija. Pri Iviao Tungu u Mandžuru so napadli Japonci oddelek ruskih čet. ktere so se umaknile. Boj je bil vroč, toda ne velik, kajti bojevala se je le ena ruska divizija, ktera je taborila za utrdbami. Rusi so mestece dobro bra-uili, toda naposled so se morali radi premoči umakniti. Boj je trajal dne IS. in 10. julija. Japonci imajo 424 mrtvih in ranjenih. O ruskih izgubah še ni natančno znano, toda na bojišču so našli Japonei 100 mrtvih Rusov. Predno so dobili Japonci pomoč, so morali mno^o prestati. Pri jednem polku so bili vsi častniki usmiteni. se morali Japonci boriti prvič z evropski izvežbanimi vojaki. Ta Che Kiao, 23. julija. Semkaj sta dospela dva,častnika iz Port Arthura in poročata, da so tamkajšnje razmere ugodne. Japonci dobivajo sedaj pomoč. Petrograd, 23. julija. Tukajšnje časopisje objavlja vesti iz Liao Tanga Tamošnji vjeti japonski častniki zatrjujejo, da se Japonci ne bodo preje upali proti ""Liao Yangu, dokler ne osvoje Port Arthurja. Petrograd, 22. julija. Tnkajšnja vlada je »lanes odgovorila na protest Anglije s tem. da je izjavila, da vjeti angležki parnik "Malacca" ne bode obdržala kot plen in da se v bodoče kaj tacega ne bode pripetilo. Angležki parnik "Malacca" bodo potem,koga Rusi dovedo na Sredozemsko morje, v prisotnosti angle- vojaki. Rusi še vedno ne bodo pričeli z ofenzivo. New Chwang, 22. julija. Japonci se še vedno niso pojavili v bližini tukajšnjega mesta, dasiravno je bilo včeraj v bližini slišati streljanje. Liao Yang, 22. julija. Poročevalcu "Ass. Pr." se je posrečilo v tukaj-šnjej bolnici gjovoriti z generalom Rennenkampfom, kteri je bil dne 17. t. m. nekoliko ranjen. Ob tej priliki je dejal general, da so Japonci zelo slabi strelci, dasiravno tu pa tam, kadar streljajo skupaj, kaj pogodijo. Nadalje so Japonci po generalovem zatrdilu izredno počasni, toda previdni. Zajedno so pa Japonci dobri pijonirji in inženerji, kar dokazujejo po njih zgrajene utrdbe. Japonci so kot sovražniki velike vrednosti, toda oni niso nič druzega, nego navadni sužnji vladi nega sistema, tako, da niti ne vedo, kaj je odgovornost. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cen6 in dobro potovati z najbrzimi parniki ▼ staro domovino. Cena finim poštnim parnikom preko vode je $17.00. KRIŽARKE VLAD IVO STO ŠKEG A BRODOVJA. Rusi so popoludne zasedli višine ob reki Chi. Proti njim je bilo mogoče priti le po ozkej dolini. Boj je trajal do polnoči. O polunoči so Japonci napad obnovili, ne da bi imeli kak vspeh. Drugo jutro so radi tega ponovno napadli Ruse. Na obeh straneh so 4 ure streljali z topovi. Ob 3. uri popoludne so Japonci naskočili Ruse v naskoku, toda slednji so jili sijajno sprejeli, tako, da je tekla japonska kri v potokih. Rusi so potem v redu odkorakali proti svojem glavnem stanu. Petrograd, 23. julija. Poročilo japonskega generala Kurokija o boju pri Kiao Tungu, še ni potrjeno. Imena Kiao Tung sploh ni na zemljevidih. Mogoče je ta vas identična z Kantziatunom, ktera je le 12 Riilj daleč od Liao Yanga. Ako je temu tako, potem se je morda splošna bitka že pričela. Vendar pa generalni štab o tem še ni uverjen, in trdi, da se japonsko poročilo ne nanaša na drugo, nego na umikanje Rusov iz Sikojana v Goncianci, o kterem je general Ku-ropatkin poročal dne 19. julija. General Knropatkin ravnokar poroča o dogodkih na bojišču do 22. t. m., toda njegovo poročilo še niso objavili, vendar se pa zatrjuje, da poroča le o praskah Kellerjeve vojske z Japonci. General Herschelmann vodi 9. divizijo 10. vojnega kora. V boju Japoncev z generalom Herschelmannom so žkega konzula preiskali. Ako ne najdejo kaj sumljivega, bodo Rusi za zamudo plačali odškodnino. Petrograd, 22. julija. Poveljnik ruske pomožne križarke "St. Peter-burg", ktera je vjela angležki parnik "Malacca" poroča, da je storil to radi tega, ker angležki kapitan ni hotel pokazati zapisnik o na parnikuna-krcanem blagu. Po tem takem so Rusi postopali povsem pravilno. Pri vsej malenkostnej aferi darda-nelsko vprašanje ne pride v pošte v. London, 22. julija. Iz Tokio se brzojavlja, da se je dne 19. t. m. severno od prelaza Maotien ves dan vršil boj, kterega so izzvali Rusi s tem, da so napadli vse japonske pozicije za-padno od Kaitou. Ko so usmrtili dovolj Japoncev (200 mož), so zopet odšli. Liao Yang, 22. julija. Dne 22. julija je rusko levo krilo vspešno napadlo Japonce. Rusko levo krilo je dobilo pomoč. Kavkaška brigada jezdecev je ostavila včeraj Liao Yang. Do glavne bitke še ne bode prišlo. Petrograd, 22. julija. Razni listi so mnenja, da se Japonci pripravljajo na splošni napad na rusko levo krilo. Japonci bi pred vsem radi prišli v dolino Liao, ktera je severno od ruskih pozicij ob prelazu Zanze. Na ta način bi dobili ugoden teren za gibanje glavne vojske, ktere fronta je dolga deset milj. Ponekodi so Japonci svoje čete izdatno pomnožili z rezervnimi General Botjanov o vojski. Generalni major Botjanov piše o vedenju Angležev v rusko-japonski vojski sledeče: Naši prijatelji, Angleži, še vedno veselo pozdravljajo naše neuspehe. Na tako vedenje An- Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM EL, KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, ja preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parnikom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVO IE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojaka, kteri želi potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" gležev so se že vsi privadil i. Razbur- za Parnik, da jim zagotovimo prostor Ijiva pa je primera sedanje vojske z bursko. Ta primera je smešna. Kakor znano, se je pričela ona vojska s tem. da sta se dva angleška bataljona podala pod sramotnimi pogoji, »ločim se naše čete bore izvrstno, dasiravno se bore proti trikrat močnejšemu sovražniku. Jaz sem doživel že tretjo rusko vojsko in obe prejšnji sta se pričeli z navideznimi ruskimi neuspehi, in vendar se je branil Sevastopol 11 mesecev ter smo se +urško-ruski 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. vojski od avgvstr .alje pola. ' ili mno-j go turških ' miljah ter šli pozimi čez na parniku, da ne zaostanejo, kakor so sleherni dan prigodi rojakom, kteri na poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, Balkan. Voda to je bilo pred davnim časom. Pred očmi Sevastopolčanov je Rusija vzrasla ter postala mogočnejša, ko je bila nekdaj, in sedanja vojska, tretja, ktere se jaz ^»pminjam, dokazuje, da se moremo braniti na dve strani, ako je treba. Moje mnenje je, da so Japonci najmočnejši sovražniki, ker se jih ne more lahko raniti. Kaj nam more škodovati Angle/.ka in Amerika, kterima moremo mi sorazmerno mnogo več škodovati ? Drugače je z japonsko državo. Ker smo ji že enkrat prepustili premoč na morju, in to je tudi naša glavna napaka, za-more postaviti na bojišče 300,000 mož dočim nas ovira oddaljenost od bojišča, da ne moremo postaviti hitro zadosti vojaštva na bojišče. Radi tega pa ne smemo obupavati. V tej vojski so pa vsi ti krvavi boji, dasiravno nas mnogo ovira, le v pogubo Japonski, ki se je dala zapeljati v svojo škodo do tega hoja, dasiravno bi morala biti ruska zaveznica ter bode ta svoj korak Še bridko obžalovala. Ze v začetku burske vojska sem izjavil po časopisih, d£t ne bode toliko časa miru na zemlji, dokler bode obstojala Anglija in da se bodo morale druge države združiti proti A..gliji ter jo strmoglaviti z njenega stališča. Toda Angležka je preje sama spoznala, da so mine in podmorski čolni drugih držav zelo omajali njeno prevlado na morju ter da se mora v naglici zavarovati s pogodbo s Francijo. Ljudje so sploh prenervozni. Po boj u pri Turenchenu so mislili mnogo, da bode Japonska takoj pričela napadati, in po bitki pri Kin Chou so že pričakovali, da pade Port Arthur. Toda tega ne vedo, da je naša armada neizcrpljiva in da bode ta premoč, ktero je doseglo sedaj tudi naše bro-dovje, ..zadala Japonski osodepolen udarec. Treba je le še malo počakati in nato energično nastopiti. In ener-žije nam ne manjka. 97,000 naselnikov. Bonesteel, S. D., 22. julija. Tekom zadnjih 24 ur bilo je vknjfžovanje naselnikov na bivšej indijanskej rezervaciji Rosebud, uprav ogromno. Samo v uradih v Bonesteel. Chamberlain, Fairfax in Yankton, se jih je oglasilo 15,000. Do sedaj so vknjižili 97,000 naselnikov, kteri pa še neprestano z vsakim vlakom prihajajo. Yankton, S. D., 22. julija. Ko se je pričelo včeraj tukaj, vknjiževanje zemljišč za našel nike na rezervaciji Rosebud, stalo je v vrsti 1500 mož. Vendar pa niso zamogli dolgo čakati, kajti skoro neprestano je deževalo. Oni, kteri so bili tako srečni, da so imeli dežnik, so tudi v dežju čakali, da je prišla na nje vrsta. Samo tukaj bo vknjižili kacih 50,000 naselnikov. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. V Colorado. V ROVU PORTLAND SO ZAPRLI ŠTIRIDESET PREMOGARJEV, KTERE BODO IZGNALI IZ DRŽAVE COLORADO General Bell je priposlal milico, da polo vi vse sumljive premo- garje v Victorju. • ■'■ ZABARIKADIRAN ROV. i Victor, Colo., 22. julija. Vojaška oblasti so poslale zopet hrabre mili-čaa-je in sklenole razne uslužbenca rova Portland aretirati in pregnati iz dežele. Predsednik vojaške komisija navaja vzrokom takemu početju dejstvo, da je med premogarji mnogo tacih, ki delujejo med svojimi tovariši v prid premogarske unije, ktera želi, da bi vsi premogarji nakrat prenehali z delom. Vojaške oblasti so izvedele imena vseh tacih skrivnih agitatorjev, radi česar so včeraj po naročilu generala Bella vojaki aretirali 40 premogarjev, od kterih jeh bodo 22 zapodili preko meje. Ostalih 18 še ni bilo obsojenih. Zaroti so prišli na sled bije v Denverju minoli ponedeljek. Aretirani premogarji niso ^obdol-ženi kacega zločina, kajti zaprli so jih edino zato, ker so člani premogarske unije. Sest so jih izpustili. V imenovanem rovu dela 100 unijskih delavcev, kterih večina bode morala ostaviti omenjeni okraj. Peru in Brazil. Lima, Peru, 22. julija. Tukajšnja, kakor tudi brazilska vlada sta sklenili pogodbo glede vstanovitve neka- > kega modus vivendi med Peru in Bra-zilom radi pokrajin Yurua in Puros. Obe republiki bodeta iz imenovanih pokrajin odpozvali svoje vojaštvo, na kar bodo diplomatje poravnali sporno vprašanje. Tatvina na vlakn. Rochester, N. Y., 22. julija. Na vlaku N. Y. Centralne železnice, m. Buffalo inRoehestrom, je nekdo ukradel gospodični Mary Fis ellovej de narnico, v ktere j je imela razun de narja tndi vožnji listek, zlato, z di amanti okrašeno uro in druge vred 'iiostne reci. Ker ni imela vožnjega 3'. listka, so jo tukaj vstavili, na kar je do 10. ure zvečer sedela v čakalnici, dokler jej ni prišla na pomoč policija, ktera je njenim sorodnikom v New York brzojavno naznanila o njenej smoli. " * List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editon ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FFANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " " Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan it-VieniSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefoni 3798 Cortland. Trusti in draginja. To ilni je nek časnikar objavil statistiko, iz ktere je razvidno, da se zamore dandanes z ameriškim denarjem za 10 do 40 odstotkov manj kupiti, neiro pred osmimi leti. Kakor smo že nedavno baš na tem mestu pisali, potreba je danes plačati $100 za isto-tako pohištvo in obleko, ktero smo preti par leti zamogli kupiti za $80. Najltolj so se pa podražila živila in sicer za 40 odstotkov. Take številke pa govore več, nego jezik. Toda jih li naše ljudstvo razume? Skoraj, da moramo dvomiti. Oni isti American, na kterega vpliva direktni davek kakor rudet-a barva na bika, se niti ne gane, dasiravno se mu imlirektnim j»otom dan za dnevom krade denar iz žepa. Edini uzrok, da eo pri nas zavladale take razmere, so trusti, kteri kontroliraj skoraj vsako obrt. Prijatelji trustov naj pišejo še toliko in toliko o * 'dobrih" trustih in o načinu, kako so sedaj bas vsled trustov nekteri preOti po ceni, — zgoraj omenjene številke govore več, nego trusti in njihovi zagovorniki. Številke nam jasno dokazujejo, da je jedini cilj monopolov, dobiti kolikor mogoče dobička. In kraj tega, zamore li kedo trditi, da zajedno z izkorišče-vanjem ljudstva, tndi povišanje plače no napreduje? Večje delav-te organizacije so nekoliko izbolj-položaj svojih Članov, toda va-nnij ni priborila ničesar. Trust je poznajo razlike med odjemalci in ojimi lastnimi vslužbenei, kajti nji-princip je plačevati kolikor mo-maihno plačo in prodajati koli-mogoče drago. *atriarlialična država "kvakerjev" -t no stokrat bolje izvršuje svoje slžnostl, nego velika obrtna država, kterej postaja New York najboga-mesto sveta — na račun ljudstva, ker je v naše j najboljše j deželi ?eta, sebičnost arlavnp. čednost vseh itinov, morajo si biti tudi delavci Li svoje dolžnosti ter si ne smejo it;ti pravice do sebičnosti, ktera edina jih zamore obvarovati pred se->ičnostjo milijonarjev. Izvirna poročila iz Ljubljane. (Konec.) Slovenci imamo res marsikaj. Malo je, a smo različne vere. Imamo )-katolike po vsej domovini, ima-precej luterancev na zapadni ini Ogrskega, imarno nekaj pravo-lik na Kranjskem, samo brezver-nimamo, a tudi slovenskih Judov imo. Kar se godi na Kranjskem, ne vemo v Ljubljani, šele iz Za-)a izvedamo, kaj se godi na injskem. M'etlika je mesto, a kdo i v nas briga za Metliko in za Belo-rnnjce, to je Beloslovence. V Metli so postavili pravoslavni Slovenci jvo cerkev na čast sv. Cirilu in Me-V Metliki stoji torej grško-ka-ca cerkev, bila je lani posvečena, srkvi je staroslavjansko bogoslu-ali ni to kaj posebnega T Kdo bi iu ne rado val? Mirno žive Belo-?nci v svoji veri in bedi, nihče se ijih ne briga. O njih vemo le toda tam rase dobro takozvano ?i>ko vino, ktero pijo rimo-katoli-irv grško-katoliški gospodje in t je. Ali zato so lepi beloslovenski (tje in kmetice, lepe so njih naro-'nošnje, lepa je njih vera in v le->faroslavjanskem jeziku časte In tako bodi na veke vekov dan sv. Cirila in Metoda bilo je >no lepo v Metliki. Bila je slu žba božja v grško-katoliški cerkvi, pop je čatil mašo na slavo slavjanski-ma blagovestnikoma. Iz Zagreba je prišel v Metiiko "Svačič", pevski klub hrvatskega akademskega podpornega društva, ta klub je sodeloval v cerkvi in na veselici, ktera se je vršila popoludne. Vsaj bratje Hrvati se zanimajo za našo Metliko in pravoslavne Slovence. S temi pravoslavnimi Slovenci bi morali mi ropotati, da bi nas slišali tam, kjer to želimo. To je naše, to je našemu srcu milo in drago in zato bi bilo naj pametneje, da bi bili vsi Slovenci pravoslavni. Današnje življenje nas v tej veri utrjuje. O staroslavjanskem bogoslužju je danes stvar tako,da ga bode vedno manj. Papeži mu niso prijatelji, vsaj sedanji papež ni niti malo naklonjen Slavjanom. V Šibeniku v Dalmaeiji je bila starodavna navada, da je na dan sv. Cirila in Metoda bilo v mestni župni cerkvi staroslavjansko bogoslužje. Dovolili so to prejšnji papeži in to pravico je potrdil Hrvatom tudi prejšnji papež Leo XIII. Toda sedanji papež je drugih misli. Letos je to papež Pij X. kratko malo prepovedal. Vidite, to je sistem rimske kurije in politikujočega papežtva. Zgodovinski je potrjeno, da Hrvati smejo rabiti glagolico v cerkvi, ker je gla-golica posebna pravica "il lyric-arum gentium", to je ilirskih narodov, med ktere se prištevajo v prvi vrsti Hrvati. To pravico so imeli Hrvati v Dalmaciji. Spletski župan V. Milic se je posebno trudil, da bi rimska stolica potrdila staroslavjansko bogoslužje za večne čase. Vodil je pred dvema letoma posebno hrvatsko deputacijo v Rim k papežu Levu XITT., da bi to izposloval- Papež Lev XIII. je to obljubil, a Hrvati so upali, da se jim izpolni vroča želja. Ali v tem času je umrl papež Lev XIII., a vso stvar je rešil sedanji papež. Naznanil je Hrvatom po svojem kardinalu Merry del Val-u, da Hrvatom v Spletu ne dovoljuje staroslavjanskega bogoslužja niti na dan sv. Cirila in Metoda. Bila je tudi v Spletu stara navada, da je na dan sv. Cirila in Metoda bilo v župni cerkvi s t a ros ] a v j ansko bogoslužje. Letos je to moralo izostati. Vse Hrvate je papeževa prepoved *ilno razburila. Papež je sicer razglasil v svoji prepovedi, da se bodo "pokorno udani Hrvati" udali najvišjim cerkvenim poglavarjem, toda Hrvati v Spletu niso ubogalL Sklicali so shod da bi protestovali proti papeževi na-redbi, a shod ni bil dovoljen. Narod je bil ogorčen, udaril je na palačo skletskega škofa Makiča, in kdo ve, kaj bi se zgodilo, da je niso zastražili orožniki, kteri so obkolili škofijsko palačo in tako preprečili napad v škofijo. Zvečer je bil napovedan koncert, a tudi ta je moral izostati, ker župan ni mogel jamčiti za red. Dejstvo je, Rim nam ni naklonjen. Po melo bi biti na Ogerskem niti enega Slavjana, kteri bi pel: Bog blagoslovi Madjara," ker Slavjani bi morali peti ravno narobe, namreč: Hudič vzami Madjara. Dne 13. julija je bilo ravno štiristo let, odkar je Ljubljana dobila prvega župana. Dne 13. julija 1504. je bil imenovan prvim županom ljubljanskim Lan'heri Janez, čigar potomci so dandanašnji grofi Laolo-acen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar Jo človek bolan — more «0 zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rofalvi Slovcnei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vase dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. G. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Va5o bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moie bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina 111 bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ^ hnWni bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- f^"^ Ozdravleua. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. J ■ B Toraj se Vam srčno zahvalim zato^" OZqravijen».| velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Sknšek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdra vel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas Čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. prof. Collinsjamci za popolno oz-dravlienj© vseli l»olcsti : Kakoi* bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins* je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi J?i-of. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. _ Maik Cfuštin, Box 37, Soudan, Minn. ---—_o Jugoslovanska (SSI Katol. Jeim M. 0 kronami. — Dimnikarski pomočnik R. Potušek iz Kranja in Blaž Merkun sta bila obsojena prvi na deset mesecev, drugi na osem mesecev težke ječe. ker sta metala kamenje na orožniško postajo. — Marija Maček. kajžarica v Spodnjih (lamel jnih, je utonil otrok. Radi nepaz-nosti jc bila obsojena na pet dni stro-geira zapora. Maščevanje s črnilom. France Golob, doma iz Zagreba, je bil čevljarski pomočnik pri umrlem čevljarskem 1 n. 1 i-i nt Hrovatu. Po smrti gospodarja j» on še vedno ostal pri vdovi umrlega kot nekak poslovodja Nekega dne je prišlo do nekih razprtij in konec tega je bil, da je moral Golob zapustiti službo. Sedaj je premišljeval. kako bi se maščeval nad gospodinjo. Nekega dne si je preskr-hel steklenico črnila in hajd na ma-ščuvanje. Istega dne j*> noči je prišel nn Sv. Petra cesto pred hišo. kjer je služil, ter polije celo hišo s črnilom. Toda naletel ni na pravo. Tliša ni last gospod an je, kjer je on služil, nego je last druge n-obe. Dolgo časa se ni pri-Blo na sled dikovcu, a Golob se je sam izdal v neki gostilni, ko je vinjen bivši gospodinji v pričo drugih gostov pretil še z drugimi stvarmi. Dne 8. julija so ga aretirali. Šolska izvestja. Na TT. državni gimnaziji v Ljubljani je bilo koncem zaključenega šolskega leta 364 dijakov. Po rojstnem kraju jih je bilo 65 iz Ljubljane, 26-"> iz Kranjske sploh. 16 iz Štajerske, 15 iz Primorske, 8 iz Dalmacije in 1 iz Hrvatske in 1 iz Amerike. Po narodnosti so bili vsi Slovenci, po veri vsi katoličani. Utonil je pri Podzemlju v Kolpi Jernej Tomažin. fant, okolu 20 let star. Doma je bil iz semiške fare. Toča je dne 4. julija zvečer klestila tudi na Maverlu pri f'ernomlju. Vi-gradnikom je storila obilo škode. Pogorel je. na Si raznem vrhu pri Črnomlju Janez Sikonja. Dne 4. julija zvečer j«» udarila strelav njegova po.dopja. Ubila imi je tudi jednega nca. Nagle smrti je nmrl v Semiču dne 3. julija 751etni posestnik Andrej Strieeli. Mrtvega so našli Jožefa Piškurja, doma iz starotrške župnije v Daljni Njivi, župnije Vrh, dne 2- julija na prostoru pred podom. Dan poprej je še korajžno pil rakijo. Bržkone je bil r.adet od mrtvouda. Strela je udarila v Žvajšterkov kozolec v Starem dvoru. Loški gasilci so takoj hiteli na pomoč, pa je bilo že prepozno. Kozolec je do tal pogorel, druzega pa se k sreči nič ni unelo. ŠTAJERSKE NOVICE. Svinja požrla otroka. V Gorenjih Prevokovjah pri Slovenski Bistrici je pustila kmečka hči Antonija Zorko, vulgo Dušej, svoja štiri meseca stara dvojčica sama v zibeli ter šla na vrt. Med tem časom je prišla svinja v sobo, vrgla otroka iz zibelke ter podrla jednemu pol glave preden je pritekla na vpitje mati v sobo. Vsled neprevidnega ravnanja z revolverjem — smrt. .V Algersdorfu pri Gradcu je posestnik J. Maselio-witzor kazal svoji ženi Juliji revolver. Pritisnil si ga je na senci in dejal: ''Vidiš, tako hodom jaz enkrat napravil." V tem hipu se je revolver sprožil in Mascliowitzer se je s krikom: "Jezus Marija — Julija!" mrtev zgrudil na tla. Poplačal je svojo neumestno Salo s smrtjo. Priznanje 84 let stare hudodelke. — Posestnica Marija Jamnikar iz Dobrne pri Celju je pri sodniji v Celju že priznala, da je hotela svojo hčer umoriti, z mišico. Starka je tudi na sumu, da je zastrupila svojega brata. KOROŠKE NOVICE. V Egiptu aretiran. Aretirali so v Eeiptn po posredovanju avstrijskega konzula na prošnjo justičnega mini-sterstva že dolgo časa radi različnih tatvin zasledovanega Rudolfa Fuchsa iz Celovca. Fuclis je znan kot izvrsten tat in se izborno razume na vlome. Vlomil je baje pred kratkim tudi v neko banko v Egiptu, a bil pri vlomu zasačen. Še le sedaj, ko je bil v Egiptu zaprt, so ^a spoznali po sliki v albumu za hudodelce. Izročen je bil deželni sodniji sodniji v Celovcu, ker je tudi tam izvršil pred leti neko večjo tatvino. Dvakratno smolo so imeli letos pli-berški od Slovencev živeči nemškn-tarski neodrešenci pri svojej "Sonn-vvendfeieri'. Prvokrat jim je neljubi dež. vse veselje pokvaril, drugokrat pa je jug njihov nepristen nemšku-tarski ogenj odnesel v rajh, da niso mogli Votana častiti. Čudimo se le, da so stariši s svojimi otroci ostali pri tej izjalovi jenej slavnosti do d veli popolnoči, kljub temu, da so bili navzoči tudi učitelji, ki nosijo polne sklede nomškutarstva nedolžnim otrokom 11a mizo. To so vzgojitelji! PRIMORSKE NOVICE. Žrtev ljubosumnosti. Dne 6. julija -o pripeljali iz Tara v Istri v tržaško i»olnico 161etno Filomeno Nešat. Iieva je težko ranjena na glavi in na vratu. Ranil jo je s sekiro njen mož. Nesrečnež je namreč jako ljubosumen. Očital je ženi neke izmišljene pregreške, a ker je žena tajila, je pograbil sekiro ter z isto začel udrihati po njej. Prihiteli so na pomoč sosedje, ter mu ubogo ženo iztrgali iz rok. Takoj po storjenem zločinu se je ljubosumni mož sam izročil orožnikom. Ponesrečil je delavec Josip Cigoj iz Gojač, in sicer v kamnolomu, kjer mu je skala zlomila levo nogo na treh krajih. Pripeljali so ga v Gorico v bolnico. Pet delavcev je zasulo. — V svrho gradnje velikega mosta čez Sočo, kopljejo zemljo ter jo odnašajo, priprav Ijaje za mostugodna tla. Dela pri tem kakih 20 mož. Dne 8. julija po pol ud ne se je pri delu utrgal kos zemlje ter zasul pet delavcev, dva popol noma, trije so ostali le z nogami v zemlji. Prihiteli so hitro drugi delivci na pomoč ter rešili vseh pet. Ona dva, ki sta bila takorekoč zakopana, sta Anton Pavoni in G. Batt. di Lorenzo iz Kalabrije. Eden je nevarno ranjen v notranjem, drugi manj. Pripeljali so ju v Gorico v bolnico. Na cesti umrl. — Guglielmo della Savia. star 35 let, iz Vidma je šel po oprovku iz Červinj ana v Saciletto, kar ga je sredi ceste zadela kap. Padel je na tla in ostal mrtev. Cerkveni tatovi. Poročali smo o tatvini, izvršeni v cerkvi na Katinari. Dotični tatovi so že pod ključem. Ti so: 271etni Anton Čepirlo, 261etni Kami Smerdu in 341etni Anton Perko, vsi trije doma iz postojnskega okraja. Aretoval jih je pri Domiotu blizu Za-velj policijski oficijal Jurij Titz. Ti trije so pokradli tudi v cerkvah sv. Ivana na Verdeli, v Harijah in v Ko-šani. HRVATSKE NOVICE. Častni meščan Zagreba in Oseka, baron BanfFv, se je s svojimi nesramnimi napadi na Hrvate, vendar tudi zameril nekaterim madjaronom, tako, da se bode v obeh občinskih zastopih stavil predlog, naj se črta iz liste častnih meščanov, sicer odložijo častna meščanstva Hrvatje, ker se sramujejo biti z Banffvjem skupno častni meščani. AVSTRIJSI0-AMER1SKA ČRTA BALKANSKE NOVOSTI. B< Igrad. Kronanje kralja Petra se vrši dne 27. septembra v Ciči. Tozadevne ljudske slavnosii se prično že 24. septembra. Cetinje. Novoimenovani grški diplomat ični zastopnik Antonopolus se je predstavil dne 3. julija Nikoli. Pri tem so se govorile navdušene nazdra-vice. Carigrad. Armenski odbori so poslali tukajšnjim poslanikom grozilna pisma, naj preprečijo nadaljne klanje Armencev, ker je sicer tudi v Carigradu pričakovati žalostnih - dogodkov. London. Severoameriški državni tajnik Hay je dobil iz Macedonije peticijo, ki jo je podpisalo več tisoč kristjanov, ki prosijo, naj Zjedinjene države brž posežejo vmes. ker se je sicer bati, da v nekterih vilajetih v kratkem času popolnoma zatro fcrist-janski živelj. Solun. Za poveljnika obeh grških vilajetov v južni Macedoniji, Selfidže in Gorica, ki sta dosedaj še bila iz reformne akcije izključena, je imenovan bolgarski polkovnik Smion. Carigrad. V Monastir je odposlan ukaz, naj se rezervni bataljoni popolnoma demobilizujejo. — Od tukaj sta odplula dva transportna parnika z vee sto izgnanimi Armenci v Črno morje, ker se vlada boji novih izgredov. RAZNOTEROSTI. Važna prenredba v preiskovalnih zadevah. V policijskih krogih nameravajo uvesti fonografično zasliševanje, da se nihče ne bode mogel izgovarjati, da je izpovedal drugače, kakor je v zapisniku. Proti vlečkam. Brnski občinski svet je izdal naredbo, s ktero prepoveduje dolge ženske obleke v javnih mestnih nasadih. Prestop se kaz.iuje z globo do 200 K, oziroma ti.dr z zaporom. Dijaško maščevanje. Na turški gimnaziji v Bitoljn je neki dijak ustrelil svojega profesorja zaradi slabega reda v geometriji. Tam imajo se namreč stari običaj, da se spričevala čitajo pred zbranim občinstvom Dijak", je bil.» vsled tega sram ter se jc- takoj maščeval nad profesorjem. Na plovdivski gimnaziji je streljal neki dijak na ravnatelja ter ga zelo nevarno ranil. — Tudi na belgrajski gimnaziji so dijaki grozili profesorjem z revolverji. Napoleonova budilnica — na dražbi. Med zapuščino v Parizu umrle princezinje Matilde je Napoleonova budilnica, ki bode te dni prodana na dražbi. To je izdelal leta 1810. za cesarja Abraham Breguet iz pozlačenega brona. Ima pa osem kazalcev, ki zaznamujejo razne dobe lune, sekunde minute, ure, dneve, mesece itd.. Ta je premljala Napoleona v vseh vojskah, Še celo v Moskvo in Waterloo. Praznoverje v Italiji. Kako globoko še tiči v nižjih slojih italijanskega ljudstva praznoverje, pokazal je slučaj v Livorno. Tam so na nekem dvorišču iztrebili vodnjak. V blatu so našli delavci usnjato torbo skrbno všito, s 50 iglami prebodeno koštru-novo srce. Srce je bilo zavito v pisane trakove, zraven pa je bilo fran-uirano pismo, naslovljeno na neko de-Uico v soseščini. Nadalje so našli kos nagrobnega spomenika in steklenico z velikim vratom, zavezamo s pergameutom. V steHeniei je bile mrtva krastača, tudi prebodena s 50 iglami in ovita z ženskimi lasmi Iz tega je razvidno, da jqe nekdo — naj-brže kaka tekmovalka v ljubezni — hotela z omenjeno proceduro po starem italijanskem običaju začarat1 deklici, ktere ime je bilo na pismiaem zavoju. Kretanje parnikoT. V New York 00 dospeli: Bulgaria 22. julija iz Hamburga z 465 potniki. Lueania 22.julija iz Liverpoola z 95S potniki. Dospott imajo: Amsteldy iz Antwerpena. New York iz Southanmptona. Moltke iz Bremena. La Bretagne iz Havre. Arabic iz Liverpoola. Vaderland iz Antwerpena. Anchoria iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. •dpi j ali so: Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. Finland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. Odpljuli bede: Kronprinz Wilhelm 26. julija v Bremen. Aurania 26. julija v Liverpool. Oceanic 27. julija v Liverpool. Moltke 28. julija v Hamburg. Friedrich der Grosse 28. julija v Bremen. La Bretagne 28. julija v Havre. Laurentian 28. julija v Glasgow. Arabic 29. julija v Liverpool. New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lueania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anchoria 30. julija v Glasgow.. velja le $22.50 iz Hew Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Torka v Zagreb " " " " Belorar Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voilmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. 11 tt « tt tt tt 44 tt tt tt tt 11 $24.15, 24.35, »5.60, 23.75, 26.40, 26.50, * 4m » 9 " Osek .... " Karlovec . . . " Zemim . . . " Mitrovico . . 8 parnikom ULI kteri odpljuje iz Now Yorka V SOBOTO DNE 13. JULIJA 1904. G. B. Richard -lena, sli t o Ti ca po $3.00 (aloma. Pri večjem maročilu dam popust. S spoStoTaniem ŠTEFAN JAKSHE, P. 0. Box 77. Crockett. California. Contra Costa Co. - - ■ •• £ » 1 ' ; j r>v. ■ " » i il "t ' ' TIKET ZA PAROBROD ALI ŽELEZNICO je najbolje ' kupiti pri FRANK SA KSERJU 109 Greenwich Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro axejeao gostilno, t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tndi dobi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bod« prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet. na ; se aame obrne. Kale geslo tor a j bodii •roji k svojim! Martin Muhič, NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo nrejeni saloon, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itcL Preskrbim stanovanje in hrano % najboljšo postrežbo. f obilen obisk ae priporoča: (31de)_Joto Pubrtfc C1 v * v« t Skušnja oci! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO TINO po najboljšem navodilu ia najboljših rož in korenin, ki jih j« dobiti t Evropi in Ameriki ter iz fi-aejra, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih oriranih, naj tra pij o redno. Pošilja so t zabojih po jeden tueat (IS steklenic) na Tse kraje zapadnih držav Ser. Amerike. T obilna naročila so priporoča JOSIP RXJSS, 432 S. SantaFč Av. Pueblo, Col. liOOROAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ten. ST AT ENO AM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih J DUNAJ, L Kolowratring lo.ilNOMOST, 3 Rudolfstraaaet TRST, št, 7 Prosta luka. j BRNO, 21 Krona Parniki od pljuje j o: la ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako »rede ■■■na■• ,<-zrr^sz^rž^ ob 10. uri zjutraj. ——---v- , „, ti rg HOLLAND-AMERICA L!NEf 39 Broadway, NEW YORK. 90 2 Dearborn St, CHICAGO, ILL, JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki rodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na is tej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite Be pri: C. M. C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Agent, City Ticket Agptt, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. RED ST A IK LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,Ru«!eča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + * * * ♦ * + + * # ^ ^ Philadelphijo knivemnvm. Przorl Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru ROJAKOM V JOLXETTJ, ILL., in okolici priporočamo naSega zastopnika Mr. John SuatarSiča, 1908 N. Centre St. Imenovani f» ave4 » nei tr**wM Maik. Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: ?ADERLANDdvav jaka0i7M ton i KRCOHLAND.......... 12760toa 1EELAH3 ........... 11905 ton.j FINNLAND............ 12760ton, Pri cenah za mcdkmvje so vpoštete vse potrebščine, dobra irana, najJjoljša postrežba. Pot čez AntVv-eri»en jo jedna najkrajših in nnjprijitnejSih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorj©. Hrvatsko, Dalmacijo in drnge del« Avstrije. Iz NEW YORKA odpljnjejo parniki vsako soboto ob 10. nr; dopolndne o