Stev. 217 Mtiiu litim f rinili (Uiti mntt nb mta)
V Trstu, v korak 13. septembra 1921
EDINOST
Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI
Izhaja — izvremši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. iTrantiika AsiSkega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ne frank irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — ifdsjtteli in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in ce* teto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pj 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabita po L l.—, oglasi deua/nlti đavolov * mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besada. najmanj pa L 2. — Oglas! naročnica in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57!
Socialisti In brezposelnost
Kakor smo že v našem; listu pred dnevi poročali, so se sestali te dni v Milanu voditelji italijanskih sociali? stav, da rešijo vprašanje brezposelno? stL Tega posvetovanja so se vdeJežili člani osrednjega odbora ital. soc. stran* ke in člani osrednjega vodstva strokov« nih organizacij. Ker ste sedaj v ital. soc. stranka razun postranskih dve glavni struji Turatijeva reformistična in Serra? ti jeva baje revolucionarna, naj omeni? mo, da sta bili na posvetovanju o brez? poselnosti zastopani obe struji in da je bil soglasno sprejet predložen dnevni red. Tura tii evo strujo so predstavljali zastopniki strokovnih organizacij D'A? ragona, Baldesi, Reina, Ramella in dru? gi, Seratijevo pa Serrati sam, Bacci in drugi.
To milansko posvetovanje nam je vTlo^ ič dokazalo, da med obema struja? tna t;i nikakih bistvenih razlik in da so pristaši Serratija ravno taki reformisti Aakor pristaši Turatija. Razlika obstaja v tem, d reformisti javno in odkrito pri? znavajo svoj reformizem, ki se v seda? njem političnem trenutku izraža v njih stremljenju po sodelovanju z meščan* skimi strankami, medtem ko skrivajo Serratijanci svoj reformizem pod krinko bobnečih revolucionarnih besed.
Ta dokaz nam je podalo glasovanje dnevnega reda, napisanega v duhu po? sklenjega Turattijevega programnega govora v rimskem parlamentu, seveda je ta dnevni red moral končati z revolu? cionarno frazo, ker drugače bi Serrati ne mogel zanj glasovati. Serratijanci so se tu vedli' po previdnem italijanskem izreku: hvali morje, a ostajaj na zemlji, ali v socialističnem prevodu »vzklikaj revoluciji in drži se reform!«
Jedro sprejetega dnevnega reda, izlu? » čeno iz debele plasti besed, je sledeče* socialistični poslanci, naj zahtevajo, da s s nemudoma skliče parlament, ki naj reši Italijo iz muk brezposelnosti. So? cialisti naj glasujejo za ogromno držav* no posojilo, ki naj se porabi za vzposta? vo narodnega gospodarstva. Razun tega bi se v smislu sprejete resolucije morale tudi vse one svote, ki se sedaj porablja? jo za vojno mornarico in slične stvari, vporabiti za vzpostavitev narodnega gospodarstva, ki bi odpravilo brezpo? selnost.	'
Revolucionarni klicaj na koncu refor? mistične resolucije pravi, da je »treba poskrbeti za to, da bo imelo to urejeno m soglasno delovanje svoj logični raz? voj v velikih pouličnih nastopih —« Te besede so tako napisane, da si jih lahko vsakdo tolmači, kakor mu ugaja. Refor? misti si pod temi besedami lahko misli? jo veliko delavsko manifestacijo po vzorcu 1. maja, revolucionarni govorni? ka pa revolucijo. Konec izjave pa neka? ko grozi vladi, da bodo socialisti vpri? zorili prevrat, ako vlada ne izpolni teh njihovih zahtev, ki pa pomenijo le vzpostavitev italijanskega gospodarstva.
Milanska socialistična resolucija brž? kane ne bo ničesar spremenila v gospo? darskem pogledu. Brezposelnost bo ne moteno dalje naraščala. Pač pa je reso? luci j a v političnem pogledu velikega pomena. Socialistična stranka stopa javnost s popolnoma konkretnim vlad? nim programom, obsegaj očim velikopo? tezne gospodarske ireforme. Za ta pro? gram so glasovali tudi takozvani »revo? lucionarji«. To je prvi korak, kateremu bo moral takoj po sestanku parlamenta, i ga socialisti nujno zahtevajo, slediti drugi korak. V parlamentu bo morala socialistična stranka v osebi Turatija ali njegovega namestnika, predložiti dnevni red, ki pomeni nezaupnico se? danj'i vladi in podal obenem glavne toč? ke Turati j evega vladnegai programa. Za ta dnevni red bodo seveda v prvi vrsti glasovah socialisti brez razlike struje. Ako dobi ta dnevni Ted VeČino v parla? men tu, ne ostane drugi izhod, nego da Turati na podlagi parlamentu predlože? nega in po njem sprejetega programa sestavi novo vlado. To bo tretji korak.
Kaj porečejo k temu Serrati in njegov!! tovariši? Oni bodo trdili, da ostanejo dosledni revolucijonarci in da so še ve? dno proti sodelovanju z meščanskimi strankami. To ni sodelovanje, poreče Serrati! Saj nismo mi glasovali za me? ščanski vladni program, marveč so neka? tere demokratične meščanske stranke glasovale za n a š »socialistični« pro? gram. Torej le njim lahko očitate, da sodelujejo z nami, ne pa nam, da sode? lujemo z njimi.
Tukaj se bo pričelo poslednje pogla? vje italijanske socialistične stranke.
Jugoslavija
Ministrski svet
BELGRAD, 10. Včeraj popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 5. do 8. zvečer. Na tej seji je poroča* ministrski predsednik g. Nikola Pašič (. albanskem vprašanju, katero je sedaj postalo aktuelno. Za tem je predloži minister za izenačenje zaonov g. Trifko? vič tri včžne zakonske načrte in sicer zakon o odgovornosti ministrov, zakon o poslovniku narodne skupščine in za? kon o centralni upravi. Te zakonske na? črte je ministrski svet sprejel in bodo predloženi zakonodajnemu odboru skupščine v nadaljno razpravo. Finančni minister dr. Kumanudi je obširno poro? čal o manipulacijah švicarskih bank, ki v Švici streme za tem, da določajo fik? tivno kurz jugosl. dinarju. Ministrski svet je sklenil, da odločno protestira proti tem manipulacijam pri švicarski vladi. V slučaju, da ostane ta protest glede bank brezuspešen, namerava vla? da uvesti primerne protiakcije predvsem prepoved kotiranja švicarskega franka na jugosl. borzah. Danes ob 9. dopoldne se seja nadaljuje. Ministrski svet raz? pravlja o državnem svetu.
Iz zakonodajnega odbora
BELGRAD, 10. V zadnji seji zakono? dajnega odbora se je razpravljalo o na? redbah ministrstva za javna dela. Med drugim se je razpravljalo: o naredbi po? krajinske vlade za Slovenijo, s katero se je izdala zadolžnica za tehnično visoko? šolske fonde in osnovala pravna komi? sija teh fondov. Definitivnega sklepa ni bilo. Odbor je odločil, da ostane do no? vega zakona v veljavi naredba pokra? iinske vlade za Slovenijo, s katero je bilo odobreno povišanje krajnih cestnih naklad v Sloveniji Takisto je bila odo? brena tudi naredba gradbenega ravna? teljstva o postopanju s parnimi kotli, ki so bili kupljeni brez zadostnih doku? men tov od gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani.
Zakon o kmetijskih zadrugah
BELGRAD, 10. Poljedelsko ministr? stvo je izdelalo načrt zakona o kme? tijskih zadrugah za vso državo. Vse za? druge bodo organizirane v skupni dr? žavni organizaciji. Pripravlja se tudi na? črt zakona o zavarovanju gospodarskih poslopij in živine. Zakon bo varoval kmetijske koristi.
Belgradski diplomatski zbor v Subotici
BELGRAD, 10. V -četrtek, 9. t. m. so odpotovali v Subotico člani diplomatske? ga zbora, ki odidejo na Palic, kjer se bodo mudili nekaj dni. Državna oblast; va jim bodo priredila lep sprejem.
Rešitev duhovniških vprašani
BELGRAD, 10. Po konferenci mini? strov s predstavniki arhiereiskeea sabo?
ra pravoslavne cerkve, na kateri je pri? šlo*do sporazuma glede rešitve svečeni? ških vprašanj, je vlada obvestila zastop? nike katoliške 5n muslimanske vere v državi, da se bodo tudi njihovemu sve? čeništvu zagotovila njihova prava, ka? kor pravoslavnim. Vlada se namerava po posebni komisiji takoj lotiti načrta zakona, ki bo uredil državnopravne od? nošaje cerkve in njihovega položaja na? pram državi.
Znižanje ministrskih portfelje v. — Ures ditev upravnega vodstva
BELGRAD, 11. Ministrski svet je včeraj in danes reševal in sklepal o zat? konslcih predlogih glede ureditve naj? višjih državnih oblastnij, katere predlo? ge mora vlada v smislu ustave predlo? žit- zakonodajnemu odboru v sprejetje.
Odobren je bil zakonski predlog o centralni upravi. Ministrski svet bo štel v bodoče poleg ministrskega predsednic k a 12 ministrov. Portfelji so razdeljeni tako?le: 1. pravosodstvo in vere; 2. pro? sveta; 3. zunanje zadeve; 4. notranje za? deve; 5. finance; 6. vojska in mornarica; 7. gradjevine (stavbe); 8. promet, pošta in telegraf; 9. poljoprivreda: in agrarna reforma; 10. šume in rude; 11. trgovina in industrija; 12. narodno zdravje in so? cialna politika. V vsakem ministrstvu bo šef vseh oddelkov »vrhovni načel? nik«, ki kot uradnik varuje kontinuiteto. V velikih resortih se morejo specijalne naloge poveriti državnim podtajnikom.
Odobren je tudi predlog o ministrski odgovornosti, o organizaciji % kompe? tenci državnega saveta in poslovnik za državni svet.
Državni svet bo po novem zakonu vrhovno upravno sodišče države. Na njega gredo pritožbe proti! odlokom mi? nistrstev ter prizivi proti razsodbam oblastnih upravnih sodišč prve instan? ce. Upravne instance bodo redovito dve, prva glavarstvo, diuga oblast. Proti odločbi oblasti bo pritožba na oblastno upravno sodišče.
Zakonski predlog o centralni upravi- je bil danes popoldne preko predsedni? štva skupščine že izročen zakonodajne? mu odboru. Poslanec dr. Žerjav je kot poslujoči podpredsednik sklical plenar? no sejo zakonodajnega odbora za' 20. t. m. Na tej seji se prične razprava o za? konu o centralni upravi.
Državni proračun za leto 1922.
BELGRAD, 11. Včeraj se je sestal budžetni odbor narodne skupščine, da prične razpravo o državnem proračunu za leto 1922. Finančno minfstrstvo Je že predložilo proračune petih resortov ter bo jutri izročilo budžete tudi ostalih mi? nistrstev. Prvotni budženi načrt, sestav? Ijen na podlagi dogovorov finančnega ministrstva z zastopniki posameznih re? sortov je izkazoval okrog sedem mi? Hi ar d izdatkov in nad dve miliiardi de?
ficita. Finančni minister je t4 prvotni načrt znatno skrčil, s teini a je odbil ve? like vsote budžetu vojno uprave, znižal število uradništva m uvedel povsodi princip strogega štedenja. Novi predlog finančnega ministra predvideva okrog 5 mihjajd državnih izdatkov ter 4800 milijonov dohodkov. Deficit je torej preračun j en na 200 m3ijonov dinarjev.
Proračunska razprava bo jako obšir? na.
BELGRAD, 11. Ministrski svet je da? nes razpravljal o prora)cunskem predlo? gu finančnega ministra. Sklenjeno je bi? lo, da resortni ministre! predloge finan? čnega ministra še enkrat pregledajo, na? kar se bo v ministrskem svetu izvršila zaključna razprava ter dosegel spora? zum, ki bo vladi omogočil solidarno za? stopati predloge finančnega ministra pred parlamentom.
Izlet slovenskih kmetov v Srbijo. — Ves like priprave v Belgradu
BELGRAD, 11. Danes imajo priti slo? venski kmetje, ki podvzamejo daljšo turnejo po Srbiji.
Prihod slovenskih kmetov se pričaku* je tako v belgrajski javnosti kakor tudi v Srbiji jako simpatično. Potovanje ima za cilj spoznavanje slovenskih kmetov s srbskimi kmeti in kmetskimi prilikami. Smatra se to za prvo večje spoznavanje in se mu pripisuje velika nacionalna in gospodarsko?poEtična važnost. Vsi iz? letniki, katerih je približno 100, se raz? dele v Belgradu v dva oddelka. Prvi po? tuje z ladjo v Smederevo in krene po» tem preko Požarevca in Kragujevca v Ćuprije, kjer se zopet snide z drugim oddelkom, ki potuje preko Zabrežja z železnico v Valj evo, Arangjelovac, Mla? denovac in od tam v Čuprijo.
Izletniki) posetijo tudi Topolo, kjer bodo položili na grob pokojnega kralja? Osvoboditelja venec. Ogledali si bodo tudi Niš,. Za čas potovanja bodo obi? skali poljedelske ustanove in zadružne organizacije. Posebno simpatično se po? zdravlja dejstvo, da je inicijativa -za ta izlet izšla iz krogov slovenskih kmetov samih.
V	Belgradu bodo dočakali na peseb? no slovesen način, saj je to prvič, da do* spe v državno prestolico večje število kmetskega naroda iz Slovenije. Mini? ster za poljedelstvo bo priredil izletni? kom obed na Topči'deru.
V	Belgradu se bodo mudili kmetje le kratek čas, potem pa se takoj napotiti v notranjost Srbije.
Nov poveljnik čet proti odmetnikom
BELGRAD, 10. Kakor javljajo iz Pri* "boja, je načelnik javne varnosti g. Mita La-žić prevzel vodstvo čet in orožni štva proti! roparskim tolpam in odmetnikom v Sandžaku. V Sandžak so prišle nove formacije vojske.
fehoslovaška
Beneš o Zvezi narodov
PRAGA, 12. Poročevalec socialnode? mokratskega" lista »Pravo Lidu« je imel v Ženevi pogovor z ministrom vnanjih stvari dr. Benešem o vprašanjih Zveze narodov. Beneš je izjavil, da sedanje seje niso tako živahne, kakor so bile prejšnje, temveč da so bolj mirne in po? zitivne, ker imajo poseben pravilnik. V malo dneh se je vsled tega rešilo precej vprašanj. Zveza narodov se je po enem letu dela utrdila in postala važen činitelj v mednarodnem življenju. Kot prvi uspeh dela Zveze narodov se lahko o? meni načrt za ustanovitev in organizaci? jo mednarodnega razsodišča, od kate? ga pričakuje Beneš zelo veliko, ker upa, pa bo veliko pripomoglo k utrditvi ugle? de Zveze narodov.
Najbolj glavno vprašanje je sedaj vprašanje razorožitve, tem bolj, ker so mnoge države sklenile, nastopiti v tem oziru zelo odločno. Upa se lahko, da dosedanja razprava o razorožitvi ne ostane brez pozitivnih uspehov.
Zelo važne so tudi nekatere izpre? membe v organizaciji Zveze. Ne more pa se še reči, ali bo Zveza odobrila predloženi načrt čehoslovaške vlade, da se zberejo v posebne skupine države, ki imajo iste interese, ker-je potrebna za izpremembo pravil soglasna odobritev zborovanja:. Doslej se je izjavila proti temu načr tu Kitajska. Ker pa bi se brž? kone odobril predlog, da naj zadostuje za take izpremembe le dvetretmska ve? čina, se more upati, da bo odobren načrt čehoslovaške vlade, ki nima drugega na? mena, nego da da poslovanju večjo ela? stičnost potom federalizacije in decen? tralizacije.
Madžaiska ne bo pripuščena v Zvezo narodov, ker se vse važnejše države in Mala ententa1 temu upirajo. Madjarii so dokazali v zadnjem času, da nJEejo spoštovati mirovnih pogodeb, kar že sa? mo ob sebi izključuje razpravo o njihovi pripustitvi
Položaj čehoslovaške republike v Zve? zi narodov je zelo dober, ker je njena vnanja politika v skladu z nameni Zve? ze narodov, kjer nima sovražnikov in kjer dobiva, vsled svoje utrditve vedno večje simpatije.
Sestavljanje parlamentarne vlade
PRAGA, 12. Narodnodemokratska stranka ie sklenila na svoiem konurcsu.
da bo sodelovala pri sestavljanju parla? mentarne vlade, ki naj bi nadomestila sedanjo uradniško vlado. Tako bi bilo doslej zagotovljeno sodelovanje social? nih demokratov, narodnih socialistov, agraicev in sedaj tudi narodnih demo? kratov, tako da ostaja samo še ljudska stranka, ki bo te dni odločila o svojem sodelovanju.
Na Slovaškem se je ustanovila nova madžarska meščanska stranka z demo? kratičnim programom in z lojalnimi na? meni nasproti republiki.
Poljska
Demisija Witoševe vlade
VARŠAVA, 12. Witoševa vlada je podala svojo demisijo. V političnih kro? gih se smatra, da se bo Witošu posrečilo sestaviti novo vlado, v kateri boste esta? sedanja ministra notranjih in vnanjih stvari. V slučaju Witoševega neuspeha se
predvideva sestava uradniške vlade.
> — -1 ■.
Bolgarska
Stembulinski odpotoval v Ženevo
SOFIJA, 12. Stambulinski je odpoto? val v Ženevo, kjer bo zastopal Bolgar? sko pri Zvezi narodov.
Francija
ji trgovinski in industrijski po® ložaj Francije
PARIZ, 12. »Echo de Pariš« objavlja izid preiskave o trgovinskem in indu? strijskem položaju Francije. Najbolj merodajne osebe v Franciji so izjavile, da se zapaža gotovo oži vi j en je delova? nja v več vrstah industrije, posebno v bombažni in kožni industriji. Vendar pa traja zastoj še nadalje v laneni in pred? vsem v kovinarski industriji. Za sološno izboljšanje bo treba najbrž čakati do prihodnje spomladi. Vsled zvišanja že? tve sta se položaj kmetskega ljudstva in njegova kupna moč izboljšali. Toda vkljub izboljšanju francoskega notranje? ga tržišča mora Francija zastaviti vse sile, da zviša svojo izvozno moč. Pred? sednik lyonske trgovske zbornice in bivši trgovinski minister je izrazil željo, da bi se udejstvila bolj svobodna carinska politika, ki naj bi olajšala trgovske stike z inozemskimi državami. Poudarjal je, da vsa Evropa sedaj trpi zaradi protek? cionizma, ki je znatno povečal sedanje težavne razmere.
Anglija
Finančna pogajanja med Francijo in Anglijo
LONDON, 12. »Daily Mail« piše v komentarju o pogajanjih med Domne? rjem in Honrcjem: Finančna konferenca je bila določila Angliji vzdrževanje an? gleške zasedne vojske 22 milj ono v in 500 tisoč šterlingov. 27 miljonov in 500 tisoč šterlingov je bilo določenih za Belgijo kot odškodnina. Franciji so se prisodili saarski rudniki. Njihova vrednost se je morala vračunati v dolg.
Doumer je zahteval včeraj revizijo tega dogovora v zmislu, da se 50 miljo? nov šterlingov razdeli med zaveznike po določbah parižke konference v minu? lem juniju, in sicer 22% za Veliko Bri? tanijo in 55% za Francijo, ostanek pa drugim državam.
Avstrija umaknila svoje orožništvo iz Zap. Madžarske
DUNAJ, 11. Avstrijska vlada je na-pianila medzavezniški komisiji genera? lov jv Sopronju, da je zaradi napadov na orozniški postaji v Zagersdorfu in Hagen? dorfu in zaradi ponovnih napadov ^ na druge orožniške postaje, kakor tudi za> radi prepovedi, za varstvo Zapadne Madžarske prisiljena uporabljati druge čete in avstrijsko orožništvo polagoma iz Zapadne Madžarske umakniti do sta« re deželne meje, da je ne izpostavi na* daljnjim nevarnostim. Avstrijska vlada je obvestila o tej nameri tudi zastop ni? ke entente na Dunaju in avstrijska po* slanika v Londonu in Parizu. Avstrijska vlada, bo obvestila o tem tudi madžar> sko vlado z dostakom, da Avstrija vztraja na suvereniteti nad Burško, ki obstečja izza dne.26. j'ulija 1921. in sina? tra madžarsko vlado odgovorno za vsa? ko krivico, ki bi se zgodila kakemu pre? fcivalcu Zap. Madžarske zaradi njegovih simpatij za, Avstrijo. Po brzojavkah in drugih informacijah, došlih vladi, so ve? lesile trdno odločene, da pripomorejo Avstriji k njeni pravici.
Madžarske čete so z največjo naglico zasedle izpraznjeno ozemlje do stare meje. Včeraj dopoldne ob pol II. uri je vkorakala, madžarska žandarmerija. Siri se vest o mobilizaciji štirih letn ikov na Madžarskem.
V Sauerbrunnu pri Dunajskem No? vem mestu so se pojavile madžarske predstraže. Mestni svet Dunajskega No? vega mesta je v permanenci.
Kakor doznava »PoEtiische Korrcs? pondenz«, se bo jutri vršil porazgovor zveznega kancelar j a Sebobrai s člani šo* pronjske medzavezniške generalske ko? misije. Dunajsko Novo mesto, Železno in na Burškem stoječi del Brucka ob Litvi so zasedle madžarske čete. V Sauer? brunnu so opazili madžarske častniške patrole.
Medzavezniške obljube in zagotavljanja
DUNAJ, 12. Korespondenčni urad javlja: Včeraj1 se je vršil v Langecku na madžarski meji pogovor med člani1 med* zavezniške misije in kanclerjem Scho? berjem. Razpravljalo se je o položaju, ki je nastal vsled umaknitve avstrijskega orožništva iz Zapadne Madžarske. Schoeber je vztrajal pri zahtevi, da se mirovna pogodba izvrši v 'čim krajšem roku in da se Zapadna Ogrska popolno? ma izprazni. Zahteval je tudi, da se za* varuje stara meja. Člani zavezniške mi? s»?je so mu dali v tem oziru pozitivna zagotovila. Medzavezniška vojaška ma? sija je določila zono v Zapadni Madžar? ski, ki se bo uporabila za obrambo ko? tline Dunajskega Novega mesta in du? najsk;'h premogovnikov. Misija je r&zen tega izjavila, da umaknitev orožništva ne more nikakor zmanjšati pravice AV? strije do Zapadne Madžarske in je iz>ra? 251a, da je trdno sklenila* začeti izganjati tolpe iz Zapadne Madžarske. Iz tega; ve? denja medzavezniške misije se da skle? pati, da je izročitev Zapadne Ogrske Avstriji zagotovljeno.
Z'jeza narodom
Angleško ? irski spor
LONDON, 12. Listi javljajo, da se sklepati iz zadnjih vesti iz Dub lin a, da se bodo irski poslanci sestali z britanski? mi delegati na konferenci v Invernessu. Smatra se celo, da so irski delegati že imenovani.
Premirje med katoliki in protestanti v Belfastu
BELFAST, 12. Med katoliki in prote? stan ti v Belfastu se je sklenilo premirje.
Zapadna Ogrska
Nota poslani še konference Madžarski
PARIZ, 12. Konferenca poslanikov je izročila madžarskemu poslaniku v Pa? rizu noto, v kateri se ugotovljajo nasil? stva s strani madžarskih tolp in nere? davnih čet v Zapadni Ogrski. Nota smatra madžarsko vlado za odgovorno za te dogodke in jo poziva, da izprazni obe zoni Će bi Madžarska vztrajala pri svojem dosedanjem vedenju, bodo določene sankcije, ki naj zagotove izvr? šitev trianonske pogodbe.
Nov madžarski napad na Kirchschlag.
Schoberjeve izjave DUNAJ, 12. Snoči so Madžari poiz? kušali nov napad na Kirchschlag, ki pa so ga Avstrijci po dolgem boju odbili. Javlja se, da se madžarska vojska zbira tudi ob čehoslovaški meji. Politična ko? respondenca zanika vest, da je kancler Schober izjavil, da je Italija pripravlje? na dati Avstriji vojaško pomoč in da se ima pričakovati vsak hip italijansko po? sredovanj«, Kancler je samo izjavil, da je ententa zagotovila, da hoče na vsak natči£n izvršiti trianonsko pogodbo.
Ker nameravajo baje Madžari aretk rati na zapadnem Ogrskem vse osebe, ld simpatizirajo z Avstrijo, bo Avstrija tudi ukrenila, da se aretira odgovarjajo? de število madžarskih državlianov.
ŽENEVA, 11. Na včerajšnji seji je govoril prvi avstrijski delegat Mcns; dorff, ki je izjavil, da ni Avstrija še dobila nujno potrebne pomoči vkljub dobri volji Zveze narodov. Ta zakasni? tev predstavlja za Avstrijo veliko ne? varnost, kajti, ker posledica padanja avstrijske valute je rastenje draginje. Zahteve po zvišanju plač so vedno bolj pogoste in vsako- delo za obnovitev je vsled tega zastalo. Po deželi! se širi dvom in obup, dva slaba svetovalca. Govornik je izjavil, da je popolnoma prepričan, da bo Zveza narodov razumela sedanji položaj Avstrije in da bodo zvezi člani odobrili1 potrebne ukrepe za čim hitrejšo pomoč. Če se delo za pomoč posreči, ka? kor govornik trdno upa, bo Avstrija za? vzela častno mesto v družini narodov in se bo avstrijski narod spominjal, da. dol? guje svojo bodočnost Zvezi narodov.
Za avstrijskim delegatom je govoril jugoslovenski delegat Spalajkovič o al? banskem vprašanju. Izjavil je, da je kri? \fa sedanjemu neredu v Albaniji na* paka, ki jo je naredila lani Zveza naro? dov s tem, da je sprejela Albanijo v Zvezo naiodav. Albanija je prilšla v Zvezo narodov po ovinkih, kar je raz? vidno iz spisov pete komisije. S tem prenagljenim sprejemom pa se ni nare? dila usluga nikomur; ne Albaniji, ne njenim sosedom, ne Zvezi narodov.
Albanija ima sedaj dva vladi in dr? žavno ozemlje, toda meja nima. Kaico je v takih razmerah mogoče primeniitev čL 10 pogodbe Zveze narodov? Albanci to? žijo Srbe, da kršijo njihove meje, toda kako se more govoriti o kršenju meja, če jih sploh ni. Govori se o meji iz leta 1913, toda ta meja je nesmisel, kakor ve ves svet. To mejo je ilzmislila Avstro* Ogrska, ki tedaj ni imela drugega name? na, nego da naredi iz Srbije zaprto dr? žayo, katero bi potem udušila. Te meje pa. velevlasti, kakor vedo dobro, niso nikdar začrtale na strani Srbije.
Edina posledica pripustitve Albanije v Zvezo narodov je bila doslej ta, da so se predlagale proti Srbiji preračunje*
ne pritožbe, ki jih jaz smatram za. zlob« no obrekovanje. Če Vam govorim o tem, je to samo zarada tega, da Vas posvarim pred prenagljenimi sklepi, kakor je bil oni minulega leta.
Spalajkoviću je odgovoril Balfour, ki je izjavil, da Spalajkovićevo poročilo ni povsem točno in da ne . more prevariti onega, ki je o stvari dobro poučen. Bal* four je obžaloval, da je Spalajković zo= pet spravil na dan vprašanje pripustitve Albanije v Zvezo narodov, ki je bila sklenjena soglasno. Glede vprašanja al* banskih meja je Spalajković izjavil, da je bilo to vprašanje predloženo vodstvu Zveze narodov, ki pa je ugotovilo, da o tem vprašanju razpravlja vrhovni svet potom konference poslanikov. Vodstvo Zveze narodov se je vsled tega omejilo na to, da je pozvalo konferenco poslani* kov, naj bi to vprašanje rešila čim prej.
Ker albanski delegat ni bil zadovoljen s to rešitvijo, je vodstvo predložilo to vprašanje zborovanju, kakor je imelo pravico. O vprašanju se bo torej ob pri^ mernem času razpravljalo na zborova* nju. Z druge strani so se Albanci obrnili na Zvezo narodov zaradi kršitve alban* skih meja s strani Srbov.
Vodstvo Zveze narodov je tedaj sma* tralo — ker so se Albanci pritožili proti odločitvi vodstva glede albanskih meja — da se morajo tudi njihove pri* tožbe zaradi kršenja meja predložiti istemu organu, kateremu je bilo predlo* ženo splošno vprašanje meja. Tako stoji sedaj to vprašanje. Stališče vodstva se bo obrazložilo pravočasno potom poseb* ne komisije z večjimi podrobnostmi in povsem nepristranski.
zofskih do geoloških. Predavajo znani italijanski znanstveniki, med nji* mi največ vseučiliških profesorjev.
Spopadi med fašisti in komunisti na Gari-baldijevem trga. V nedeljo popoldne ob 12.30 po končanem shodu uradnikov in kovinarjev, ki se je vršil v gledališki dvorani Fenice, je prišlo na ta način: Gruča, obstoječa iz 15 dov med fašisti in komunisti. Do spopada je pri šlo na ta način: Gruča, obstoejča iz 15 mladih komunistov, se je pomikala počasi po tekališču Garibaldi proti Garibaldijevem trgu. To gručo je strogo opazovalo kakih 10 fašistov, ki so se pozneje približali h komunistom in jih začeli izzivati s tem, da so jih zmerjali. V kratkem je nastalo med fašisti in komunisti hudo sporekanje, ki se je končalo, kakor po navadi, s sleljanjem. Konec streljanju so napravili le za malo trenotkov stražniki, ki so pomirili duhove. Fašisti so se sicer res oddaljili do lekarne Picciola. Toda kmalu so se zaleteli fašisti v komuniste in nastalo je zopet streljanje, med katerim je bil ranjen v nogo s kroglo iz samokresa 21 letni fašist-legjonar Gastone Croci. Pri tem spopadu je bilo aretiranih več oseb, ki sc bile pozneje, ko se je izkazala njihova nedolžnost, izpuščene.
Tudi proti večeru je prišlo v ulici Madon-nina do spopadov med fašisti in komunisti. V ponočnih urah so krožili po ulicah Maiolica, kjer se tiska komunistični «Lavoratore
izmed njiju, in sicer pri 22 letnemu Angel ju Venonu, stanujoč emu v ulici della Guardia št 29, zlato uro In verižico. Verson je bil odpeljan na policijo, kjer je bil zaslišan. Med tem časom te prišel na policijo Albert Lazarič, stanujoč v ulici XXX Ottobre it. 13, ki je izjavil, da mu je neki mladenič odnesel na tramvaju zlato uro in verižico. Policijski agentje so pokazali Lazariču uro, katero je našel Soravito pri Ver-sanu. Lazarič jo je na prvi mah spoznal za svojo. Isto tako je spoznal verižico. Okradenec je dobil uro in verižico nazaj, a Versona so
. Is Kanala. Dne 3. in 4. t m. je priredila «Narodna Čitalnica* y Kanalu svojo veselico, ki je v vsakem o žiru prav dobro uspela. Nagovor in deklamacija I. Grudnove pesmi: Begunci sta bila podana z vsem globokim razumevanjem in temperamentom. Pevske točke in sicer H. Vofarfča in Lebana so bile predvajene s preciznostjo in uglajenostjo, tako da so se jnogle ponavljati. G, nadučitelj Vrč Alojzij je vodil zbore s svojo znano spretnostjo. Dr. Ivo Česnika: Pogodba in veseloigra: «Če sta dva» je ravnotako mnogobrojnomu občinstvu silno
Vesti iz Goriške
spravili pod ključ. Drugi mladenič je bil izpu- ugajala. Domačim diletantom je pri tem stala ščen, ker se je izkazalo, da je nedolžen.	ob strani gčna Karolina Lcbon. Za obilen smeh
je poskrbel dobro uspeli kuplet. Posebno n&m je omeniti krasno scenerijo pri i£ri «Pogodba», delo naših domačih dijakov. Želeli bi, da bi kanalska čitalnica šla po tej začrtani poti naprej in nas še večkrat razveselila s svojimi prireditvami.
Na Ponikvah je umrl dne 7. t. m. ob peti uri popoldne preČ. gosp. upokojeni župnik Josip Golja, Rojen je bil 19. februarja 1839 v župniji Podmelec. Dne 15. julija 1866 je bil posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Pod-brdu in v Volčah, kot vikar 11 let na Ponikvah, dalje kot župnik v Kožbani. Pribežal je 06 svetovni vojni na Ponikve, kjer je vžival po* ,koj in obhajal 1. 1916 svojo zlato mašo. Danes ga je pokopala griža, ki toliko razsaja na Ponikvah. Pogreb je bil ob obilni asistcnci sijajen. N, v m. p.!
Kmečka in delavska zveza za tolminski okraj priredi v nedeljo, 18. septembra ob 3. popoldne v dvorani pri Mikužu pri Sv. Luciji javen shod o političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah v deželi. Na obilno udeležbo vadi	Odbor.
Načelstvo, nadzorstvo in občni zbor bolni-
PRODAM novo lepo, lakirano kuiiii^o
svetle, nove omare s štirimi predi. Molin a Vento 35, pritličje.
vfi
1623;
NOVE POSTELJE za L 120.—, vzmeti 70.—, žimnice 50.—, omarice, umivalnike, chiffo-nier, mize in popolne sobe se prodajo po
162?
ugodni ceni. Fonderia z.
GLAVNATO ZELJE NA PRODAJ. Več tisoč
glav zelja lastnega pridelka, bo oddajal pr-i ve dni oktobra ali tudi prej, Fr. Arko, Po-stojua. Kdor bi kupil vso množino, ima pred-) nost pred drugimi kupci. Cene po dogovoru,!
1633'

Iz Otlice. Nasilstva nad našim ljudstvom. Na
angeljsko nedeljo je pel pri nas novo mašo č. g. Anton Krapež, naš domačin. Na naši gori je to v drugič. Vse polno ljudstva je prihitelo k lepi slovesnosti, katero so krasno vreme, bogato in okusno ozaljšana cerkev in vitki majci pred njo in po vasi še povečali. Številni svaljc so pričali, kako priljubljen je novomašnik med sorodniki in soStdi. Cerkveni govornik preč. g. prof. Ozvald iz Idrije je zelo izrazito naslikal lastnosti in podobnosti med angeli in duhovniki.
Ko smo se popoldne vračali od cerkvene večji pobožnoti, je zadonela od domače hiše naša oddelki fašistov, katere pa je straža razgnalaJ.lepa slovenska pesem, tako da je marsikatero
Dantejeva šeststoletnica. Na podlagi kralje-1 ok.° zaroy!il°' N,ismo Pa !c prišlLk ,hiši- ko, za" vega dekreta se je proglasil dan, na katerem Čujemo: Orožniki gredo. In res. S silno naglico, se proslavlja šeststoletnica največjega italijan-! k°* bl hltfh na pomoč, je korakala četvorica skega pesnika, za praznik, ki naj se obhaja po I oboroženih naravnost čez travnike m krompir vsej drŽavi. Ta praznik ni le praznik itaUjan- i P° klancu navzgor k hiši. Pred hišo stopi nekt skega naroda, temveč praznik vsega člove-1 visok četovodja in zahteva s surovim glasom m štva. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji in \ južno-italijanskim ^ poudarkom ^ hišnega gospo- ^ Ameriki, sploh v vseh deželah se proslavlja darJa- kaJ Jc bilo, kar je oblast tako razbu- ske blagajne ▼ Gorici odstavljeni. Prepiri, ki
rilo? Pred hišo sta stala dva visoka mlaja, na —---°——J---1-----^———
spomin na tega veka.
velikega moža iz srednjega
Amerika
Namen washingtonske konference
\VASHINGTON, 12. Na vprašanje v Beli hiši; ali bi mogla imeti \vashington* ska konferenca za posledico ustanovitev nove Zveze narodov, se je izjavilo, da bo ta konferenca s2mo zborovanje r&to? dov. Potrjuje se, da predsednik Harding ne namerava preveč obremeniti konfe* renče za razorožitev s preveč vprašanji, ki se ne tičejo stvari, zaradi katerih je bila sklicana. O vprašanju razorožitve bo razpravljalo samo pet velevlasti, in sicer Velika Britanija, Francija. Italija, Japonska in Zedinjene držve. Kitajska delegacija se bo udeležila sklepanja, sa* mo ko bo šlo za vprašanja skrajnega vzhoda. Tudi delegati Belgije, Nizozem* ske in drugih držav se bodo udeleževali konference samo tedaj, ko se bo raz* pravljalo o njihovih koristih na skraj? nem vzhodu. Glavni štirje ameriški de*
legati ne bodo imeli polnomoči Vsak Zaplenjeno ukradeno kol* Včeraj zjutraj je dogovor, ki ga sklenejo, bo morala potr* zaplenil inšpektor Vekjet nekemu mehaniku diti vlada. Hughues in senator Lodge kolo znamke «Puch», ki je baje tatinskega iz-
Fuzija v Delavski zbornici. Svoj čas je bil stavljen predlog, da bi se vse Delavske zbornice Julijske Benečije, pripadajoče k^fadera-ciji, spojile v en sam organizem, ki bl^Pfruže-val vse moči. Prvi, ki je začel z iniciativo, je bil tukajšnji izvršilni odbor.
Pred včerajšnjim, v nedeljo se je vršil sestanek sindakatskih ustanov vseh pokrajin Julijske Benečije. Na tem sestanku se je razprav-Jjalo o odnošajih med centralnim sedežem in podružnicami. V tajništvu tržaške delavske zbornice so se zbrali delegati iz Tržiča, Gradiške, Gorice, Pule, Rovinja, Izole in iz Krmi-na. Potrebnost fuzije je bila od vseh delegatov pripoznana.
Salezijanski zavod na Radni (postaja Sevnica pri Zidanem mostu, Jugoslavija} sprejema kakor nam javljajo v prve tri razrede ljudskih šol posebno one dečke, za katerih vzgojo se stariši iz katerikoli vzrokov ne morejo zadostno zavzeti. Prošnjo za sprejem je vložiti ta mesec september. Lega krasna. Oskrba prvovrstna. Mesečnina: 360 K.
Dramatični krožek Šentjakobske Čitalnico. Danes zvečer ob pol 9. uri sestanek vseh članov. Delile se bodo uloge «V Nižavi».
HIŠNA za kmetijska dela, pospravljanje pri živini in raznašanje mleka se takoj sprejmej proti dobri plači. Scorcola Cordurolli 272, Toroš.	1642
Iz tiiaSkega živllenia
katerih sta vihrali dve deželni belo-rdeči zastavi. Pomislite! V Gorici sme viseti deželna zastava, na Otlici pa je nevarna, češ, potem bi se naši ogljarji spuntali in bi ne pošiljali več pglja v dolino!!
. Od 71 letnega gospodarja je četovodja zahteval, da zastavo odstrani. Nič ni pomagalo vse dokazovanje, kako da je z zastavo v Gorici, da tako ravnanje žali naše ljudstvo in da rodi mesto prijateljstva samo še hujši odpor in jezo. ! Odgovoril je bil: «Jaz hočem, da zastavi odstranite in meni izročite. Jaz ukažem — v Rimu je minister.» Češ, kaj meni mar, kaj v Rimu ukažejo. Obljubil je sicer, da bo dal po-trdila, kakšni zastavi da je uplenil. Ali mož je bil previden. Da ne bi zvedeli, kdo je krivični nasilnik iz Ajdouščine — je raje dano besedo snedeL Na tak način se skušajo oblasti prikupiti našemu ljudstvu.
Vse pa še ni bilo pri kraju. Isti četovodja je srečal nekoliko prej s svojimi ljudmi nekega Andreja Žigona na samem in ga je tako neusmiljeno udaril s pestjo za vrat, da se je zvrnil na tla. In zakaj? ker mož ni razumel, kaj so ga vprašali. Drugi dan so prišli še gori in so brez vzroka pretepli fante v gostilni. Svojo jezo so si šli hladit tudi nad slavolok, ki je stal ob cesti pri znamenju in so ga podrli. Svoj ^>isk so zaključili s tem, da so šli na sosedovo ffcvo in si napulili repe, katero so potem na
so nastali v Gorici med poslancem Tuntarjem in bolniško blagajno so imeli za ta delavki z*-vod zelo težke posledice. Kcrmunitični poslanec je bil odstavljen, toda je kljub temu vztrajal odločno na tem, da ostane še nadalje na svojem mestu kot voditelj blagajne. V te spore je posegel vmes generalni civilni komisariat v Trstu. Izdal je odlok, s katerim se odstavlja načelstvo, nadzorstvo in občni zbor blagajno. Vsa uprava bolniške blagajne v Gorici se je izročila izrednemu vladnemu komisarju. Za komisarja je bil imenovan odvetnik Targionl, ki vodi že par dni vse posle blagajne. S tem je bil zadan primorskemu delavstvu hud in težak udarec.
RAZPRODAJA umetnega gnojila na drobno in debelo. Trst, via Solitario 19.	165Ci
ABITURIENT trgovske Šole, zmožen slovenščine, italijanščine in nemščine išče primerne službe. Ponudbe pod «Značajnost> n4 upravništvo.	1656
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
ZLATO in srebrne krene plač j m več kot dru^l kupci. Albert Pevh, urar, Majzini 46 (v bližini drvenega trga}.	44
UBIRALEC in popravljalec giasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo f, V. nad.
POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I* "	38
Št. g42.
OKLIC
sta sprejela poverjena jima mandata. V ameriški delegaciji bodo zastopani tudi ugledni zastopniki rudarjev in labo? ris tov.
Pogreb Zcrice in Marice Feriolja. Včeraj popoldne ob 3. uri se je pomikal izpred vile g. Ferfolje žalni sprevod Zorice in Marice, ki sta se ponesrečili s smodnikom. Vse ulice, koder se je premikal sprevod, so bile natlačene občinstva. Pred krsto so stopali šolski otroci, v belih oblekah. Otroci so nosili šopke svežih cvetic. Njimi sta sledila dva voza, težko obložena z venci. Za tema sta sledila mrtvaška vozova s krstama Zorice in Marice. Sprevod je krenil naravnost v cerkev sv. Antona novegu, kjer sta čč. gg. Guštin in Valentin opravila žalne molitve. Po cerkvenem opravilu je spremila krsti nepregledna vrsta vozov k sv. Ani. Ogromna udeležba pri pogrebu je bila živa priča, kako gorko sočustvujejo vsi s stariši, katerim je gotovo bila v tolažbo.
Kongres znanstvenikov. V petek se je otvo-ril v umetniški dvorani v ulici Co* roneo kongres italijanskih znanstveni* kov. Razpravlja se o znanstvenih vpra* šanjih vseh strok, od pravnih in filo*
vora. Okradenec dobi kolo na policij.
Aretacije. Preteklo noč je bilo aretiranih v
poti domov jedli.
Iz tolminskih hribov. Dan na dan čitamo po raznih časopisih, kako se spoštujejo pod novim
režimom naš jezik in naše narodne pravice. ___________________|___ ____ ______
Ko so novi gospodarji zasedli te naše kraje, so [škatlji sardin, Kalin 10 zav. biškotov, g obljubili, da se nam bo odslej mnogo bolje gc-:ščanc dve steklenici pečenega refoska,
DAROVI
Ker se ni mogel udeležiti pogreba pokojnega Dušana Venturini, daruje Anton Parovel L 10 za dijaško podporno društvo. Denar hrani upravništvo.
Mesto cvetlic na prezgodnji grob Dušana Venturini daruje Ivanka Epple 5 L družbi CM.
Za paviljon, ki je imel biti na nedeljki prireditvi na Opčinah, so prišli sledeči darovi: Kopačinovi 12 zavojev biškotov, Hribarjevi eno veliko škatljo biškotov, ga. Oliva kugluf, ga. Malalan kugluf, ga. Klosova 4 pak. finih bombonov, Vremčevi kugluf, Ražmovi torto Danevovi 8 paketov biškotov in steklenico maršale, Zorko steklenico konjaka, Fabčičevi dve steklenici šampanjca in steklenico maršale, Simonič steklenico konjaka in zavojček slaščic, 2 zav. čokolade, dva biškotov, dve
Pi-Ška
Podpisano županstvo občine Trnovo na Notranjskem naznanja, da se bo vršlia vsled predloga tvrdke Žnideršič in ValenSč v Ilirski Bistrici v torek, dne 20. septembra 1921. popoldne ob 3. url na kolo* cvjru v Trnovem v smiilu člena 343 trgovskega 2akona,
javna dražba lesa.
Les se je po zapriseženem cenilcu cenil 1 m3 za čoke 99 lir. Lesa je povprečno 500 mB.
Dražbeni pogoji se izvejo pri podpisanem županstvu. Kupnina se mora plačati takoj pri dražbi.
Županstvo občine Trnovo dne 10. septembra 1921. 793	Župan: F. Benigar.
pekarna, gostilna, sodavcdnica, 14 oralov zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine v
starem mestu kakih 20 sumiivih mladeničev.' dil°- ko nas bodo oni vladali, kot pa pod bivšo f barje vi steklenico likerja in zavitek biškotov,1 mestu in okolici. Krasna vila S pohištvom V
. • .	. .	. _ ,	_	.	_	__« A	T m irrvn/li •• i.r i n tK r» n In? n o m c e> m	_ ; J___* _ _ J ^_______ • „__ -r _	' _ _ 1 T _	t	v	_ i	_ a
Nekatere, ki so bili že kaznovani, so obdržali Avstrijo. In vendar, kljub cbljubam v zaporu, a druge so poslali, od koder so prišli, namreč v kraj, kjer imajo domovnsko pravico.
Samomor. V nedeljo zvečer okoli 3. ure je bilo telefonirano z vile «Sartorio» rešilni postaji, da se nahaja na katinarski cesti mlada žena, ki se je bila zastrupila z lizolom. Kmalu je bil na mestu zdravnik, ki je dal nesrečnici
prvo pomoč in jo dal nato odpeljati v mestno nfk pustil vso zadevo v nemar in kupil mlatil-bolmšmco, kjer je pol ure pozneje umrla^■ Dog-	A^rK^i* v T«fn nri češki tvrdki.
nalo se je, da se samomorilka piše Albina Buglian, stara 23 let in bivajoča v Gornji Čar-boU štev. 16. Mladenka si je vzela najbrž življenje radi ljubezni.
se mece
n. pr. naš jezik iz uradov. V uradih slovenskega jezika ne poznajo. Naj navedemo en tak dogodek, kakor se je pripetilo. Nekdo je napravil prošnjo v slovenskem jeziku na Generalni civilni komisariat v januarju t. L, da bi mu dovolil uvoz mlatilnega stroja iz Ljubljane. Na prvo prošnjo ni bilo odgovora. 23. februarja t. 1. je dotični vnovič pisal na komisariat, pa zopet ni bilo nič odgovora. Tedaj je posest-
nico brez dovoljenja v Trstu pri češki tvrdki, da je mogel že vjse letošnje žito omlatiti z njo. 8. septembra t. I. pa je prišla prošnja, pisana v slovenskem jeziku dne 23. februarja, nazaj s pripombo, da se mora prevesti v italijanščino % Ukradena listnica. Včeraj zjutraj je naznanil ■ ter pril0žiti še kolek za 2 30 liri. Torej slavni Dominik Cavalieri, trgovec s sadjem in lastnik civilni komisariat je rabil 191 dni, da je toliko skladišča v ulici N. Machiavelli št. 1 policiji, da' pretuhtal to prošnjo, da je zahteval italijanski mu je nekdo ukradel z jopiča, ki je visel v preyod. Pripomniti je treba tudi sledeče: da je skladišču, listnico s 4700 lirami. Pozneje je bil; Generalni komisariat, ki je dobil v roke proš-aretiran kot osumljenec Cavalierijev uslužbe- j 24. februarja 1921, jo rešil v toliko, da jo nec 21 letni Guerrino Pellitzon.	[je poslal naprej 8. maja 1921; komasariat v
Predrzen žepar. Pred snočnjim ob 7. uri, ko j Gorici jo je poslal tolminskemu 27. avgusta je stopal inšpektor Soravito po ulici Cesare 1921 in civilni komisariat v Tolminu je prošnjo Battisti, je naletel na dva mladeniča, ki sta vrnil 2. septembra 1921. Vsa čast takemu ura-bila skočila s tramvaja in skušala pobegniti- dovanju. Ako se je bilo čakalo na rešitev pro-Ko ju je Soravito preiskal, je našel pri enemu | šnje, bi se bilo moralo čakati najmanj 2 leti.
PODLISTEK
Rene Thevenin,
Železni malik
Zakaj? Ker hoče
tako naš suvereni gospo-
dar.
—	Ali, kdo je ta gospodar? — je zaklical gospodar, skrajno začuden in razburjen. — V čegave roke smo padli? Kako ljudstvo je to? Kdo ga vlada? In kaj bo iz nas? Govorite, prosim vas, ker ste bolj poučeni, nego mi! Jaz s svoje strani ne moremo pogoditi iz dogodkov niti najenostavnejše resnice. Tako mi je, da bi zblaznel.
—	Povem tisto malo, kar sem mogel izvedeti — je odgovoril profesor s navadno hladnostjo. — Naš tovariš — pokazal je na Ibaneza — se ni varal, ko je opozarjal na obstanek železnega mesta. In drago mi je, da mu morem priznati, da je točen v svojem ugibanju. Gostje smo plemena Inkas, ki se je pred kakimi tremi stoletji na čudovit način rešilo spanjske-gj^ pokola, našlo zavetišče v teh gorah ter onranilo nedotakneno svojo stopnjo kulture, ki si jo je ustvarilo pred špansko osvojitvijo.
Nič se ni izpremenilo v njih socijalni sestavu Kakor v starih časih ljudstvo nima besede: je brez volje in moči. Svečeniki, oziroma znanstveniki so vse. Podrejeni so vrhnemu glavarju, vsemožnemu carju, Inkasu, sinu sclnca. Sprejeti smo bili pod pogojem, da- postanemo državljani te države. Edina izprememba je ta-le: v starih časih je bilo pleme Inkas v prvi vrsti osvojevalno, sedaj pa — iz razlogov, ki niso še dovolj pojašnjeni — noče več ven iz te samote, v kateri se je naselilo. Rekli so mi, da bomo morali tudi mi spoštovati to osamljenost, če hočemo biti varni življenja, in da nas usmrtijo, če bi hoteli zbežati.
—	Ali, s kako pravico nas morejo pridržati
tu?
-— S pravico močnejšega "
A mednorodno pravo?
—	Načelo, ki si ga je izmislila naša družba in ki tu nima zmisla. Tu smo izven sveta — ne smete pozabiti tega! Mislite si, da sta zašli na nepoznan planet. In če morete, potolažite se ob misli, koliko novega boste mogli videti.
—	Mari mislite, da mi more biti to dovolj? Ali se res ničesar ne bojite? Jaz s svoje strani se ne udajam tako. Bodite uverjeni, da poizkusim vsako sredstvo, da zadobim zopet svojo svobodo.
—	Ali bi res hoteli vi, da bi se mi štirje bo* rili proti 10.000, 20.000 mož ali morda še več?
—	Ne zahtevam, da bi se uprli s silo, pač pa nam morete pomagati kaka zvijača in previdnost. Doslej nas ni nič zaustavilo na našem pohoda; ali se bojite, da bi nam, ko smo svobodni v mestu in na polju, mogel kdo nekega dne, ko ne bomo več nadzorovani, zaprečiti nadaljnje potovanje po gorovju, da ne bi se na skrivnem povrnili tja, odkoder smo prišli?
—	Kdo nam zapreči? — je pripomnil Mav-ricij Tarnier. — Morda ne ljudje v materijal-nem zmislu besede!
—Kdo torej?
—	Tiste! je odgovoril profesor, se približal vratam, ki so vodila na vrtove ter pokazal na nekaj, ki se je gibalo pod drevesi, v senci nastalega večera.
Gospodar je izpoznal v tistih temnih oblikah «stvari» iz železa. Bile so tri, ki so počasi krožile okolo palače, skakajoč preko jeklenih sklepov ter povešale tisto vrst glave, kakor da zasledujejo nevidne stopnje. Ena njih. se je vzravnala in se ustavila, da so se stresli premični obroči na vratu. Drugi dve ste jo dosegli v par skokih, na kar so vse tri izginile v temi. Gospodar, ki je sedel poleg tovariša, je nepremično gledal v skrivnostni vrt ter je, čim so « stvari» izginile, mrl jal:
—1 Kaj to torej?
Znidarsič sedem steklenic vina, ga. Micel-Lo-gar kugluf, Kette 10 stek. terana, Kobal stek. konjaka in eno ferneta.
Mici Dražilova 10 L, J. Hrovatin 15 L, Ulian-Medved 10 L, N. N. 50 L, vesela družba pri Zorkotu 21 L, Ferlugovi 20 L, Ples 40 L, Kralj 20 L.
Vsi darovani predmeti so se kljub prepovedi prireditve razprodali in se je iz izkupička pokrilo vse troške, ki jih je imel priprav- odbor s prireditvijo, za kar gre hvala našim vrlim openskim gospem in gospodičnam, ki se niso, strašile truda niti se niso sramovale po gostilnah in cestah ponujati in prodajati. Čast i komur Čast!
Celju. Lepa kmetijska posestva vsake vrste, veJeposestva, grajščine, vinogradska p:se-vtva, mlin, žage, hise in vile. — Pojasnila, daje Karol Breznik, Ceije, ul. Dolgopolje 3 Slovenija - Jugoslavija.
M družini
Marica Miklavič Janko Pignatari
poročena Kobarid, 12. septembra 1921.
701
l&Uilktf
kardanom.
Naslov pove upravništvo.
HALI OGLASI
se računajo po 20 stotnik beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
V BLIŽINI mestnega vrta, se odda takoj skladišče s pisarno. Naslov pri upravništvu. 1659
GOSPODIČNA, zmožna slovenščine, italijanščine, se sprejme. Ponudbe pod «Knjigo vod-k inja > na upravništvo.	1660
KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad.	1658
ALOJZIJ PGVH
Trst, telefon štev. 3-29 Pi?zza Garibaldi 3 (jiisj BiftieriJ
1
Ker potrebujem večjo množino srebra, je plačam po najvišjih cenah.
KOLO v najboljšem stanju prodam za L 400. Krajnavas št. 22.	1601
CUNJE, velike, čiste, bele kupujem po 1 do 4 lire. Ulica Solitario 1.	1648
Župansioo občine SEŽANA odda delo poprave občinskega napaja lifta ai! kala v Sežani na „Vid-mifču" pod garancijo najnižjemu ponudniku.
interesenti te stroke se uabijt?, da predmetno delo pregledajo, ter končno predložilo svoje tozadevne ponudbe najkasneje do Konca tekočega meseca.	-25
ŽUPANSTVO - SEŽANA.

H mi JI H filliif JI ■! ®mM> c®> GateniK, Kotor, Kron], m-
DHliilll □ I liana, Mor, Metaič, Oputljn, Samlsua,
spleim uloge m hranilne Knjižice, 21» In druse vloge m najugodnejšimi pogoji I Split, ŠiDenih, Mm Mefr, Trs*, (Olen.
®HT Pre vzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^ggg | poslovne žueze z vsemi večjimi krofi u tu- In inozemstvu
niisaimissiiii
III	■BIIKB3	IIBBII	
IISOM