NARODNI DOM PRED IZSELITVIJO?
Možnosti za novo telovadnico
Pred čaaom amo lahko v dnevnem tlsku prebrall nakaj člankov o Ijubljanakl Cukrarnl kot največjl druž-banl aramotl v našem glavnam meatu. Ko pa razml-šljamo o problemlh In težavah narodnega doma, ae nlkakor ne moremo odločltl, all bl dogajanje v zvezl z njlm prav tako ocenlll kot družbeno sramoto. Obča-nom naše občlne Je več ali manj znano za kaj gre. Pa obnovlmo na hltro ša ankrat vae skupaj.
Športno društvo Narodni dom je eno najstarejših šport-nih društev v Sloveniji in Ju-goslaviji. Nastalo je že pred vojno in je imelo meščanski značaj. Skupaj s Sokolom so med svetovnima vojnama zgradili veliko športno dvora-no, ki pa je bila po drugi sve-tovni vojni dodeljena Narod-nemu muzeju. Tako sta dve pomembni kulturni organiza-ciji - Narodni muzej in TVD Partizan Narodni dom (tako se imenuje od osvoboditve naprej) postali sostanovalki v zgradbi na stari Prešemovi cesti. Lastnik zgradbe je Na-rodni muzej. Ta se namerava razširiti, kar je povsem ra-zumljivo, saj že zdaj ne more-jo obiskovalcem pokazati vseh slik, ki jih imajo kar lepo število v kletnih prostorih. TVD Partizan-Narodni dom pa se mora izseliti. Od števil-nih možnosti, ki so bile ome-njene, je bila še nekako naj-bolj trdna Kolizej. Vsi, ki poz-najo razmere v Kolizeju pa ve-do, da je to bila slaba inačica.
V prostorih občinske skupščine je ta čas razgrnjen načrt idejne rešitve novega doma, ki naj bi ga postavili na kraju sedaiye študijske telo-vadnice ob robu letnega telo-vadišča v Tivoliju. Projekt je zamišljen tako, da bi se ohra-nile vse zelene površine, torej ne bi bil okrrgen estetski yi-dez Tivolija, hkrati pa bi bile te zelene površine uporabne. V Narodnem domu so že pred leti imeli načrt za gradnjo no-vega doma, ki pa bi bil sredi letnega telovadišča. Ta rešitev prav gotovo ne bi bila dobra, saj ima letno telovadišče svo-jo tradicijo in svojo uporabno vrednost. Takrat se je zatakni-lo z zakonodajo. Prepovedane so bile negospodarske nalož-be. Takrat so imeli sredstva v celoti zbrana, danes pa ni ta-ko. Gospodarski odbor Na-rodnega doma bo šele ta me-
sec začel proučevati možnost za zbiranje sredstev.
Povejmo na kratko še nekaj o razmerah, v katerih deluje društvo, ki je lani za svojo re-kreativno dejavnost dobilo prehodno zastavo maršala Ti-ta na srečanju partizanskih društev na Igmanu. To najsta-rejše društvo v Jugoslaviji zdaj uresničuje svoj program nič več in nič manj kot šestih telovadnicah. Res so lani ob-novili in posodobili študijsko delavnico, ki pa je veliko pre-majhna, da bi v njej lahko iz-vajali vse svoje dejavnosti.
Narodni dom je bil svoje ča-se znan po vsem svetu. Pred vojno so njegovo ime in ime Jugoslavije v svet ponesli znani telovadci Forte, Vad-nov, Lonyka in Gregorka, ki je pred kratkim praznoval 80-letnico. Ljubiteljem orodne telovadbe srednjih let je znan kot trener najboljšega jugo-slovanskega športnika vseh časov Mira Ceraija.
Po vojni pa je v Narodnem domu zrasla generacija odlič-nih orodnih telovadcev, med katerimi vsekakor izstopa Mi-ro Cerar. Potem ko so Cerar, Brodnik, Šrot in mlajši, Kers-nič, Vratič in drugi telovadci nehali telovaditi, pa so bile razmere v Narodnem domu že takšne, da nove generacije ni-so mogle več zrasti. Tradicija odličnih orodnih telovadcev iz Slovenije je tako počasi iz-ginila.
Danes si v Narodnem domu prizadevajo obnoviti to tradi-cijo zlasti z mlajšimi generaci-jami, toda za to potrebujejo normalne delovne pogoje. To pa so v prvi vrsti dobri telo-vadni prostori in dober tre-nerski kader. Ta čas rešujejo tistega prvega, verjetno pa ga rešiti ne bodo mogli sami in tudi prav ne bi bilo, če bi ga. Telesna kultura ima v naši družbi namreč visoko in po-membno mesto.
Jurij Popov