Lisi U m v lecaj XLVIII * > ' * v >; v ; ; wr. s - - j! I in I r h > b v • • r -s. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za Četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 29. oktobra 1890 * , Obseg: K občnemuu zboru. Vino ameriških trt. Vprašanja in odgovori. Poučen izlet na grajSčini Rakovnik in Mokronog Razne reči Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. No vi čar. Gospodarske stvari. občnemu zboru. obravnavale naše dežele se bodo reči Zopet razglašuje glavni odbor c. kr. kmetijske družbe da bode udeležba prav obilna in da izrečej zastopniki iz vseh krajev dežele kranjske ■c* i^e^smslpi bodo za gmotni napredek zato je glavnemu odboru do tega. o svoje mnenje kranjske vabilo trtek 30. na družbeni občni zbor, ki bode v če Nadejamo se toraj m v Ljublj Minoli so časi ko je bilo treba odboru iskati po Ljubljani družabnikov v dan zborovanja, da so naredili občni zbor sklepčen, kajti udeležba iz vse dežele je sedaj toliko mnogobrojni številu 30. t katerim m v Ljublj da se snidejo v prav obilnem ini na občnem zboru vsi tisti. e kaj do gospodarskega napredka naše domo vine ter do dobrega gmotnega stanja slovenskega kmeta i da navzočih po dvakrat do trikrat toliko udov, kolikor jih pravila za sklepčnost zahtevajo. Ko se danes obračamo 8 tem člankom do podružnic, da ne zamude poslati Vino ameriških trt. na zbor svojih zastopnikov, ter do udov, da se prav obilo udeleže zbora, samo ob sebi je umevn >, da ne skrbimo Znano je da o katerih da ameriških trtah govoré s tem za skiepčno-t zbora, marveč le za družbeno uglednost. Mnogobrojno obiskan družbeni občni zbor dokazuje razcvitanje družbe, zaupanje udov do odbora, zanimanje kmetovalcev cele dežele za stanovski napredek svoj, pro neposredno rode." To so namreč take ameriške trte, ki rode grozdje, iz katerega se da napraviti pitno vino. Jasno je, da so take trte posebno važne, če hočemo kakor hitro je moči pridelovati vino v terega je uničila trtna uš Čez ogradu ka ekaj časa se pa nepo lillOtUVûltCY tcic uvtuu L a oiauu vom ua jji uuurv " --------—-----wivpu- bujenost med kmetovalci in daje ukrepom zborovim na 8re(*n° rodeče ameriške trte premene v evropske, če jih proti merodajnim krogom večo velj Ker z mnogo pocepimo z žlahtnimi evropskimi trtami. Trte, o katerih broj udeležbo udov na občnem zboru zadobi družba govorimo, imajo največ modro grozdj od katerih se ečo velj večo uglednost, zato z današnjim člankom del rdeče vino. Posebno je pa omeniti, da rode ameriške tudi vabimo ude naše na zbor. Trditi smemo, da je z vsakim napredkom kmetijstva v naši deželi trdno spojeno ime naše družbe in da so družbeni uspehi veliki ter od leta do leta veči. Kakor človeku raste z uspehi tudi njegova delavna sila, tako tudi družba ne misli trte jako mnogo grozdj in priporočati Čep toraj jih je iz več ozirov eposredno rodeče ameriške trte uspevajo tudi po bolj severnih krajih vendar jih je le za bolj južne priporočati, ker po severnih ima sok takih trt le malo sladu v sebi pa veliko kisline. K omenjenim počivati, ampak hoče še več, še lepših uspehov doseči. trtim P"števajo zlasti Jacquez, Othello, York-Ma Glavni odbor si je za svoje prihodnje delovanje izbral lepih nalog, v katerih zvršitev mu bode treba vsestranske deira Viala Edina neugodnost ameriških trt je, da njih vino podpore. Naravno je, da se mora zaradi podpore obrniti ima tako imenovani „lisičji ukus", ki ga večina naših najprvo do udov. Ne zahteva denarno podpore, ako pa čitateljev pozna od Izabelinega grozdja. Ta ukus ali pridejo udje k občnemu zboru v prav obilem številu, bolj rečeno duh dado s tem veljavo zborovim ukrepom, in to je najboljša šamo vohamo (aroma) — kajti v resnici ga posku-spomina nekoliko malin, nekoliko in največ vredna podpora. Na letošnjem občnem zboru vrtnih rdečih jagod nekaterim se zdi jako 346 h drugim pa jako zoprn. Ta okus se ublaži, če se vino « d^lje hrani, dasi popolnoma ne mine. Da se vino s takim duhom proda, dokazuje nam, da po Štajarskem in Tirolskem jako zelo sade Izabelo in iz nje grozdja delajo % y m \iuo. Ta zoprni duh nimo, kako dobro in hitro se nam poplačujejo, pa so pa tudi naj^oprneje dišečemu prav dobro naložena glavnica, ki se izvrstno obrestu e. Odhajajoč s senožeti, postali smo pod košato platano, kjer nas je priljudni gosp. baron pogost z IZ grozdju jako pomanjšamo, če zrelo grozdje jako hitro zmečkamo iu takoj iztisnemo. Ker je to grozdje barvilno, dobimo temnordeče vino, če tudi ne vre na luščinah. Viuo pa že novo nima skoro nič zoprnega ukusa, ker se snov, od katere je ta zoprni ukus, nahaja v luščinah Pri poskušnji vina na kmetijski in gozdarski raz stavi na Dunaji presojevali so večkrat tudi vino nepo vredno rodečih ameriških trt, in posebno so ugajale po * ^p . — c ■ ( r bornim predkosilcem. Da smo pri tej priliki nazdravljali gospodu baronu kot uzornemu naprednjaku v stroki kmetijski ter se mu zahvalili za preprijazni vzpreje u. i • skušnje iz Klosterneuburških državnih vinogradov. ume se samo po seoi. Potem smo odšli na pristavo Zagorico, kjer smo si ogledali razno orodje, stiskaluico za seno in goveji ki je bil poln prav dobro rejenih vprežnih volov ev. iu mlade govedi w pomurskega" plemena. Preko poldneva Bol važna so pa ona vina neposredno rodečih ameriških trt, ki se že na debelo prodajajo. To so zlasti vina iz južnih avstrijskih pokrajin, osobito 8 Primorskega, ki lepo rdeča in niso j mel pra so bila nikakega zoprnega ukusa evalcem. Vidimo ter so zatoraj posebno ugajala presojevalcem, torej, da imamo celo v slučajih, ko ni moči precej na-sajati požlahtnjenih trt, v neposredno rodečih ameriških trtah sredstvo, da ohranimo vinstvo vzlic trtni uši. vračali smo se v Mokronog k obedu. Popoludne pa smo si ogledali še gospodarske stavbe, vrtove in razne nasade mokronoške grajščine. Pred vsem uaa je zanima goveji hlev, v katerem redijo zgol plavkasto živino „pomurskega" plemena (Murboduer). Ta živina je posebno izvrstna za vprego in pitanje. Glede na molžo je srednje vrednosti. Za zboijšavanje govedi na Dolenjskem je ru pleme zaradi naravnih svojstev tako priporočati, kakor Dr. Bersch v „Allg. Weinzeitung. u Poučen izlet na grajscini kronog. Rakovnik in Mo muricedol8ko pleme. Barva pomurskega plemena pa je še bolj prikladna naši živini nego muricedolskega plemena. Plemenska živina gospoda barona je na Štirskem na dobrem glasu. Tjakaj jo tudi največ prodaja. Za tem ogledali smo si še druge stavbe, naposled pa zelenjadni in lepotični vrt, drevesnico in park. Pov- sod smo občudovali krasne nasade, ki so živo priča (Dalje in konec.) kako velik prijatelj kmetijstvu je gospod baron, ležnim srcem smo se nato poslovili od gospoda baro hva- Ob sklepu mi je še omeniti, koliko si je zboljšal ter odpeljali proti domu. n. gospod baron »voje senožeti z osuševanjem iu nama kanjem. Pred melioracij kosili so na 1 oralu senožeti 10 slabega sena in otave. Sedaj pa dobivajo 189 prav < lobrega sena na 1 oralu V8peh toraj dvojen, ker je Razne v reci. košnja sedaj bogatejša in veliko boljša. Stroški osuše * Poraba sadnih tropin. Sadne tropine, to so iz vanja in namakanja znašali so poprek 83 gld. na oralo, tisneni ostanki pri narejanji mošta, so kaj dobra krma stroški za obe senožeti znašali so toraj 5478 gld. za živino. Posamezno govedo sme dobiti na dan 8 glavnice) imajo vračati po 4°/ o in 1% amortizacij 273 gld. 90 kr. obresti na leto kilogramov tropin. Tropine se tudi lahko nasole, v kako posodo dobro natlačijo ter dobro pokrijejo, da ne pride Veči pridelek znaša že sedaj po sena na leto. zrak do QJih- Tako nasoljene tropine se dolgo časa 66 oralih znaša to 528 9j. Če računimo po odbitku ohranijo za krmljenje. voznih stroškov po o 50 ki skupaj 792 gld. ostane po odštetji obresti in amortizacij torej glav- # Pridelovanje posebno velikih buč. Kaliforniji nice (273 gld. 90 kr.) in po odbitku poprečnih letnih troškov za vzdrževanje in popravo melioracije v znesku 163 gld. nrebitka še čisti preostanek 415 gld Razen tega v poštev jemati tud veliko večo vrednost ravnajo tako le, če hočejo posebno velike buče pridelovati. Izkopljejo čveterooglato luknjo, 70 % široko m dolgo ter 35 % globoko. To luknjo napolne do polovice s človeškim gnojem, nanj boljšega pridelka, ki ni razvidna v zgornjih številkah. pa natresejo 6 % na debelo to zemljo vtaknejo vzkalivšo Sicer pa postajajo košnje še od leta do leta bogatejše. po- Uspeh usuševanj in dobre gozdne zemlje. bučno peško. Dobro je dve ali tri peške vsaditi ter zneje slabejša rastline izruvati. Kakor hitro rastliua makanja je toraj izredno nastavi sad, puste le en poganjek z najlepšo bučo, dru^o goden. Želeti bi le bilo, da bi se tudi drugod po naših pa porujejo in potrgajo. Ostali buči pa podlože desKu, krajih zdramili v tem oziru ter po vzgledu gospoda ba- da zaprečijo gnilobo. Ako se pozneje zopet narede stranki rona Berga začeli zboljševati videz so stroški take melioracij oj senožeti precejšnji če pa prvi iču- poganjki, potrgajo tudi nje. delati velikanske buče, ki so Na ta način se da le pri-erjetno težke. 341 * Kjer s premogom kurijo, nabere se po zimi toliko žlindre, da ne vedo, kako se je 1 z w c b  l • ^à i 1 ^ ^ pa je jako dobra za potresanj poto po vrtih. Potresi je tudi praktičnih izkušenj nismo nikoder pridobili. Semena ali prav za prav trosa navadne praproti ne bodete ni- 10 do 15 % na debelo, slabo napeto proti s edi. Potem jo pomoči in trdo zvaljaj. Če potreseš še nekoliko peska kjer dobili, da g* kupili. Najboljše je, ako plitvo podkopljete praprotovo listje, ki ima zrel tros. Ta tros ali zemli strdi se ta zmes zelo, in tudi po hudem se nahaja v plodnih kupčkih, 80 po obeh straneh dežj se lahko po suhem sprehajaš * Kako narediti 5 da drže iz vrb spletene posode vodo ? posrednje žilice na praprotovem listu ali prav za prav mahalu. Ti kupčki imajo v sebi neizmerno drobne mehurčke, tros imenovane. Naposled Vas opozarjamo, da Ruskem, v Kini in v Japanu namažejo iz vrb ali slame spletene posode ) da drže vodo, tako le: Vza praprot uspeva po čnih krajih, koder je kaj dobre mejo ap ki je padlo na zraku v prah, in enoliko krvi. To zmešajo skupaj in pridenejo še nekoliko galuna. S to zmesjo namažejo posodo dvakrat do trikrat znotraj in zunaj. 8pr8teninske zemlje ter dovolj vlage. ». .« • •i*1...* Vprašanje 209. Kje je dobiti enega bika in eno junico dobrega plemena ? v Sp.) Odgovor: Izvirne bike muricedolske ali beljanske Vprašanja in odgovori. pasme prodaja kmetijska družba in razglaša to vselej v „Novicah." Beljanske bike je na pr. prodajala nedeljek 27. oktobra v po v Lescah. Katero pleme je za Vprašanje 207. Moja krava j dobila konci m Jul bol parkijico, ko je ozdravela, pa trdokožnico. Ob zadnji li dobila ie tudi bolezen v vime, mleko je bilo svoje mu ni slabo in če dalje manj, v enem sesku ga je popol- Vas boljše, to je zavisno od tega, kai želite od živine. Kdor hoče vzrejati lepe, velike vole in dosti do mleka ter najlaže prodaja živino v Trst ali na Laško, kakor na Notranjci, ta naj ima sivo m nema izgubila, in čuti se v njem trdina, ki pa krave ne boli. Krava bode konci oktobra storila iu sedaj stoji suha popolnoma. Zdravil sem prvi dve bolezni po dr. Stru-pijevi kujigi, o zaraščenem vimenu pa v tej knjigi ničesar ne najdem. Blagovolite mi svetovati. (A. S. na Primorskem.) Odgovor: Bolezni parkljice ne poznamo, pač pa dolsko pleme. Za planinske kraje ; ki prodajajo svojo goved ua Koroško, Bavarsko itd. in hočejo imeti tudi dosto mleka, za te je pa boljša rdečecikasta be ljanska goved. Vam odločno priporočamo beljansko živino, ker Vaš kraj je tak, da bodete najbolj zadovoljni trdokožnico ali volčič. Zadnja bolezen je prešla tudi na vime, in vsled nje v vimenu ostala trdina. Vime, oziroma ž njo. Kje bi bilo dobiti kako telico tega plemena, nam pa ni znano, morda jo ima kedo izmed naših čitateljev na prodaj? Vprašanje 210. naših hribih raste mnogo na sesek se pa ni zarastel; vsled otekline naredila se je vadnega kostanja, zato si usojam vprašati trdina, Ki ovira izcejanje mleka iz mlečnih žlež. Kadar tudi maroni? (L. V. v N. na Koroškem.) bode krava storila in tele sesalo, morda trdina sama od i ali uspeval sebe preide, ker se to navadno tako pripeti. Kako pa trdo vime, oziroma sesek zdraviti, t. j. pa v Strupijevi Odgovor: Uspevanje maronija knjigi pri bolezni „vnetje vimena u V novi izdaji na nebj kraj; zavisno od pod kajti maroni je občutljiv za mraz. Mi Vašega ne poznamo. Če pri Vas o tem nima še nikdo iz strani 307. spodaj popisano. Prav dobro domače zdravilo to le: Naredite mazilo iz zoper trdine v vimenu je kušnje, narediti jo morate toraj sami. Vprašanje 211. Ker sem se naučil izdelovati prav smodnika, katerega dobro s smetano udelajte ; s tem fino maslo, prodam ga lahko, kolikor ga imam. Sprevidel mazilom nadrgnite trdi sesek dvakrat na dan prav dobro, sem, da mi sedaj veliKO donaša, poprej pa skoraj nič Naposled Vam pa priporočamo vprašati živinozdravnika, nisem dobil za mleko. Prepričal sem se pa tudi, kolik naš najdallši od- je razloček med mlekom raznih krav. Dočim dajejo ne- ker on Vam more več koristiti, nego govor ali pa še tako dobra živinozdravniška knjiga, ka- katere tako mastno mleko, da je veselje, dajo mi druge tera v rokah nestrokovnjaka več škoduje nego koristi. Vprašanje 208. Imam nekaj oral zemljišča, na katerem raste prav slaba trava, Izkušal sem uže z raznimi semeni, a dosegel nisem ničesar, ker je polno grmovja in lesovja. Ker pa rabim mnogo nastila, rad bi zasejal na to zemljišče praprot. Blagovolite mi sporočiti, kje bi dobil praprotovo seme in kako ravnati ž njim, da praprot zaplodil v to z drevjem zaraščeno zemljišče. (J, M. v D. v.) toliko smetane, da komaj zaslužijo krmo. Sklenil sem izbirati za pleme teleta, so od krav, katere imajo Odgovor: Obžalujemo, da Vam na to vprašanje ne Pripravite potem deščico, kakeršno kaže podoba moremo dati povoljnega odgovora, ker o umetnem pn- mnogo dobrega mleka. Kako moram delati, da zvem, katera krava daje boljše mieko? Svetujte mi, a prosim tako sredstvo, da je lahko doma zvršim. (J. G. v T.) Odgovor: Najpriprostejše sredstvo je to le : Vzemite kozarcev z enoliko odprtino t. j. z enolikim premerom. Vlijte v vsak kozarec enoliko množico vode in zazna-menajte s kresilnim kamenom črto, do katere voda sega. . ter klina napnite pritrdite na vsak ko klin Med ta delovanji praproti nismo še nikdar ničesar brali in si vzporedno po 5 do 6 ali tudi po več niti ter postavite # $48 • • t ( kozarec tako pred nje, da vrhna nit reže črto, katero nepoznata. V tem času je poslal turški cesar Mohamed ste zaznamenovali na kozarcih. Niti seveda morajo biti vse wy g. . . w i . IV. ago Sulimana kot poslanika v Pariz, ki je do 1670. enako daleč leta živel na dvoru Ljudevita XIV. Soliman je prinesel ena od druge od seboj mnogo kave, in je vsakega, ki je prišel obiskat g daljene. Kadar ho- ga, podvoril s kavo. Gospojam je dajal kavo na poklon čete mleko izku- in jih podučil, kako jo imajo pripravljati. Ko se je v šati, vsake krave vlijte je od Carjigrad povrnil, podpiral je trgoviuo s kavo, da je ne Podoba 1. sebe v po- bi pariškim gospojam znaaikalo. Ko je Soliman w «c j^-* «* • * v ipfcu poseben g Pariza, niso imeli več hiše, kamor bi hodili na odšel kave » kozarec, in sicer zato jim je Armenec Pascal odprl 1672. 1. prvo kavano. do vrhne niti. Čez dvanajst ur bodete natančno videli, Nekaj let pozneje je odprl Sicilijanec Procope drugo ^ - • » »w * , «v -y « od katere krave mlesa se je manj ali več smetne od- kavano, katera še dandanes v Parizu postoji in se ime ločilo. • * • Cafe Procope." Parižani so se privadili kav Potlučn^ stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. nuje „ tako da so jo začeli že po ulicah prodajati. Najodličnejše gospoje so obstajale s kočijo pred kavano, da s srebrne posode izpijo porcijo kave. Najglasovitejši učenjaki so ondi javno čitali Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 196. so zahajali v „Cafe Procope", in svoje spise. To je goste bolje in bolje v kavano vleklo in tako je kava zavladala celim Parizom. Na Angleško je dospela prva kava 1652. Tr- govec Edwards, ki je mnogo • » po Levantu potoval, pri- Kava v Italiji, Francoskej, Angleškej, Avstrijskej peljal je omenjenega l.ta v London več vreč kave. Seboj in Nemškej. Njeni prijatelji in neprijatelji. Na zahod v Evropo je pri prvi gla o kavi je pripeljal tudi grško robinjo, ki je znala kavo kuhati. Ko so prijatelji in znanci to izvedeli, imel jih je vedno kakor smo to že omenili, zdravnik Rauwolf 1582 Za polno hišo. Prepogosti obiski so mu bili naposl c na- » • njim je 1591. prvi točnejše popisal samo rastlino Prosper Alpinus, ki je kot zdravnik beneškega konzula dležni, in da temu konec naredi, omoži robinjo in uredi jej prvo kavano v Londonu. Prav na tistem mestu stoji v Egiptu živel. trgovskem svetu so upoznali kavo kot robo najpreje Benečani, ki so na veliko kupčevali z vzhodom. Oai so jo pod konec šestnajstega stoletja prvi prinesli v krščansko Evropo, ali ne za navadno porabo, temveč kot zdravilo. Pietro della Valle je pisal 1615. s Carjegagrada svojemu prijatelju v Rim, da mu hoče prinesti raznih zanimivih in redkih stvarij, mej drugimi tudi kavo, ki je na Italijanskem do sedaj menda še nepoznata. Leta 1624 spominjajo, da so Benečani že pripeljali večjo množino kave v Evropo. Na Francosko je dospela kava okoli polovice sedemnajstega stoletja in to najpreje v Marselj. Neki Merville nekih londonskih Bartho- n dandanes „Virginia Caffeehouse." novinah 1657. 1. nahajemo nastopni oglas : lomew-Lane se dobiva pijača, kava nazivana, in to zjutraj in ob treh popoludne." Angleški zakoni spomi- njajo že 1660. 1. kave, in tudi davka na prodajo kave. Leta 1662 je dal Karol II. pozapreti vse kavane, češ, da samo sumljivi ljudje imajo kavane, in da ta svet kraljevsko vlado graja ter s tem narod buni in vznemirja. Komaj je preteklo neKaj dnij, pa je kralj moral prepoved preklicati, ker so se kavopivci hoteli pobuniti. Na Dunaj so dprli prvo kava 1683 Ko 80 jo prinesel sem 1644. prvo kavo s svojega pota z Levante. Ker so marseljsKi trgovci mnogo hodili na vzhod, pripeljali so 1660. 1. domov več vreč kave na prodajo. Turki obsedali Dunaj, pokazoval je Poljak Kolšicki posebno junaštvo, in je zarobil Turkom tudi vrečo kave. to ime so mu dovolili, da sme na Dunaji odpreti ka- f vano. Koncem sedemnajstega in početkom osemnajstega Leta 1671 so odprli kavano v Marselju. Bila je to prva stoletja so imela vsa večja mesta v Evropi svoje kavane. kavana v Francoskej. Tu je imela kava koj borbo. Zdrav- početka so pili kavo kaj pak samo odličnejši in bo niki so se vzdignili proti kavi in so skicali v mestno gatejši stanovi, pod konec osemnajstega stoletja pa se svetovalnico javno sejo. Razglas za to sejo sejo se čuva je jela kava širiti tudi mej kmeti. Mnogim to ni bilo še dandanes, in bil je spisan kot napoved vojske. Učeni po volji, in zato je poglavarstvo v Ravensburgu dalo govor doktorja Colomba pa vendar ni Marseljcev pre 1766. bobnati. da bode vsak moral plačati pet gol- pričal > da je kava škodljiva. Prijatelji kave so zmagali, dinarjev globe, ki bode kavo pil, ali prodajal. V Pruskej da si niso znali posebnih razlogov navesti za obrambo kave. Nekateri so trdili, da kava mora biti dobra 9 ker je hotel Friderik kave. Odredil je, 1681. prosto ljudstvo odvrniti od da država prevzeme prodajo kave. «e turški zove w bon u » in ker je doma v srečnej Arabiji. Samo plemiči, duhovniki in višji uradniki so dobivali Pariz je prinesel 1657. 1. neki Thevenot prvo pismeno dovoljenje » da smejo sami kavo žgati, dočim kavo in je njo dvoril 8voje znance in prijatelje. No ob vsem tem je bila kava v Parizu vse do 1669. dosta je ostali svet moral od države za visoko ceno kupovati že sežgano kavo. 349 Hano vera D8komu izbornemu knezu Juriju III. tudi n: bilo po volji, da mu ljudje na kmetih po kavi gledajo. Zato )e 1781. 1. zabranil na Kmetih kavo prodajati. In m jo tudi po mestih samo imovitejši ljudje pili, od- da redil je, da je nobeden ni mogel manj kupiti kakor jeden funt. Friderik, vladar hesenski, prepovedal je v svojem obla8tvu vsako prodajo kave, prelomiteljem zapovedi te pa je zagrozil sto tolarjev globe. Najhuje pa so rohneli proti kavi zdravniki. Zatr jevali so, d i Je kava gotov strup, ki polagoma in na tihem človeka ubija. Navajali so grozne posledice, ki jih kava ima, in prerokovali so, da se bode ljudstvo s časom da je e tudi t)d kave izrodilo. In te pretnje so morda vzrok pozneje v Anglešk čaj kavo izrinil. No bilo kave 5 kateri so vsa mo mej zdravniki dosta prijateljev goča in nemogoča dobra svojstva kavi pripisavali. Ne pretnje, ne prepovedi niso mogle kave ustaviti na njenem aes udomačila po mestih potu po svetu. Ona se je da in vaseh, kovo pij jodličnejši in najnižji stanovi mnogih krajih je postala kava delavcem, zlasti v tvor-nicah, glavna hrana, dasi v samej kavi ni gotovo nikake redilno8ti temveč jo dobiva z dodavanjem mleka sla dora in kruha Ko 1817 in 1847 nastala v Evropi velika draginja, bila je kava najcenejša hrana, in četudi ni nasitila dij endar je tisoče in tisoče smrti otela Ženski svet si je pribljubil kavo poglavito radi tega 5 ker ona duha oživlja a vendar ne opija. In tudi pri možakih so opazili, da je velik kavopi • • pijanec Ni dvojbe, da bi to bil velik bla o redkokedaj or. ako bi prosto ljudstvo zaměnilo žgane pijače s kavo (Dalje prihodnjič.) Kratkočasilo berilo. Zakaj se Nemcem pravi » Deutsche. « Pred letmi je nekdo na Koroškem to stvar tako-le tolmačil in razlagal : Kakor je dokazano, bili so prvotni stanovniki po Gorotanu Slovenci. Ko so ieli tiščati Nemci v deželo, in širiti se vedno bolj po njej dobili so z časom v roke tudi moč in oblast, ter jeli nakladati in pobirati davščine. A teh ni bilo nikol dovolj. Slovenščine kadar naglo sicer niso bili zmožni pa j znano je » se gre \ » za denar," tudi dobička - želj da ljudi n poskušajo „lomiti ptuj jezike. Tako so tudi Nemci za pobiranje davščin vjeli hitro besedi: „daj t govarjali iz pa d a j ťš in z tem svojim „dajťš u brezili ubogim Slovencem vedno in vedno okol ušes Naveličani so bili ti poslednjič teh besedi že tako ? da so se ju jeli posluževati Nemcem nasprot nekako za psovko ; z časom pa jih sploh pričeli imenovati „daj t še" Deutsche," katero ime jim je tudi ostalo do n današnjega dne. Politične stvari Deželni zbor kranjski. ^ —' i- IV. seji dne 24. oktobra 1890 razpravljal se je rc * / • » • v 'f f . — sledeči dnevni red in je 14. točka ostala nerešena. • • • -j" * f * am Dnevni red w * • IV. seja deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dné 24. oktobra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne. . Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 21 oktobra 1890. • » 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. Priloga 38. Poročilo deželneg odbora o proš občin Moravče, Peče in Drtija za preložitev okrajne » ' i • * s* . •• , ceste od Dunajske državne ceste pri Prevojah, oziroma Lukovici in Moravče. Priloga 39. Poročilo deželnega odbora o podporah za zgradbe ljudskih šol. Priloga 41 Poročilo deželnega odbora o dr 8tavbin8kim troškom razšir o ob žavnem prizpevsu jenja in prezidanja prisilne delarnice in ravnavah z onimi deželami, katere uporabljaj zavod. ta Ustno poročilo finančnega učiteljskih pokojnin za odseka 1891. in o proračunu o dotičnih prošnjah: Ane Adamič, Helene Malenšek, Frana Cveteljna, Magdalene Kratochwill, Primoža Do larja, Kristine Kermavner, Marije Kunčič, Frančiške Pibernik, Matija Hitija, Marjete Junec, Mateja Prašnikarja, Karoline Hočevar, Ivane Stupar Vigele prilogi 2.) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu bolniškega zaklada za leto 1891. in o prošnji Valentina Jalena, proviz. sekcijskega sluga za definitivno imenovanje prilogi 19.) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu porodniškega zaklada za 1891. prilogi 23.) Ustno poročilo finančnega odseka o p/oračunu najdenškega zaklada za letj 1891. (k prilogi 25.) 10. Priloga 40. Poročilo finančnega odseka o načrtu nekatera določila deželnih se zakona, s katerim zakonov z dne 29. aprila 1873. 1. dež. zak. št. 22 in z dne marca 1879 dež. zak. št. 13 pre narejajo, oziroma dopolnujejo y in o prošnjah odbora društva učiteljev za okraj Kamnik, društva zveze učiteljev okraja Krškega, in stalnega odbora učiteljske okrajne konference Črnomaljske logi 14.) pri 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske šole na Grmu za leto 1891. ia o prošnji adjunkta Viljema Rohrmana za bolj šanje plače (k prilogi 4.) 35© 12 Ustno poročilo upravnega odseka o dovolitvi pri 13 klad za okrajne ceste (k prilogi 32.) Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva M. D. v Polji za uvrstitev občinske ceste iz Sneberja do Zaloga med okrajne ceste. i Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poro čilu deželnega odbora : 5. „Občinske reči." 14. Ustno poročilo upravnega odseka o letnega poročila deželnega odbora: A. „Deželna kultura." Živahna postala je razprava samo pri točki 10. o vredjenji učiteljskih plač, in tudi pri tem zakonu samo glede § 6. Pri tej določbi tičala je ona naredba zavolj 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pod- občine Goričavas za ločitev od občine Ribica. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno- cestnega odbora v Postojini za uvrstitev okrajne ceste iz Št. Petra čez Trnovo med deželne ceste. ■ » * " m * .t * J 4 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno cestnega odbora v II. Bistrici za uvrstitev čez katere ministerstvo vlani sklenjenega zakona ni pred ložilo v Najvišje potrjenje, trdivši da deželni zbor sega v ek8ekutivo državne uprave. Deželni odbor predlagal je § 6. načrtan po željah _ - - » « vladinih, pa deželni zbor zavrgel je rajši vso dotično Globovnik držeče okrajne ceste med deželne ceste. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Jesenice in drugih občin za preložitev okrajnega sodišča in davčuega urada iz Kranjske gore na Jesenice. določbo zadevajočo » nagrade letnih 50 gld. za one uči- tel je. službujejo že 10 let na eni in isti šoli s plačo Naši dopisi. zadaje vrste in je zavrgel tudi naročilo do deželnega odbora v obliki resolucije, katera je imela enak namen. Železnikov » 26. oktobra. (Raznoterosti.) Kakor Razprava trajala je do 3. ure popoludne. Govorniki so se vdeležili : Hribar, dr. Tavčar. Suklje, deželni pred- sednik barcn WinKler. baron Schwegel, dr. Schaffer, Detela in poročevalec dr. Vošnjak. seja deželnega zbora kranjskega. smo brali po časnikih, zadevale so letos po raznih bližnjih in daljnih krajih našega cesarstva vboge prebivalce silne nesreče in škode. Po Češkem razsajale so povodnja • ' -,• , ■ 1 . - — « v . f strahovito; nasproti je trla druge kraje, vmes tudi našo K * ' ■[ ' - '.-i1- Notranjsko in Suho Krajino huda suša. Silni vihar v dan 25. avgusta je napravil po vsej deželi več ali manj škode; zadnji čas tudi pogostni požari pripravljajo uboge ljudi ob stanovanje, živež, blago in premoženje. Menda včerajšnji seji razpravljale so se zanimiva gospodarska vprašanja v sledečem dnevnem redu. Dnevni red V. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne pač nima z lepo kaki kraj toliko vzroka, Bogu iz dna srca hvaležen biti, kakor ravno naš. Vihar 25. avgusta, ki je v naši Selški dolini Dešteviloo gozdnih in sadnih dreves izkoreninil ali pa polomil, nad sto kozolcev raz- rušil, mnogo streh odkril, 28. oktobra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne. Branje zapisnika IV. deželna-zborske seje dne 24. oktobra 1890. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. Priloga 42. Poročilo deželnega odbora glede na- lomljenega sadnega prave ceste iz Podpeči do gospodarske ceste, ki za drage novce. se nahaja v ozemlji mesta LjubljansKega ter stika se je našega trga, dial čudovito izogail, pri tem, ko je po vsej okolici stra hovito divjal. Tako na pr. lomil križ z vrha zvonika, ter merno daleč proč. Posestnik v Selcih med drugim od g* 1 V Z dejal rak da drevja na svojem vrtu ne bil pn- po- dal Kališah je dečka Jan. Berce-ta za- sačil vihar na prostem, vzdignil ga od tal, ter tako z okrajno cesto Tomišelj-Lipe, in glede uvrstitve treščil ob neko skalo, da je na mesti obležal mrtev. Dražgošab je enemu samemu posestniku gozd v Jelovici obeh prog med okrajne csste. Priloga 43. Poročilo deželnega odbora o dovršeni tako polomil, da je napravil iz podrtine okoli tisoč ža- zgradbi denci. dveh novih oddelkov v bláznici na Stu- govcov. Se ve, da so tu navedeni le posamezni slučaji; vsih škod popisati ni moč. Tudi suše in pomanjkanje 5. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. letnega v°de (razun pri mlinih in žagah) nismo občutili tako poročila deželnega odbora A. ^Deželna kultura." budo, ka^or po drugih hrajih. Naši, in sploh gorenjski stanovniki pač nimajo pojma o tem in ne vedo, kako B. Agrarne razmere. u C. „Zdravstvene reči. u trpljenje je to, če ljudem in živini manjka potrebne vode. Mnogokrat mi pride na misel, kako je pred letmi Prilega 44. Poročilo finančnega odseka o prora- neki voznik, ki je vozil iz Hiuj (kraj v Suhi Krajini) čunu normalno-šolskega zaklada za leto 1891. prilogi 34.) Ustno poročilo finančnega odseka o ustanovi nekega gospoda v Sorico, in videl ob potu izvirati to- liko bistrih studencev, blagreval naše kraje, rekoč : o za operaterja (k prilogi 26.) Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poro- pa še drugo kaj. čilu deželnega odbora: srečni ljudje, ki imajo tako obilno zdrave in čiste vode; oni še ne vedo, kako dober jim je Bog. Toliko za danes; L. Občila". 351 Iz Izubijane. - - - ~ • v 'i^kt'» , 'il -. • - % • dnevnega reda včerajšnj Deželni zbor Kranjski Od z& seje ešila se je včeraj komaj vejo meso v Idriji, o prireditvi dopolnilnih volitev trgovinsko zbornico, ker več mandatov poteče koncem «•• t dobra polov akora seja trajala do 2. ure po tega leta, in konečno predlagali 80 se censorji za tu polud Obči so se razpravljale deže! kulturne kajšnjo podružnico avstro ogrske banke. Po končanem zadeve : različna vodna vprašanja, kakor vredjenje Krke Račenske vode, VipavsRi hudourniki, preiskavanje z ž dnevnem redu, poročala sta o svojem delovanji zborniška deželna poslanca dr. Karol vitez Bleiweis in Ant. Klein. napravo odovodcv in napajališč, vse to je dalo po i slancem toliko gradiva za pritožbe, da je poročevalec Prvi omenjal je glavnih nalog, v letošnjem zasedanji čakajo deželni zbor, zgradba bolnice, vojašnice, naprava bilo deželnega odboia Detela imel na vse kriplje govarjati stališče deželnega odbora. Izrekoma je à . & - " ~ * * • , videti, da poslancu Hribarju pomanjkanje tehničnih moči la zapreka pri izvr- aela za- v^Je dekliške šole, dolenjska železnica itd. Drugi poslanec deželnem odbo ni nikakorš ševanji tehničnega posla. 1 stro deželnemu odboru, da ni očital katere kredita je vlan8ki deželni zbor privolil za zagradbo pridružil se je v obče nazorom dr. Bleiweis-ovim, omenjal dalje svojega dosedanjega postopanja ter sklepal s prošnjo,' naj gospodje volilci, ako imajo posebue želje, ^e izrečejo poslancema. Oglasi se dalje svetnik Hren priporoča poslancema, da delujeta ter na to, da se cesta čez Wagen8berg preloži popolnoma. Dalje govori svetnik 9d • . pavskih hudourniko prezrl pa pri tem da je bilo Baumgarteu ter priporoča ? da naj se povodom pre- ža to porabo treba pritrjeuja poljedelskega ministerstva f katero je samo glede enake svote 3000 gld. došlo še pozno v poletje, v obče ga pa še danes ni, ker mini j meščenja deželne bolnice v stare prostore, preloži obrtna šola ter da naj se v ta namen pošlje deputacija zbornice poslancu Gorupu, dalje svari gospod Baum- gosp. sterstvo zahteva popravljenje načrtov, ^v&hnost raz- tolika prave bila àçjpstala preo bi l 5 d^^stg^ govornika Detela in želno-kulturnttť ^zadevah svojih izrazih. Poročevalec svoji nalogi. Posebno šanj preskrbov garten pred stroški za osuševanje ljubljanskega močvirja, ker bi bili baje brezvspešni. Na to predlaga gospod podpredsednik svetnik Perdan, da se gg. poslancema izteke vsem kos zahvala za zastopanje, pa zaupnica zbornice, kar se so vpra glasno sprejme. Pred glasovanjem o predlogih Baurn rasu motiviral piavega stališča, da tukaj ne zadostujejo gart-novih, poprime besedo še zborniški predsednik dr Poklukar ter pravi, da se pač ne bode priporočalo sredstva, kakor v drugih deželah. Tudi zahvala iz niško deputacijo pošiljati gosp zbor Gorupu, kar ta do rečena južni železnici za brezplačno prevažanje na Krasu ob času suše, bila je po vsem zaslužeua. vode Močvirsko vprašanje. Znano je, da močvirsko slednjo odklanja vtikanje v rešitev vprašanja, kako se rešita vprašanja, katera je sprožil, temveč samo zahteva za 120,000 gld. staro bolnico z vrtom, nasproti pa pre- vprašanje, katero }e deželni zbor v vlanskem zasedanji pušča deželi ali mestu staro bolniško poslopj prot razpravljal po pravici kot jako nujno vkljub njegove velike gospodarske važnosti pri osredni vladi, ne gre spod rok. Od letošnje spomladi tiči na istem mestu. Včeraj bavil se je s tem vprašanjem deželni zbor in sprejel je tri predloge upravno gospodarskega odseka: 1.) deželni zbor izreka svoje obžalovanje, da vlada še ni predložila državnemu zboru zakona o osuševanji ljubljanskega mo-čvirja, 2.) gospod deželni pr dsednik se naprosi, da pri osredni vladi stori potrebne korake, da to vprašanje zadevajoč zakon še to jesen predloži državnemu zboru in 3.) deželni odbor se pooblasti, da vzajemno z c. kr. vlado preskrbi potrebni kredit v prvi vrsti iz obstoječega močvirskega zaklada, da se aso državni zakon zadobi veljavo, začetna dela že morejo izvršiti v teku leta 1891. temu, da dotičnik ustanovi slovensko višjo dekliško šolo. Glede osuševanja močvirja, omenja zborniški predsednik, je gospod govornik pač videti v nasprotji skoraj z vsemi prebivalci dežele, z deželnim zborom, močvirskim odborom, z vsem obla8tvam in z izvedenci, Ker dandanes seže teško najde človek, ki bi dvomil na koristnosti in vspehu tega velikega gospodarskega vprašanja, samo da se je treba njim baviti malo bolj temeljito. Razlika višine med Ljubljano in Vrhniko je sicer mala toda velika je že med L)ub Ti predlogi sprejeti so bili > potem ko jih je odločno zagovarjal tudi baron Apfaltreren, soglasno. Upamo » da ljano in Selom, še večja doli do Zaloga. Predsednik izreče nado, da se bode tako izgleden gospodar, kot pred- 'i ! govornik, bolj pobrigal za močvirsko vprašanje tei po vsi moči pripomogel k njega povoljni rešitvi. f Henrik Ničman, bukvovez, hišnik, mestni od- » bornik, v obče spoštovan meščan, zvest pristaš naroda, umrl je po ezni dne 27. t. m. v starosti 70. let. tudi slavno ministerstvo ne ostane nebrižno, za to prvo gospodarsko vprašanje v deželi. Pogreb bode danes popoludne ob i 2 4. uri izpred lastne hiše na Starem trgu. Naj v miru počiva! Trgovinska in obrtnijska zbornica za Kranjsko zborovala je sinoči ob uri zvečer v mestni dvorani ljubljanski. Rešil se je pred vsem 10 točk obsegajoč Novičar iz domačih m tujih dežel. dnevni 1891. red, med katerim proračun zborničen za leto dalje priporočila se je privolite/ semnjev v St. vojne za Dunaja. . dan Uradu list proglaša avancement novembra. Glede zborovanja dežel- Petru in v Osilnici, poročilo o maksimalni tarifi za go- Dih zborov čuje se, da ima najdalje zborovati češki de « želni zbor namreč do decembra snide se baje državni dne decembra miru, da je vredno svoje prostost kakor je tudi pri zbor ki pa ima rešiti tudi naj- jazno sprejemanje kneza pri unanjih državah poroštvo nujnejše naloge začasnega budgeta in poberanja davkov, za konečni vspeh bolgarske stvari. Sobranje je kneza • • Pa tudi zborovanje po novem letu neki ne bode trajalo dolgo, temveč za časa, ker se morajo še vršiti nove držav nozborske volitve. Razmere na Češkem se zadnji teden niso spremenile. Kar staročeška stranka glede poravnave hoče resno sprejeti, sprejema brez ovinkov, česar se pa vsikakor hoče pri prihodu in pri odhodu živahno pozdravljalo. Sobranje izvolilo je svojega prejšnjega predsedni ka Slavkov za predsednika, prejšnjega predsednika, župana Sofijskega Petkov-a in pa Andorov-a pa za podpred« sednika. Ogrska. A i adu govoril je minulo nedeljo izogniti, oziroma, kar vsikakor hoče držati, za to glasuje znani vrednik „Pester Lloyda" Maks Falk kot poslanec tudi neo8trašeno in doslednjo. Cesarski namestnik grot pred svojimi volilci ter je omenjal odstopa bivšega mi- Thun posreduje resno in odločno in viditi je, da v tem nisterskega predsednika Kolomana Tisze, toda dostavlja oziru vživa zaupanje nemške in češke stranke, tako da govornik, to je bila samo prememba v osobi. Tisza je naprej jasno vidi, kaj je doseglji kaj pa ne. Veliki kot vodja liberalne stranke mnogo dosegel v minulih posestniki češki in nemški pogajali so se zadnje dni za I5letih. Szaparv, sedanji ministerski predsednik po vsem število členov, katero se namerava pripoznati eni m nadaljuje delovanje njegovo y tO je program liberalna drugi stranki v pričakovanem zakonu zarad razdelitve stranke, stoječe na poravnavi leta 1867 kurij : ; govori se, da se izmed 54 mandatov pripoznati Nemcem približno 21 mandatev. namerava Kot Nemška so v Beroli Minulo soboto in nedeljo praznovali ker bi si s tem ■ » - w i • ■ j ^ , t/ samoumor Ogrske moral bi Falk smatrati prizadevanje, da bi se rušila carinska pogodba z Avstrijo > Ogerska zaprla trg, ki je sedaj starosto nemške voj 7 maršala Moltke povodom 901etnice njegove. Da se je domača vojna vdeležila te slovesnosti, je povsem naravno, toda vdelež-ba bila je izredno velikanska in pa vdeležile so se je inoetranske vlade. Z Avstrije došla je vojaška deputacija odprt. Glede vredjenja valute omenja y da ste vladi morale Moltke-jevega polka, katera je čestitko cesarja Franc Jožef-a osebno tuoi Nemški cesar sam boj prinesla pismeno Pa čestitat je prišel doaedaj ravnati tajno, da niste postali žrtva borse, pa tudi sicer je to vredjenje sila težavna stvar in rajši bo trajalo več kot dve leti, pred ko bode to vprašanje rešeno. proglasila se je v Laška- Vladna opozicija je čestital ob 11 dopoludne in za njem sledila je dolga vrsta čestitelj med njimi tudi knez Bismark. 9 nedeljo večer v Neapolu z manifestom, kateremu so podpisani senator Magliani in poslanci Tajani in drugi. Nicotera Na večer bil je dvorni obed, pri katerem je cesar Monze se poroča da se kralj Humbertu zopet M oltke-ju sam napil in z njim trčil s kozarcem, pripetila mala nezgoda : jahajočtmu čez mali mostič, se Zadnje dri bil je v Berolinu knezoškof grof Schónboui ta udere, konj pade na levo stran in seboj potegne kue cesarja. Sprejet je bil tudi pri cesarju z enim delom svoje nadškojije podanik "'(m? j ^mbi* * kralj ki je pa nepoškodovan takoj nadaljeval svojo pot mašfcyal potem pa dne 27 t m zjutraj Berolinu je v cerkvi sv. Hedvige, pravil svoja obiskovanj v Glede potovanja kancler-ja na Laško se čuj » da potuje v Milan dne 6. novembra Bolgarska Kn Ferdinand otvoril je v nav- Zitna cena v Ljubljani 25. oktobra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr banaške zočosti svoje matere, princesi nje Klementine, sobranj s 7 gold. kr. turšice 5 gold. 04 kr. 8orsice 4 gld prestolnim govorom, v katerem naglaša, da bode nada- 39 kr. — rži 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold. 24 kr Ijeval politiko zadnjih treh let, ki seje pokazala ugodna za blagostanje bolgarskega ljudstva Kot ■ » pehe navaja ovsa 2 gold. 76 kr ajde 4 gold. 87 kr Krompi prestolni govor : zgradbo železnice Jamboli-Burgas, novo vredbo vojne, vpeljavo popolnjenega oboroženja, 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. skle- panje novih trgovinskih pogodb z Nemško, Avstrijsko- Ogrsko, Francosko in Švico in priprave zgradbo že- V Kranji. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr 1 gold. 22 kr. leznice Sofija-Trnovo. Z posebno gorkimi besedami omenja prestolni govor naredbe Sultanove zavolj imenovanja bolgarskih škofov za Macedonijo, ker je s tem Sultan 1 Sold- 60 kr dal dokaz očitnega sočutja za bolgarsko ljudstvo Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold 5 kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog. ko kneza bilo,v deželi, pokazalo je ljudstvo z ohranjenjem 44 kr. Odgo urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki