н= Velja po pošti: s Sa oelo leto naprej . K 26'— z« pol leta „ . „ 13 -z* četrt leta „ . „ 6-50 m en meieo „ . „ 2-30 za Remčl|o oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljnbljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ , „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 — V »prav) prejemali meseCoo K 1'SO Leto XL. —i— InseratI: . - Eaostolpna petitrrsta (72 mm): za eukrat , , . . po 15 l za dvakrat . . . , „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano In reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. SOC Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. fl/IH. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pismi se ne ss= sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. ss Upravnistvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 8. -gaj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. J** Današnja številka obsega S strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. OIMcija v Siolerskem deželnem zboru. Gradec, 23. januarja. Štajerski deželni zbor je imel včeraj, v torek, ob 11. uri dopoldne svojo plenarno sejo. Na dnevnem redu so bili računski zaključki za leto 1909 in 1910 in pa odka-zanje proračuna za leto 1911 in 1912 Ijud-skošolskega penzijskega fonda šolskemu odseku. Ker so se pogajanja prejšnji dan razbila, je podal dr. Korošec v imenu Slovenskega kluba to-le izjavo: Znano je, da je bil Slovenski klub pripravljen, v sedanjem zasedanju deželnega zbora mirno in stvarno sodelovati, v slučaju, da bi se upoštevale v delovnem programu tudi nekatere kulturelne, gospodarske in splošno agrarne želje slovenske spodnje dežele in da bi bile iste sprejete. Kakor pa smo od požrtvovalnega in neumornega posredovalca pri pogajanjih za delomožnost. deželnega zbora nj. eksce-lence g. namestnika včeraj zvedeli, ni našla naša dobra volja za delo umevanja pri večini, da, neka skupina je celo grozila z obstrukcijo, ako bi se za primerno upoštevanje spodnje dežele v delovnem programu našla večina. Ni naš namen, preiskati vse vzroke, ki so bili za to stališče večine ali posameznih skupin iste soodločilni. En vzrok pa se mota omeniti, namreč vprašanje učiteljskih plač. Mi moremo o tem vprašanju govoriti poDolnoma odkrito, ker imamo popolnoma proste roke in nismo vezani na nobeno stran. Večina pa, ki je v tej zadevi prevzela gotove obveznosti, je o načinu rešitve tega vprašanja še danes na nejasnem. Strah, da ne pride umikanje v tem vprašanju tako odkrito na dan, je bil tudi eden izmed vzrokov, pogajanja glede delo-zmožnosti štajerskega deželnega zbora razbiti in tudi preprečitev rešitve tega vprašanja na nas zvrniti. Mi že v naprej odklanjamo tozadevno vsako krivdo ip izjavljamo, da so nam ti dogodki v večini pokazali na pot, na katero nameravamo stopiti. V zbornici je nastala splošna tihota, Nemci so bili poparjeni, ker niso mislili, da bodo šli slovenski poslanci do skrajnosti. Takoj za dr. Korošcem se je oglasil k besedi dr. V e r $ t o v š e k , ki začne go-~ voriti slovenski. Že ko so slišali prve besede: »Visoka zbornica!«, so vedeli, pri čem da so. Med dr. Verstovškovim govo- LISTEK. Burje. Zgodovinska .slika. — Spisal L. R. (Konec.) »Torej naših vojakov ni več nikjer?« je vprašal župan. »Ne v nebu, ne v zemlji«, je odgovoril berač. »Pa mislim, da je naš general Kari že nastavil Francozom kje kako past, da se polovijo kot miši. Drugače naj se mi ta hip noge posušijo!« »Mica, daj Basa ju kaj za pod zob! Jaz se grem tačas preoblek in potem pojdeva z beračem gospodu župniku povedat, kako jc. Oni nam bodo kaj svetovali, jaz sam ne vem več, kje se me glava drži«, je tožil župan in odšel v kamro. Čez pol ure sta bila že v župnišču in Basaj je nadolgo in široko pripovedoval, kar je vedel. Cc kaj ni vedel, se je debelo zlagal. Tačas pa je pridirjal v vos oddelek francoskih konjenikov. Pred županovimi so se ustavili. Tako nenadoma so privihrali, da niso utegnili županovi niti zapreti vrat pred njimi. Hlapca sta so skrila v seno, clekle so jokale v kamrah, županov Jakob pa, rom so se začeli zopet pogajati. Ob 3. uri se je konstatirala nesklepčnost zbornice in deželni glavar je sejo zaključil. Vse kaže, da vihti nad nemškonacio-nalnimi poslanci svoje bojno kopje poslanec Wastian in pa njegovih šest traban-tov, ki tvorijo najradikalnejše in obenem slovenskim težnjam najbolj nasprotujoče krilo. To so ljudje, za katerimi stoji spod-nještajerska klika, ki prevrača svoje politične kozolce po spodnještajerskih mestih in trgih in ki ne živi od svojega političnega dela, ampak od nacionalnih intrig, ki jih umetno goji po .Spodnještajerskem in bi njih konec pomenil tudi njihov politični konec. Kdo bo zmagal v nemškonacional-ni večini, ali pamet ali kričaštvo, se bo kmalu videlo, najbrže že jutri, ker bo že jutri ob desetih nova seja sklicana. To je gotovo, da se slovenski poslanci ne dajo več za nos voditi z raznimi pogajanji in da bodo svoje stališče uravnali le po jasnih in odločnih sklepih in predlogih nemške večine. GDčiiisKš svei Moški. Seja 2 3. j a n u a r j a 1912. Na dnevnem redu včerajšnje seje občinskega sveta so bile večinoma same volitve. Župan je zopet z velikim poudarkom naglašal svojo objektivnost in menil, da bo moral ves občinski svet, tedaj tako večina kakor manjšina, nositi odgovornost, če bi se delo ne posrečilo. Naš klub nI podal nobene prograrnatične izjave, pač pa je pri vo-. litvi podžupana oddal prazne glasovnice, s čimer je svoje strogo opozicio-nalno stališče jasno označil. Včeraj je tudi zastopnik socialne demokracije vprvič nastopil, in sicer tako, da je šel dvakrat v ogenj za liberalno večino, pa se jc enkrat pošteno opekel. Bilo je to tako: Večina jc predlagala, naj se redne seje vrše vselej ob 5. uri popoldne. Govorniki našega kluba so pa zahtevali, da se vrše seje saj ob 6. uri, ker sede v našem klubu tudi delavci in uslužbenci, ki šele takrat končajo delo in ne morejo prejo k sejam priti. Proti temu se je pa oglasil zastopnik »edine delavske stranke« in začel patetično, kakor da bi bil na kakšnem shodu, deklamirati, da jc on odločno za predlog večine, češ, delodajalci bi morali dela-vcem takrat, kadar kliče slednje dolžnost v kako javno korpo-racijo, dati cel dan prosto, ker se od delavca ne more zahtevati, da po tru-dapolnem telesnem delu še duševno dela. Seje naj se torej začno ob petih, neglede na delavce, ki morajo ča!:ati, ki je imel petnajst let, je jezno gledal iz kota na rdečehlačarje, ki so bili po-skakali s konj in s sabljami v rokah obstopili mater. Kričali so nekaj nad njo, vihteli sablje, kazali semintje — mati županja pa je trepetala od str,ahu: »Kristus nebeški, kaj naj storim, ko nič ne razumem!« Dolgo so kričali, a slednjič uvideli, da vse skupaj nič ne pomaga. Vtaknili so sablje v nožnice, le eden se je mogočno razkoračil in zavpil: »Baba, hopsa«! Županja ni vedela, kaj hoče. »Hopsa, hopsa«! ji je tulil na uho in kazal na konje. »Moj Bog, kako bom liopsa, ko sem stara«! je tarnala. »Hopsa«! sc je jezil Francoz, mahal s sabljo in skakal semintje. »Še ubijejo me ti neveraiki, če jih ne bom slušala«! je zastokala županja in so začela spravljati na konja. Francoz jo je potegnil proč, se zasmejal in ji milejše povedal: »Hopsa«! »Hočejo nemara, da, zaplešem...«, je vzdibnila županja, se vdala v svojo osodo, prijela za. predpasnik in se zavrtela pred vojaki v najlepši polki, kakor jo je plesala na svoj poročni dan. Francoze pa je lomil smeh, začeli so se krohotati, da je odmevalo po vsem dvorišču. da se preje družabni red izpremeni. Rekel je, da sc mu zdi nesocialno, ako kak delavec v sedanjih razmerah sploh kak političen mandat izvršuje, češ, da preveč trpi! S tem se je Kristan tako osmešil, da bo težko smatrati njegove nastope sploh za resne. Proti temu seveda nima nič, če morajo delavci po mukapolnem dolu na socialnodemo-kraške shode in konference. Mož sc jc s teni postavil približno na stališče človeka, ki bi bil proti temu, da se zvečer užge luč, ker bi moralo po niego-vojn mnenju še solnce svetiti. Če bi bila naziranje tega gospoda sodruga vjtealonu obveljalo, bi bilo vsakemu delavcu popolnoma onemogočeno izvrševati mandat v ljubljanskem občinskem svetu. Govorniki našega kluba, med njimi dva. delavca, so gospodu literarnemu socialistu povedali, da se pri tem vprašanju ne gre za kapi-tališki družabni rod, ki je vprašanje, katerega ljubljanski občinski svet ne bo rešil, ampak zato, da se morejo občinski svetovalci, ki..-»so delavci, sej sploh udeleževati. Liberalci, ki so Kristanu ploskali, so kqnčno z nami in Nemci glasovali in- zastopnik jugoslovanskih sodrugov je obsedel sam. Koncem seje je hotela večina z nekim predlogom manifestirati svojo skrb za avtonomijo ljubljanskega mesta, pa sc ji kljub temu, da je socialni demokrat zopet zajalial svojo Rozinanto in šel v boj za liberalcc, ni posrečilo, ker so govorniki našega kluba večini takoj povedali, da se ji gre za vse kaj drugega kakor za mestno samoupravo. X X X Ob 6. uri zvečer o tvori župan dr. Tavčar sejo. Za overovatelja zapisnika imenuje gg. B o n a č a in B a -hov ca in predstavi zapisnikarja g. Kcsslerja. Nato nagovori župan občinske svetovalce sledeče: »Čast mi je vas v tej zbornici spoštljivo pozdraviti in vas iz srca vse klicati k skupnemu sodelovanju. Moja oseba bo stala nad vsakim strankarskim prepirom. Svest sem si bil, ko sem svojo nalogo sprejel, da mi je ne bo mogoče izvrševati, ako ne bo obstojala. v tej zborovalnici gotova harmonija. Jaz obljubljam, da bom kot župan razprave vodil objektivno in kot predsednik temu svetu ne bom poznal nobene stranke. Razprave naj bodo mirne, brez strankarskih prepirov in sum-ničenj. Jaz ne bom dopuščal žaliti ali sumničiti ne oseb ne strank. Bodite, gospodje, prepričani, da je vaša odgo- Njen sin Jakob je stisnil pesti, se potuhnil in zlezel skoz okno na drugi strani hiše. »Čakajte vragi, očeta grem poklical, on vam pokaže mater imeti tako za norca!« Stekel jc proti župnišču klicat očeta. Kmalu je bit župan z beralčem doma, Mati županja je vsa upehana jokala na klopi pred hišo, Francozi pa so rogovilili po veži in po dvorišču. »Hopsa«! so zakričali nad županom, ko je vstopil. »Hudir vas nesi, nevernike«! je za-rentačil župan, a vendar je bil v strahu. »Bog ve, kaj kričijo ti hlačarji. Basaj, sedaj pokaži, kar znaš! Saj si pravil, da znaš vse jezike«! »Kaj bom, reva, znal . . .«, je vzdihoval berač: Francozi pa so kričali še huje »hopsa« in kazali na. konje. Slednjič se jc beraču posvetilo. »Meni se zdi, oče župan, hopsa jc najbrž francoski (o, kar jo po naše ovsa. Svojo mrhe J)i nemara radi nakrmili , . ,<< Začel se je nekaj meniti z vojaki po laški in kmalu povedal županu: »Krmo hočejo, som že prav povedal. Čo imato kaj ovsa pri hiši, ga jim le vornost ravno taka kakor županova. Če bi se delo v tej zbornici ne posi'eCi-lo, bo odgovornost na vse padla. Naznanjam, da sem odložil svoj mandat v deželni šolski svet in sem že danes dal volitev v to važno korpora-cijo na dnevni red. Prejel sem več nujnih predlogov, ki jih bom naznanil koncem soje. Zdaj pride na vrsto volitev p o d ž u p a n a po § 56. občinskega reda. Za skrutinatorja imenujem gg. Bončarja in dr. Detelo.« Izid volitve je sledeči: Oddanih 42 glasov, od teh je 13 praznili, 23 sc glasi na dr. Trillerja, 6 na Pammerja. Izvoljen je dr. Triller. (Ploskanje pri občinskih svetovalcih narodno-napredne stranko.) Dr. Triller nagovori občinski svet sledeče: »Sprejmem svoje mesto in sc naj-iskreneje zahvaljujem svojim somišljenikom na izkazanem zaupanju. V tem ozira bo slejkoprej moje načelo: Zvestoba za zvestobo! Obljubljam pa, da sc bom, kadar mi bo poverjeno vodstvo občinskega sveta, trudil posluževati se vedno tolike objektivnosti, da ne bom dal nobenemu članu tega sveta povoda za kako opravičeno pritožbo.« Župan preide nato k izvolitvi odsekov. Formalno predlaga dr. Triller, da se izvolijo poleg magistratnega odseka (8 24. občinskega reda) še sledeči: personalni in pravni (9 članov), finančni (9), stavbni (9), šolski (9), obrtni (9), policijski (7), draginjski (7), olep-• sevalni (7). Dr. Zaje: V imenu našega kluba ^javljam, da smo s predlogom g. dr Trillerja za danes zadovoljni s pridržkom, da prihodnjič izvolimo šc ostale odseke. Župan naznani, da ima po § 55. vsaka stranka pravico zahtevati zase primerno zastopstvo po veljavnem ključu v vsakem odseku. Samoposebi se presumira, da vsaka stranka to zahteva. Ako so vsi zadovoljni, lahko postopamo tako, da se načelniki posameznih strank dogovorijo in da potem vsa zbornica izvoli kandidate, na katere so se načelniki klubov zjedinili. (Odobravanje.) Prekinem v to svrho sejo. (V odseke po 9 članov sc izvoli 5 članov narodno-napredne stranke, 3 S. L. S. in en Nemec, v odseke po 7 članov pa 4 narodni naprednjaki, 2 od S. L. S. in 1 Nemec.) dajte, drugače šc hišo zažge jo te mr-čine«. »Ovsa nimam, sena pa, če že nI drugače«! je pokimal župan, prijel Francoza, ki se je najbolj drl, za roko, ga peljal v hlev, pokazal tam serio, in ko ga je ta vprašal: hopsa, je župan skomizgnil z rameni in pokazal, da ga nima. No, Francozi so bili tudi s senom zadovoljni. Nehali so kričati, nanesli sena pred konje; majhen, črnikast Francoz, nemara oficir, pa je ogledoval, hišo, stopil z dvorišča in sc oziral tudi po vasi. Posebno ga je zanimalo kamenje, ki je bilo na korcih po strehah. Zdelo se mu jc sumljivo in obrnil se je na berača, ki se mu je zdel izmed vseh še najbolj brihten, pokazal na streho in ga nekaj vprašal. Basaj seveda ni razumel besedice, a. zdelo se mu je, da ga vpraša, čemu je kamenje na strehah. »E — per burja . . .«, se je odrezal nakratko. Francoz ga je grdo pogledal, poklic cal vojaka, kj je za silo lomil laščino, in začela, sta izpraševati Basaja na take načine, da mu jc postalo kmalu vroče. Basaj je trdil, da jc kamenje za io naloženo po korcih, da jih burja ne odnese. Francoz se jc pa rotil, da je burja začno staj ol> 6. url. Tudi jaz sem usluž benec, poslovodja, ki dola posebno. 9b seziji brez velike škode ne moreni zapustiti in bi se sej prej težko mogel udeležiti, tedaj je pravično, da se na to ozirate. Kar pa se tiče govornika socialne demokracije, je vsak delavec vendar še, tako trden, da si pri sejah ne bo prenapel svojih živcev. (Vese-lost in odobravanje pri svetovalcih S. L. S. Štefe: Kristan torej ne pozna vsakega dela! Kristan razburjen: Kaj se zaletavate v mene! štefe: Kes imeniten voditelj socialne demokracije! Vsakega dela pa le ne poznate! Kristan: Tudi jaz delam. Štefe: Oba sva žurnalista, midva že zjutraj ob 8. uri lahko tu sediva, če treba tudi brez »ko-feta«.) Roj in a: Podpiram predlog našega načelnika in sicer zato, ker je tudi v interesu obrtnikov, da so do določenega časa v delavnici. Seje naj se saj ob 6. uri začnejo. (Pritrjevanje pri svetovalcih S. L. S.) Dr. Zaje: Govornik socialne demokracije je govoril sicer lepe besede, kako bi bilo prav, da bi delavci bili dela prosti, kadar morajo kakšno javno funkcijo izvrševati in tudi jaz se v tej želji z njim strinjam, toda v danih razmerah so to le besede. V obSin-skem svetu lizpremembe družabnega reda, kakor jo želi socialnodemokra-ški zastopnik, ne bomo dosegli. Danes se za to pa še prav posebno nič ne gre, ampak gre se zgolj za to, da se seje nastavijo tako, da se jih bodo mogli delavski zastopniki v sedanjih obstoječih razmerah udeleževati, ker mi hočemo tu delati. (Odobravanje pri zastopnikih S. L. S.) Višnikar: Mi smo imeli s svojim predlogom le. ta namen, da bi se seje preje začenjale, ker bodo po vsej priliki dolgo trajale. Ampak to ni za nas noben casus belli. Čo je vsem ustreženo, se udamo in določimo seje ob šesti uri. (Splošno odobravanje.) Dr. Zaje se pridružuje temu predlogu. Pri glasovanju se sprejme Višnikar jev predlog z vsemi glasovi razun soc. demokraškega. Zupan naznani potem samostalne in nujne predloge. Opomni, da se mu bodo morali prod sejo pismeno predložiti. Sicer bo pa predloge numeriral. Kdor prej pride, prej melje. Predložena sta mu dva predloga (Reisner in dr. Zajec), naj se uslužbencem mestnega zakupa izboljšajo plačilne razmere. Bo clal oba v razpravo. (Profesor Reisner je predlagal, naj se dovoli uslužbencem d i- a g 'i n j s k a d o k 1 al d a , dr. Zaj-čev predlog pa gre dlje in se glasi: Magistratu se naroča, da izdela nemudoma načrt o plačali in službe-n e m razmerju mestnih užitnin-skih paznikov in ta načrt predloži v sklepanje občinskemu svetu tekom tridesetih dni.) Župan da besedo prof. Reisnerju. Reisner utemeljuje svoj predlog. Stvar je nujna, saj sta jo obe stranki predložili. Razmere v tem oziru so res abnormalne. Se sklicuje na spomenico uslužbencev mestnega užitninske-ga zakupa, ki je bila izročena načelnikom klubov. Glede popolne preuredit- ve (kakor jo zahteva predlog dr. Zajca) pa sodi govornik, da se ne sme občinski svet prenagliti. Direktorij bo moral to stvar tehtno preštudirati. Dokler se kaj temeljitega ne more napraviti, naj se dovolijo saj draginjske doklade. Dr. Zaje: Užitninski pazniki so bili dozdaj najbolj prezirana kategorija. Njihove plačilne in službene razmere so popolnoma neurejene. Te največje sirote mesta so do prejšnjega občinskega sveta komej kakšno drobtino dobili. (Štefe: Njihove prošnje so v koš metali!) Šole, ko se je med njimi pojavilo močno gibanje, se je tudi stranka, ki ji je podrejena usoda mesta, nekoliko zganila. Tako res ne gre dalje. Mi bomo glasovali za predlog večine, večina pa naj tudi za naš predlog glasuje, ako hoče, da se ta. zadeva hitro in temeljito reši. Od direktorija mestnega užitninskega zakupa jaz nič ne pričakujem. (Štefe: Ravnatelj užitninskega zakupa še svojih uradnih ur ne more vzdrževati!) Prosimo pa župana tudi, naj se hitro izplačajo že pod vladnim komisarjem sklenjene draginjske doklade za mestne uslužbence, ker se še danes niso izplačale. Nujnost obeh predlogov se z vsemi glasovi zbornice sprejme. V meritorni debati stavi svetovalec R o j i n a predlog, da se draginj-ska doklada dovoli tudi delavcem v mestni elektrarni, ki letos niso nič dobili. Č r n 6 predlaga draginjsko dokla-do tudi za delavce v klavnici. P a v š e k ni g. Rojine razumel, zato začne nekaj z njim polemizirati, a konča, ko se ga opomni, da je g. Ro-jina ravno to zahteval, kar g. Pavšek hoče. Zupan da oba predloga na glasovanje. Se sprejmeta z vsemi '-1-- 'i. (Štefe: Vendar po petnajstih letih!) Predloga gg. Rojine in Črneta vzame naznanje, ker se mu zdi samoobsebi umevno, da bodo vsi dobili draeirisko doklado. Na vrsto pride predlog dr. Novaka, naj občinski za&top po § 7. volilnega reda trgovske in obrtne zbornice, nred-laga politični oblasti iz svoje srede izvoljenega člana v volilno komis?'o za trgovsko in obrtno zbornico. Dozdaj je zastopal občino vladni svetnik La-schan, zdaj pa treba voliti člana iz srede novega občinskega zastopa. Nujnost se sprejme z glasovi na-rodno-napredne stranke in soc. demokrata. V meritorni debati naglasa svetovalec L o ž a r, da je volilna komisija svoje delo domala končala in da mora svetnik Laschan svojo nalogo do konca izvršiti. Predlog dr. Novaka je nepotreben. Pammer (nemško): Volilna komisija je svojo nalogo končala, preostaja le štetje glasovnic. To bo prejšnji zastopnik občine že še opravil. Dr. Zaje: Predlog večine je le udarec v vodo. Krogija je že iz puške vun. (Veselost.) Komisija je glavno delo že končala. Zato predlog dr. Novaka nima nobenega realnega pomena, (Šte- Rezultat volitev.' S -44 glasovi so izvoljeni v magistratu! odsek: Franchotti, Knez, Lapajne, dr. Triller, Kristan, dr. Zajec, Štefe, Lilleg, Pammer. personalni in pravni odsek: Višnikar, Bončar, dr. Hudo vernik, Miloh-noja, dr. Novak, dr. Dotola, Štefe, Štrukelj, dr. Ambroschitz. (načelnik: Višnikar, podnačelnik dr. Ambroschitz); finančni aJsek: Milohnoja, Liko-rar. Mally, Reisner, Smole, Štrukelj, Lilleg, Ložar, Staudacher. (načelnik; Milohnoja, podnačelnik Lilleg); s avbnl odsek: Štembov, Bončar, Knez, dr. Novak, Pavšek, Rojina, Ložar, Bahovoc, Pammer. (načelnik: štembov, podnačelnik Pammer); šoiski odsek: Dimnik, Likozar, Pippenbacher, Reisner, Hudovernik, Detela, Jevc, Šerjak, dr. Ambroschitz. (načelnik: Dimnik, podnačelnik Detela); obrtni odsek: Franchetti, Ronac, Črne, Lapajne, Pavšek, Rojina, Ložar, Šerjak, Ungar. (načelnik: Franchetti,, podnačelnik Ložar); policijski odsek: Pippenbacher, Franchotti, Bonač, Trnkoczy, ' Štefe, Marinko, Elbert. (načelnik: Pippenbacher, podnačelnik: Štefe); draginjski odsek: Roti, Dimnik, Planiušek, Kristan, Jevc, Kos, Brand. (načelnik: Roti. podnačelnik: Kos); olepševalni odsek: Mally, Štembov, Bončar. Roti, Marinko, Štefe, Schmitt. (načelnik: Mally, podnač.: Schmitt). Zupan odredi nato volitev v c. kr. deželni šolski svet. Oddanih 43 glasov, od teh je dobil prof. Reisner 23, dr. Detela 13, 7 je praznih. Izvoljen je prof. Reisner. Nato pride na vrsto zadnja točka dnevnega reda, d o 1 oč i 11' v č a s a občinskih sej po § 50. občinskega reda. Višnikar predlaga v imenu večine, naj se redne seje vrše prvi torek vsakega meseca ob 5 uri popoldne. Dr. Zaje se ne strinja z uro. Po novem občinskem redu so prišli v občinski svet tudi delavci in na te se moramo tudi ozirati. Socialne razmere so take, da dotičniki sole ob C. uri končajo z delom. Apelira na lojalnost večine, da se seje nastavijo ob pol 7. uri zvečer. (Odobravanje pri svetovalcih S. L. S.) E. Kristan pravi, da ne riodpira predloga dr. Zajca, ker ni v interesu delavcev. Nesocialno je, če se inoraio delavci, ki ves dan delajo, potem Se docela izmučeni zvečer duševno napenjati. Treba jo preje, da delodp.^lci delavce tisti dan dela oprostijo, da bodo samo eno delo opravljali, ne pa da se jim dvojno nalaga. Zato se strinja s predlogom Višnikar j a. (Ploskanje pri večini.) Kos: Konštatiram, da se jaz kot tovarniški delavec ne morem sej preje udeleževati kakor ob pol 7. uri, ker imam tako delo, da ga ne morem prej zapustiti. Naj bi se seje saj ob 6. uri določile, ker če ne, izjavljam, da sem primoran svoj mandat odložiti. (Odobravanje pri svetovalcih S. L. S.) Šerjak: Se pridružujem predlogoma dr. Zajca in Kosa. Seje naj se kak avstrijski general, ki jo ukazal naložiti zato kamenje po strehah, da bi pobili z njim Francoze, ko bi prišli v vas. Bašaj ni razumel dosti laščine, francoščine pa nič, a videl je, da mu prede slaba. Francoza sta kričala nad njim in mu žugala s sabljo, 011 pa od straha ni več vedel, kaj pravzaprav hočeta. Slednjič je spoznal, da hočeta vedeti, odkod je burja. »Sem od čavna piha, naj mi malha na hrbet priraste, če ni res«! se jo rotil in kazal na ono stran, kjer je Čaven. Oficir je zadovoljno pokimal in se obrnil, Basaja pa. so vzeli vojaki medse in tisti, ki je tolkel laški, mu je koncem koncev dopovedal, da jim bo moral pokazati pot. do burje. »Ta bo lepa . . .«, je vzdihnil berač in začel premišljevati, kako bi se Francozom iz vil. Tačas se je znočilo. Mrzla, črna noč se je napravljala, brez zvezd, in burja, se je ponujala. Z nočjo je prišel nov oddelek Francozov v vas. Ta se je raztrešči po celi vasi, pri Zupanovih pa so Francozi zasedli konje, berač je dobil svetilko v roke in zapovedali so mu. naj jim kažo pot. »Kam moraš, Basaj?« ga je vprašal oče župan pred odhodom, ko mu je prižgal luč. »Burjo me gonijo iskat ti pasje-verci, pa jaz jim bom že pokazal. Z Bogom!« Počasi so odjezdili konjeniki po cesti na vipavsko stran, pred njimi jo krevsal berač s svetilko v roki in se delal še bolj nadložnega, nego je bil. Kako jim uideni, kako jim uidem? je tuhtal, а, nobena pametna misel mu ni hotela priti v glavo. »Presneta burja, da mi delaš toliko sitnosti. Od Čavna pihaš, da me ušesa in nos bole in pečejo, in zdaj naj te grem še iskat. Da bi mi vsaj kako pometno misel prinesla, kako bi jo popihal izmed teh rokovnjačev!« je mrmral in si privezal klobuk z ruto, da bi mu ga burja ne odnesla. Premišljeval je daljo. Zapeljem te hudobe kam, luč upih-nem, tema je kakor v rogu, pa naj me dobijo, če morejo! Seve, če me dobijo, bom kmalu visel na veji in Bog naj bo milosten moji ubogi duši! Zmotil je očenaš za srečen konec in jo ubral po ozki stezi, da je mogel komaj posameznik za njim. Francozi so ga ustavili, a Basaj jim je na roke pokazal, da je cesta se-ženj dolga, steza pa ped, ker jim drugače ni mogel dopovedati, da je to bližnjica. »Tam je most,« je modroval berač dalje, »širok most kmalu, potem, ko pride steza na cesto. .Steza je nerodna, če bom urnih nog, se Francozi vsi polomijo, preden pridejo na cesto. Tam pustim malho in klobuk in iskali me bodo pod mostom, jaz jo pa ubrišem skozi Osek v gore. Trnovski gozd je velik, ljudje tam gori dobri, se že skrijem in preživim . . .« Zmolil je šo en očenaš, podvizal korake in nenadoma je bila svetilnica razbita in ugasla v kamenju, Basaj pa jo je drobil že streljaj pred Francozi po stezi, ki jo je poznal kakor svojo malho. Za njim kričanje in preklinjanje. Prisopihal je do ceste, bežal do mosta, vrgel tam malho in klobuk v suh potok pod cesto in hitel po travnikih in njivah proti gorovju. Daleč je že bil, ko se je oddahnil in poslušal. Čul je peketanje na cesti, drobna luč je zatrepetala tam ^loli, nenadoma se je zabliskalo in strel je počil. »Glej jiii. ziomke, pod most streljajo .. .« se je zasmejal, »O, ti preljubi Basaj, zahvali Boga, da ti je dal tako bistro glavico, da nisi šel pod most, ampak si jo rajši popihal sem gori!« A ni še dobro nehal, ko se je zasvetilo tam pod Gradcem, mali višini ob cesti, nato še enkrat in potem neštetokrat. Pok za pokom, iz grmovja nad cesto so žvižgale svinčenke na Francoze, ki so iskali svojega ubegle-ga vodnika. »Glej, to so pa naši fantje . . se je vzradostii berač. »Tam je nastavil Karel, general našega cesarja, tako past, da bo Francozom gorje, ko jih prime za vrat. Zdaj bodo te šleve mislile, da je tam Čaven in tam general Burja. Le da bi Bog dal srečo našim soldatom, jaz jo pa potegnem na varno ..• Po cesti je dirjala francoska pred-straža nazaj proti Šempasu, Basaj pa je hvalil Boga za srečno rešitev in zložno stopal po poti. ki pelje v Trnovski gozd. fe: Se ijm gre le za strankarstvo!) Mi sicer nimamo nič proti temu, če hočete dr. Novakov predlog sprejeti, glasovali bomo pa proti, ker nam je za resno delo. Dr. Triller pravi, da se manjšini čudi. če predloga dr. Novaka ne sprejmemo, kršimo avtonomijo. (Smeh pri svet. S. L. S. Klici: Liberalci so jo kršili!) Resno protestu je, da bi Laschan še v katerikoli stvari občinski svet zastopal. Mi moramo svojo dolžnost vršiti! (Klici pri S. L. S.: Za vašo stranko!) Kristan podpira liberalni predlog, češ, da se gre za avtonomijo. (Klici pri S. L. S.: Za strankarstvo se jim gro in za nič drugega! Del galerije se vmešava v razpravo in demonstrativno ploska govorniku.) Zupan: Opominjam galerijo, da ima biti mirna! Dr. Zaje: Kakor hitro se kdo od nas oglasi proti kakemu predlogu večine, takoj se najde človek, ki začne metati okoli svoje »šlagerje«. V tem slučaju je služila za »šlager« avtonomija. (Klici: Tako je! pri S. L. S.) Jaz pa mislim, da o tej točki le tiho bodimo! (Pritrjevanje pri svetovalcih S. L. S.) Kdo je avtonomijo pokopal, to je čisto znana reč! (Klici pri svetovalcih S. L. S.: Liberalci sami!) Stvar glede volilne komisije v trgovinsko in obrtno zbornico je čisto jasna. Avtonomija ljubljanskega mesta ni odvisna od tega ,če se ta predlog sprejme ali ne. Avtonomija Ljubljane bo živela naprej, če bodo gospodje od večine pametni, (Pritrjevanje pri svetovalcih S. L. S. Večina ugovarja.) to je resnica, vse drugo pa je prazno. (Pritrjevanje pri S. L .S. Večina ugovarja. Župan: Pustimo osebnosti! To bo le škodovalo razpravam.) Novak: Dr. Zaje je očital, da je naš predlog prazna slama. (Zupan: To se ni reklo! Štefe: Je res prazna slama!) Dr. Novak trdi, da je predlog resen. Pri glasovanju se predlog sprejme s 23 glasovi narodno-napredne stranke in soc. demokrata, proti 21. Pri volitvi je s 23 glasovi izvoljen v volilno« komisijo trgovske zbornice Štefan Lapajne, ostali listki so prazni. Zupan izjavi, da bo vladi izvoljenega predlagal, ako ga hoče sprejeti. Župan prebere nato dopis,' v kate- ' rem občinski svetovalec Jevc naznanja, da vsled gospodarskih poslov odstopi. Župan izjavi, da ima g. Jevc, ker je že nad 60 let star, po § 17. občinskega volil, reda postaven razlog, da odstopi, gospodarski razlogi bi ga pa komej opravičili. Debate ni.Pri glasovanju se razlogi g. Jevca spoznajo z vsemi glasovi zbornice za upravičene in g. Jevc zapusti zbornico. Župan naznani, da bo poklical v mestni svet njegovega namestnika (g. ljudskošolski ravnatelj Jeglič). Nato se seja ob 8. uri zaključi. Štajerske novice. š Predlogi naših poslancev v štajerskem deželnem zboru. Poslanci dr. Ben-vič, Roškar, dr. Jankovič in Ozmec so vlo-žili predlog za železnico Purkla-Ptuj-Ro-gatec-Brežice. — Dr. Benkovič, Terglav, dr. Verstovšek predlog za železnico Rečica na Paki-Št. Janž v Sav, dolini. — Dr. Benkovič je vložil predlog radi spodnje realke v Trbovljah. —- Dr. Jankovič in Vrečko predlog radi zgradbe okrajne ceste II. razreda iz Lesične čez Prevorje v Grobelno in preložitve ceste II. razreda med Podsredo in Št. Petrom pod Sv. Gorami. — Poslanec Terglav je vložil predlog za ustanovitev vzornega vinograda za okraja Celje in Vransko, ki sta okužena po trni uši. — Vložili so še več drugih ljudstvu koristnih predlogov. š Iz štajerskega deželnega zbora. V včerajšnji seji deželnega zbora so bili izvoljeni v odseke izmed Slovencev: V odsek za vodopravne zadeve dr. Verstovšek, Ozmec; v politični odsek: dr. Verstovšek, dr. Jankovič; v vinarski odsek: Roškar, Vrečko; v obrtni odsek: dr. Benkovič, Roškar. š Več shodov je priredila zopet zadnjo nedeljo S. K. Z. na Štajerskem. Bili so vsi dobro obiskani. Poslanci in drugi govorniki so razlagali ljudstvu politični položaj v štajerskem deželnem zboru. Ljudstvo je z odobravanjem sledilo izvajanjem poslancev in obsojalo postopanje naših liberalcev, ki neosnovano napadajo v svojih lističih naše poslance, ki se potegujejo za koristi ljudstva v deželnem in državnem zboru. š »Orel« na štajerskem. Prihodnjo nedeljo se vrši ustanovni shod »Orla« v Slivnici pri Mariboru. Na ustanovnem shodu govori poslanec dr. Verstovšek. — Tudi pri Sv. Lovrencu na Dravskem poiju se ustanovi v bližnjem času telovadni odsek. Oglaša se župnija za župnijo za nove odseke. б Zadružni tečaj. Od dne 22. januarja pa do 27. so vrši v Mariboru zadružni tečaj, katerega se udeležuje do 25 mladih zadrugarjev. Tečaj je ot.vo-»11 dr. Ilolmjec. Vodi ga pa nad revizor g. Pušenjak. V torek je predaval tudi živinorejski inštruktor g. Fr. Krištof iz Ljubljane. š Poučni tečaj priredi v četrtek, dne 25. januarja Slov. krščanskosocialna zveza v Galiciji pri Celju. Začne se točno ob deveti uri dopoldne. Tečaj se vrši v šoli, Predavala bosta gospoda dr. Hohnjec in živinorejski inštruktor Krištof s Kranjskega, š Liberalni shodi proti slovenski obstrukciji so se v nedeljo, dne 21. t. iti., skrajno slabo sponesli. Govorniki so se žalostno vralčali v liberalni harem nazaj. Spindler je imel celo to smolo, da je zamudil vlak in je zato shod na Ponikvi izostal. Še »haupt-liberalci« so ga kleli, češ, da jih vodi za nos. Smola! š Predsedstvo štajerske nemškonacio-nalne stranke je imelo dne 18, t. m. sejo, v kateri se je soglasno sklenilo sklicati tekom februarja zborovanje nemškonacio-nalnih somišljenikov. Debatiralo se je tudi o politični situaciji na Štajerskem in se je soglasno izrazilo željo, naj bi deželni zbor deloval. š Iz mariborske bogoslovnice. V bogoslovje je sprejet v prvi letnik G. Jeraj iz Rečice. — V torek, dne 23. t. m., nehajo predavanja za prvo polletje in se pričnejo izpiti, ki se bodo vršili po reformiranem načrtu kot strokovni izpiti (cxamina puhlica), oziroma kot semestralne skušnje (examina privata). — Dne 26. februarja se zopet pričnejo predavanja. š V pijanosti se stepli. Iz Brasiovč pri Celju se nam piše: Posestnika Matevž Ba-sle, Jože Juhart in hlapec Janez Brežičck so se te dni vračali malo natrkani iz Topole proti Braslovčam domu. Med potjo so se zaradi nekih malenkosti začeli prepirati. Iz prepira je nastal pretep in hlapec. Brežiček je z neko ročno žago z vso močjo udaril po glavi Basleta. da se je ta z težko rano na glavi zgrudil nezavesten in si pri tem zlomil tudi levo roko, Basleta so takoj predali zdravniški oskrbi, Bre-žičeka pa so orožniki zaprli, š Požar. 40 vagonov premoga zgorelo. Iz Sevnice se nam poroča: V občini Gobi-tijek je te dni izbruhnil ogenj v nekem iz lesa izdelanem poslopju, v katerem je imel trgovec s premogom Anton Rupnik okrog 40 vagonov pripravljenega premoga za prodajo. Ogenj je popolnoma uničil celo poslopje, ki je bilo last planinske graščine .in bilo vredno okrog 1500 K, ter ves premog v vrednosti 18.000 K. Rupnik je imel premog zavarovan za 16.500 K. Gasile so požarne brambe iz Sevnice in Planine, ki pa proti velikemu ognju niso mogle skoro nič opraviti. Kako je ogenj nastal, se ne ve; sumijo pa, da je kdo vrgel skozi špranjo v leseni steni ogorek cigare v skladišče in tako zanetil ogenj, š Smrtna kosa. V Celju je umrla dne 23. januarja medičarka in svečarka Amalija Rotil. Zapušča več malih nepreskrbljenih otrok. — Umrl je 1.4letni sin tukajšnjega ključavničarskega mojstra Rebeka Janko Rebek. š Trgovinsko ministrstvo je zavrnilo predlog štajerskega društva za povzdigo tujskega prometa, da bi se vpeljal avtomobilski promet na progi Rečička vas ob Paki do Solčave, zaradi preozkih cest, ki \odijo po Savinski dolini. š V Rušah so dobili mesto umrlega zdravnika dr. Gorišeka nekega dr. Pe-tritseha, ki baje ne razume nobene slovenske besede. š Drobne novice. Kmetijska podružnica pri Sv. Jurju v Slov, goricah priredi dne 2. februarja po rani službi božji v gostilni g. Kranjca gospodarsko predavanje, na katerem bo predaval državni potovalni učitelj Pirštinger o zimskem in spomladnem delu v vinogradih in sadov-nikih. — S h o d S. K. Z. se vrli v nedeljo po rani maši v prostorih gosp. Martina Zdolšeka p. d, Pintarja na Ponikvi ob južni železnici. Govori deželni poslanec gosp. Vrečko. — Prostovoljna požarna bramba v Mozirju priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 7. uri zvečer v gostilni gosp, Antona Strmška veselico s srečolovom in petjem. — Iz Sveči ne pri Mariboru. Janez Zorko, 44letni viničar v Podigracu pri Svcčini je šel pred nekaj dnevi v Jare-nioo. Ko se je zvečer vrnil domov, je imel veliko rano na vratu, katera je prizadjana bržčas od kake pištole ali pa od samokresa. Ker Zorko radi hude rane ne more nič govoriti, tudi ne pisali, se ne more zvedeti, ali si je Zorko rano sam prizadjal, ali ga je kdo napadel in obstrelil. Zorko se sedaj nahaja v mariborski bolnišnici, kjer se mu je njegovo zdravstveno stanje v toliko izboljšalo, da bo mogoče še okrevai, š Potres se je čutil v ponedeljek zvečer ob 9. uri 8 minut skoro po celi Štajerski, Sunek je trajal skoro celo minuto. Smer je bila južno-scvcrna. J^ Naše ženstvo ne moremo z no-•enim đnriiom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Feliciie Kalinšek 'Slovenska knharica. Francozi groze ionom. Včeraj smo poročali, kako ostre besede so padale v francoski zbornici proti Lahom, a danes prihajajo še resnejša poročila. Neki poluradni list grozi Lahom, da če Lahi ne izpuste tistih 29 turških potnikov, ki so jih prijeli na francoski ladji ■ Manubi , bodo Francozi svoje zahteve izsilili. Drugo poročilo pa celo naglasa, da jc Francija zahtevala, da ji mora Italija takoj izročiti tistih 29 zadržanih turških potnikov in da če tega ne stori, bo šla Francija do skrajnosti. Lahi bodo Francozom najbrže ugodili, ker jim pač ne kaiže, da pridejo radi 29 Turkov, ki so jih prijeli na francoski ladji, v konflikt s Francozi, od katerih so ne samo denarno zelo odvisni, ampak tudi odvisni glede na Tri-polis, ki jim ga Francozi nič kaj radi ne privoščijo, ker bi ga sami radi zasedli, da zaokrožijo svojo severno afrikansko državo. Kakor znano, gre za to, ali so turški potniki »Manube- člani turškega polu-mesca, po naše rdečega križa, ali pa častniki in vojaki turške redne armade. Čc so člani turškega polumesca, jih ščiti mednarodno pravo, ki določa, da se ne smejo smatrati za sovražnika tisti oddelki, ki so namenjeni, da strežejo bolnikom in ranjencem. O položaju med Francozi in Lahi so došla sledeča poročila: Francija uveljavi svoje zahteve. Pariz, 24. januarja. (Kor, ur.) Pol-uradno poroča neki list, da je francoska vlada naznanila laški, da naj odpošlje 29 turških potnikov v Tunis, Marsilj, Ajaccio ali pa v Toulon, da uvede francoska vlada preiskavo o njih identiteti. Če se nahajajo med potniki tudi vojaki, jim vlada ne bo dovolila nadaljevanja vožnje. Ako Lahi ta predlog sprejmejo, je francoska vlada pripravljena, da sc vse ostale sporne točke prcdlože haaškemu mednarodnemu razsodišču. Čc bi pa Lahi ne izpolnili francoske zahteve, je Francija odločena, svoje zahteve izsiliti. Francozi groze, da prekinejo diplomatično občevanje z Italijo. P a r i z , 24, januarja, (Kor. ur.) >Echo de Pariš'- poroča, da sc je Francija odlo čila, da če Lahi ne odnehajo, prekine diploma tične zveze z Italijo. V slučaju, da Francija ne dobi zadoščenja, namerava Francija spremljati z vojnimi ladjami vse francoske parnikc, ki sc bodo peljali v Tunis in v Alžir. Izdelovalci letalnih strojev se pa pozovejo, da Italiji že naročenih letalnih strojev ne izroče, Francija gre proti Italiji do skrajnosti, Pariz, 24, januarja. (Zas.) Francoska vlada jc naznanila laški vladi, da jc pripravljena na enketo, ki naj ugotovi identiteto 29 vjetih Turkov, če jih Italija takoj izroči Franciji. To jc conditio sine qua non nadaljnjih pogajanj. Če sc to ne zgodi, nastopi Francija proti Italiji s silo. Francosko časopisje o laški debati v francoski zbornici. Pariz, 24. januarja. (Zas.) Vsi listi ne glede na stranke odobravajo predvčerajšnji govor francoskega ministrskega predsednika Poincareja. Matin pravi, da se strinjajo ž njim vsi Francozi. Poslanec grof de Mun piše v »Echo de Pariš«: Poincarejcv govor na naslov Italije ic bil lepa lekcija mednarodnega prava in zdravilno svarilo.« >Libre Parole« piše, da je zbornica dvakrat v kratkem času nastopila nc glede na strankarske razločke v patriotični slogi, »Gaulois« sodi, da so Poircarejevc domoljubne besecle takorekoč obnovile francosko edinost. Jaures piše v ■ Humanite»: »Če nista Francija in Italija blazni, sc spor kmalu uravna, ker nc gre za nikake koristi,« Odločilno posvetovanje v Rimu, Pariz, 24. januarja. (Zas.) Danes se odloči sporno vprašanje med Francozi in Italijani v posvelovanju francoskega poslanika v Rimu z laškim zunanjim ministrom San Guilianom. Protest Turčije. Carigrad, 24. januarja. (Kor. ur.) Turška vlada je pri velevlastih protestirala, ker so Lahi prijeli osobje in denar turškega polumcseca na francoski ladji »Ma-nuba«. novice. III. seja deželnega zbora kranjskega bo jutri, dne 25. januarja 1912, ob pol 10. uri dopoldne. Dnevni red: Naznanila deželnozborskega predsedstva. Poročilo deželnega odbora o pobiranju nad 100-odstotuih doklad v občini Jablanica leta 1912, •— Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izpremenjeni načrt zakona o izboljšavi pašnikov, — Poročila deželnega odbora: o pobiranju 119', dokladc po davčni občini Polje krajevne občine Vrabčc leta 1912; o pobiranju 122 o dokladc v davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipstnj krajevne občine Stari trg pri Ložu leta 1912; o uredbah v svrho razbrie-menitve deželne blaznicc na Studencu; o dveh osebnih zadevah pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani; o pobiranju 124-odnosno 201odstotnc dokladc v občini Trnovo leta 1912; o nekaterih premembah v načrtu zakona o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin. — Volitev deželnega odbornika, eventualno namestnika iz volilskega razreda mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice. — Poročilo verifikacijskega odseka: a) o dopolnilni volitvi deželnega poslanca v kmet-skih občinah volilnega okraja Trebnjc-Višnjagora - Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče, b) o dopolnilnih volitvah dveh poslancev iz volilnega razreda mest in trgov, volilnega okraja mesta Ljubljane. — Poročila ustavnega in občinskega odseka: o poročilu deželnega odbora o ustanovitvi samostojne krajne občine Sela pri Šymperku; o poročilu deželnega odbora o razdružitvi krajne občine Mošnje. — Ustno poročilo finančnega odseka: o računskih sklepih deželnega posojilnega zaklada za leto 1910; deželne prisilne delavnice za leto 1910; gledališkega zaklada za leto 1910; garancijskega zaklada dolenjskih žcleznic za leto 1910; ustanovnih zakladov za leto 1910; deželno-kultur-nega zaklada za leto 1910; pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za 1. 1910; muzejskega zaklada za leto 1910; nor-malno-šoiskcga zaklada za leto 1910; o računskih sklepih bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1910; grmskega zaklada za leto 1910; o zvišanju plač deželnim dacarjem; o računskem sklepu melioracijskega zaklada za leto 1910; deželnega zaklada za leto 1910; o dovolitvi letnega prispevka 600 K za štiri gluhoneme gojence; o dovolitvi 140% doklade za občino Godovič; o dovolitvi 130^'r dokladc v davčni občini Vrhnika in 180% v davčni občini Stara Vrhnika; o pobiranju 166% doklade v občini Celje; o pobiranju 110',' odnosno 109% doklade v občini Sv, Križ pri Svibnjem; o pobiranju 126% dokladc v občini Trava; o dovolitvi višjih nego 20% priklad za cestne namene; o pobiranju 120% dokladc v davčni občini Postojna. + »Napredna misel na Slovenskem.« Tržaško »Jutro« je sodeč po njega vsebini in obsegu že precej pri kraju. Spomladi umirajo jetični bolniki, najbrže bo letošnja pomlad tudi jetičnemu »Jutru« prinesla konec. Jutro je že začelo delati skoraj svojo politično poroko, v kateri konstatira, da prave »napredne« stranke na Slovenskem pravzaprav ni in svari slovensko ljudstvo pred takimi liberalci, V zadnji ponedeljkovi številki piše, da je liberalna stranka »celo brez programa, se lovi od slučaja do slučaja«, da »ni nobenemu liberalcu nič verjeti«, to pa zato, »ker ni nikjer vpisan, nikamor ne spada, ni nič zavezan storiti za stranko in je vsak liberalec pri teh razmerah lahko dvoživka«. Starini so znani po svoji »nedelavnosti«, mladini pa »po neumestnih zdražbarijah« in pa po tem, »da kot slabo leto požgo vse, kamor njihova noga stopi«, »Mladini«, pravi list, »so akademsko naduti« in dr, Tavčar naj ne da vajeti iz rok in naj raje počaka na drugo generacijo, ki bo boljša kakor ta, če pa ne bo, »potem pade s Tavčarjem vred tudi narodno-napredna stranka«. To so hude obdolžitve in težka prorokovanja; ampak vse to ne bo »Jutru« prav nič pomagalo, ker jc njegova bolezen še hujša od one narodno-napredne stranke in je nc ustavi nobena sila. -j- Shod S, L. S. v Novi vasi pri Rakeku se je vršil preteklo nedeljo. Predsedoval je shodu poslanec Drobnič. Na shodu je. govoril poslanec dr. Zajec. Z velikim navdušenjem jc shod odobraval načelu. S. L. S. -j- Dr. Novak se peha za svoj deželno-zborski mandat v trgovski in obrtni zbornici. Jako neokusno je, kar počne dr, Novak, da bi si ohranil svoj deželnozborski mandat iz trgovske in obrtne zbornicc, do katerega ima pravico le obrtnik ali trgovec. Vsa liberalna stranka se peha za liberalnega advokata, in s tem kaže, da je pri vsakem nastopu samo stranka liberalnih advokatov. Dr. Novak je razposlal po deželi še to-lc milo prošnjo za svoj mandat: »Velecenjeni gospod! Naravno je, da ima narodno-napredna stranka velik interes na izidu volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Trgovska in obrtna zbornica jc bila dosihmal po svoji veliki večini narodno-napredna. Zgolj slučaji smrti so to večino v zadnjih dveh letili nekoliko zmanjšali. Treba nam je tedaj vse pozornosti, da pri prihodnjih volitvah zopet dosežemo svojo izdatno večino v trgovski in obrtni zbornici. Klerikalci hočejo pač dobiti tudi trgovsko in obrtno zbornico v svoje roke naravno, ker volijo svetniki trgovske in obrtne zbornice tudi dva deželna poslanca, — zategadelj je dolžnost narodno-napred nc stranke, da prepreči te klerikalne na kane. V imenu Izvrš. odbora narodno-napredne stranke dovoljujem si na Vas staviti najvljudnejšo prošnjo, da blagovolile po svojih močeh pripomoči, da sijajno zma ga pri prihodnjih volitvah narodno-napredna stranka v trgovski in obrtni zbornici. V pravem času bo treba zbrati od volilcev podpisane glasovnice ter jih poslati z legitimacijami vred na naslov podpisanega.« Včeraj pa je v svoji lastni zadevi dr, Novak nastopil v ljubljanskem občinskem svetu in si nadel kostum »mestne avtonomije r, ki pa je bil tako prozoren, da je vsak videl skozi le oguljeno liberalno strankarstvo in pa — dr. Novaka. »Mestno avtonomijo« bi pač liberalci lahko porabili za lepše manifestacije, kot pa za tak lov po dr. Novakovem mandatu. Kaj drugega kakor neokusnost včerajšnji nastop liberalne stranke v občinskem svetu ni, kajti vsak odposlanec je sedaj za eno samo sejo v komisiji čisto nepotreben, ker se o vseh prejšnjih sejah niti informirati ne more. Liberalcem je samo za zgago in vsako še tako resno stvar znajo le ponižati. To so včeraj liberalci zopet dokazali. Zastopnik socialne demokracije jim je seve šel zopet na limanice. Morda pričakuje ta literarni socialist od liberalcev službe pri gledališču, ako bi postalo mestno. Sploh pa je socialni demokrat presneto malo poklican, se vmešavati v zadevo trgovcev in obrtnikov, Trgovci in obrtniki se za liberalno advokatstvo in literarni socializem prav lepo zahvaljujejo. -f- Lepi prijatelji trgovcev in obrtnikov, Liberalna stranka se sedaj pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico cedi »prijateljstva« do trgovcev in obrtnikov, v dejanju jih pa vedno smatra za nekaj nižjega kot svoje liberalne advokate. To se je tudi pokazalo v včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta. Tudi za podžupana je izvolila večina liberalnega advokata! Ali nima liberalna večina med seboj res nobenega obrtnika ali trgovca, ki bi lahko prevzel vsaj mesto podžupana? Ugled obrtnega in trgovskega stanu bi zahteval, da vsaj na sedeju podžupana sedi zastopnik teh dveh stanov. Liberalci pa za to nimajo zmisla in menijo, da so obrtniki in trgovci dobri zanje samo pri volitvah. Da so se pri tem uračunali, naj obrtniki pokažejo pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico. V boj za čast, ugled in samostojnost obrtnega in trgovskega stanu! Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. V kratkem se prično razpošiljati glasovnice in legitimacije za te. volitve, pri paterih se liberalna stranka bori za to, da ostane zastopnik trgovske in obrtne zbornice v deželnem zboru liberalni advokat dr. Novak, ki še nič ni storil za trgovce in obrtnike in pa velekapitalist in velepodjetnik Supančič. Slovenska Ljudska Stranka se pa. bori za to, da tudi v deželnem zboru, nuj zastopa trgovce i z trgovske in obrtne zbornice trgovec, obrtnike pa obrtnik. Liberalci delajo z vsemi sredstvi. Hodijo okolu in se našim somišljenikom in somišljenicam predstavljajo kot somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke, da bi tako izvabili od naših glasovnice. Treba je torej največje previdnosti, »5 a ne bndeie orl liberalnih agitatorjev ogoljufani! Opozorite povsod nemudoma vse naše volilce in vo-lilke, da ne bodo izročali liberalcem glasovnic in legitimacij. -i- Občinske voliive na Travi. Na Travi (Draga) so se končale občinske volitve z zmago Kočcvcev. Vzrok: Ko so skoro vsi .Slovenci odšli v tuje šume v Slavonijo, Srbijo, H umu ni jo, Rusijo itd. so Kočevci razpisali volitve. Slovenci, kar jih jc doma, so se razun 5 volitev vzdržali. Nemci so si zbrali (j odbornikov na Travi, G v Srednji vasi. Vsi odborniki so nemškega mišljenja. Ker se je vršila volitev le preveč podo-mače, se jc vložila pritožba. Volitev župana se ni še vršila. Slovenske vasi Starikot in Podplanine so brez zastopnika. Da so bili vsi volilci doma, bi zmagali Slovenci v vseh treh razredih. + Iz Hrvaške. Novi ban Čuvaj bo pri nadomestnih volitvah v hrvaški sabor kandidiral v Karlovcu in v Vrb-skem. — Državni odvetnik Milan Accurti je imenovan za svetnika stola sedmorice, a ostane še nadalje v sedanjem svojem delokrogu kot namestnik državnega nadodvetništva. — Nadvojvodinja Marija Jožefa v Pulju. V torek dopoldan jc došla v Pulj nadvojvodinja Marija Jožefa. Od tocl sc je podala s svojim spremstvom na otok Brioni, kjer bo več časa bivaki. Na kolodvoru so jo sprejeli poveljnik vojne luke admiral pl. Ripper, vodja tukajšnjega, okrajnega glavarstva grof Schonfeld in župan dr. Va-reton. Kakor so čujo, bo prišel na Brionski otok letos tudi prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo družino. Prestolonaslednika bo najbrže nemški cesar Viljem na svojem povratku s Krfa na otoku obiskal. Ta. obisk je bil žo lansko leto namera-van. Pričakuje sc pa na otoku tudi še sina nadvojvodinje Marije Jožefe, nadvojvoda Franca Karlu Jožefa z njegovo soprogo nadvojvodinjo Cito. Slovensko katoliško akađemično društvo »Danica« na Dnnaju ima v petek, cine 26. jau. 1912 svoj III. redni Dbčui zbor s sledečim dnevnim rodom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odbora. 4. Poročilo zastopnika »Lige«. 5. Poročila klubov. 6. Slavnosten sprejem novih članov. 7. Poročilo pripravljalnega odbora za počitn. sestanek. 8. Volitev novega gospodarja. 9. Eveutualije. Lokal: Rest. Leithner I., Auersbergstr. Začetek pol S. zvečer. — Važna iznajdba za vinsko kletarstvo. Kolodvorski restavrater v Sis-ku, g. Vimpošek je izumil napravo za neprestano dovajanje kisika v nastavljeni sod, sčemer se. zabrani zraku vsak dostop do vina in tako tudi onemogoči skisanje vina in vse druge vinske bolezni, ki nastanejo po vplivu zraka. O Vimpošekovem »vinikonservatorju« je te dni predaval prof. brv. deželne vinske kleti v Zagrebu dr. Kaitner in napovedal izumu veliko prihodnjost. — Vič - Glince. Politični shod, ki se je vršil v k Društvenem domu < minulo nedeljo pod predsedstvom deželnega poslanca in nadučitelja g. Ravnikarja, se je v vsakem oziru izborno obnesel. Državni in deželni poslanec dr. Krek nam je z jasnimi dokazi opisal nesrečno in uničujočo politiko liberalcev in socijev, katero uganjajo v sedanjem času bodisi z ozirom na inozemstvo, bodisi napram delovanju državnih in deželnih poslancev, zlasti pa deželnega odbora. Za svoja z jasnimi dokazi podprta izvajanja je priljubljeni ljudski poslanec žel pri navzočih splošno odobravanje in prisrčno zahvalo. Ko bi bili te dokaze slišali liberalci in demokrati in jih trezno prevdarili, bi morali priznati, da so na napačni poti, da je njih politika zgre- _ sena in kvarljiva za ljudstvo. — Po dr.' Krekovem govoru so nastopili po vrsti gg. nadučitelj Ravnikar, župni upravitelj p. Teodor in A. Mehle. Vsebina njihovih govorov je bil živahen protest proti grdim la-žem in obrekovanju, katero so naši na-prednjaki razširjevali te dni v »Dan-u« ter tako kričečo krivico napravili tukajšnjemu katol. slov. izobraževalnemu društvu, celi občini ter vsi naši organizaciji. Dan« je upal s temi lažmi napraviti za-se velikansko reklamo v tukajšnji občini, pa se je zelo urezal in grdo zmotil. Dosegel je s svojim barabskim napadom ravno nasprotno. Naj bi le bil konsorcij tukajšnjih ?>Da-novih« dopisnikov navzoč in bi bil v svoj strah in presenečenje spoznal, da bo treba še mnogo laži, mnogo obrekovanja, da bo pri nas spodnesel zaupanje v edino delav-no S. L. S. in spodbil udanost našo do naših duhovnikov. Ko se je navzočim pojasnila kričeča privica, katero je »Dan« povzročil društvu, občini in vsej organizaciji, je g. Mehle ob veliki ogorčenosti nad ostudnimi lažmi predlagal sledečo resolucijo} Današnji shod soglaša popolnoma z delovanjem poslancev S. L. S. v deželnem in državnem zboru ter jim izreka ророГпо zaupanje i nadalje. Obenem shod ogorčeno obsoja grde napade v časopisu »Dan« na naše društvo in na naše vrle duhovnike, izrekajoč gospodom patrom vsestransko zaupanje. — Popoldne ob štirih se je začel občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva in raznih odsekov, ki je trajal do pol 8. ure zvečer. Ako pomislimo, da ima društvo še štiri odseke, uvidimo, da je bilo treba rešiti več raznih točk. Dosedanji predsednik društva g. Valentin Sever, ki je več lel uspešno vodil društvo, se je prostovoljno odpovedal časti predsed-ništva. Na njegovo mesto je bil soglasno izbran g. Frančišek Gorjup, delovodja tobačne tovarne ter dosedanji marljivi tajnik društva. Telovadni odsek si je izbral /a predsednika g. J. Jezeršek, za načelnika pa g. Jos. Bardorfer-ja. Razna poročila na občnem zboru so priča, da društvo vsestransko napreduje in izpolnjuje svojo nalogo. In ravno to marljivo delovanje in napredovanje bode in napolnjuje z zeleno zavistjo naše nasprotnike. In ker si ne morejo drugače pomagati, so se poprijeli izmišljotin in grdih laži. A naj vedo, da ima laž kratke noge. Mi jim ne bomo ostali ničesar dolžni. Na vsak njih barabski napad se jim bo odgovorilo, kakor se jim je dopoldne na shodu. Da, mi vstajamo in njih je strah! — Imenovanje. Nadinžener Rudolf Mahnič je imenovan za stavbnegavsvetnika v državni stavbni službi na Primorskem. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Kakor smo že poročali, ima letošnji redni občni zbor v petek 26. januarja ob 7. mi zvečer v restavraciji Tratnik Društvo zdravnikov na Kranjskem. — Obrtno nadaljevalna šola v Sp. Šiški. Ministrstvo za javna dela je odobrilo otvoritev vsporednice prvega razreda nu splošni obrtno - nadaljevalni šoli v Sp. šiški. — Zavrnjena Matauškova ničnostna pritožba. Iz Zagreba: Stol sedmorice je zavrnil ničnostno pritožbo bivšega lekarnarja Matauška, ki je, kakor znano, oklofutal v Budimpešti bivšega bana dr. Toniašiča, kot neutemeljene, pač pa je znižalo MatauSku kazen od 3 let na dve leti. — Iredentovsko društvo razpušče- no. Policija jo na Reki razpustila mla-deniško društvo »Giovine«, ker je razvijalo delovanje nasprotno pravilom. Policijska komisija je zaprla prostore. Omenjeno društvo je priredilo lani v Raveni protiavstrijsko demonstracijo, radi katere so še vrši preiskava. — Umrl je 22. t. m. Janez Demšar, posestnik in lesni trgovec v Železnikih. — Samoumor bolnika. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudol-fovem, jo bil sprejet 21. t. m. Ivan Gre-gorič, posestnik iz Gorenjevasi pri Šmarjeti med bolnike. Gregorlč je bil bolan na šenju že dalje časa, a se končno podal v bolnišnico v Kandijo. Ker je pa že zdavnaj dokazano, da je bolezen »šen« nalezljiva, so v bolnišnici ukrenili, dati bolnika v sobo za posamezne bolnike. — 22. t. m. okrog desete ure zvečer je nočni čuvaj bolnišnice bil še pri bolniku Gregoriču in ta je takrat v postelji mirno spal. Ko se je pa čuvaj za par minut odstranil ter se potem zopet vrnil nazaj, je v Gregoričevi sobi zapazil, da je okno odprto ter da bolnika v sobi več ni. Takoj je bil mnenja, da je bolnik Janez Gregorič skočil skozi okno. Čuvaj je šel pogledat in videl ležati pod oknom ponesrečenca, bolnika Gregoriča, Gi'egorič je skočil iz sobe drugega nadstropja na zelo zmrznjena tla ter se tako poškodoval, da je bil takoj mrtev. Pri padcu si je Gregorič polomil rebra ter roke tako poškodoval, da se je iz rok videlo okončje kosti; pa tudi drugi deli telesa so bili zelo pokvarjeni. Ponesrečeni je bil komaj 40 let stai' ter nekoliko slaboumen. Ni pa tudi izključeno, da bi Gregoriča ne bil v spanju premotil šen, kakor se je to že večkrat zgodilo pri bolnikih, ki trpe na zmedenosti. —Akonkurzu je trgovina z raznim hlapom Anton Ditrich v Postojni. — Stavka v Pulju. Delavci mestne občine nameravajo stopiti v stavko. Zahtevajo višje prejemke kakor jim jih mestno zastopstvo odkazuje. — Smrtna kosa. Na Dol. Otlici je umrla ga. Ivana Bratina, v 50. letu svoje starosti. Pokojnica je bila mati g. dr. .Tankota Bratina, uradnika graške licealne knjižnice. — Umrla je v Sovodnjah včeraj zjutraj občespošto-vana Marija Č e š č u t v 50. letu svoje dobe, soproga Sebastija.na Češčut. — Ribiči v smr.nl nevarnosti. Dne 14. t. m. zgodaj zjutraj sta se podala na morje, da dvigneta mreže, dva ribiča iz Potomja v Dalmaciji. Malo barči-co je zgrabila, huda burja in jo tirala na odprto morje. Na pomoč je hitelo šest mož, ki so z brega opazili nevarnost. Z največjim naporom so pripluli do onemoglih ribičev in njuno barčico na svojo privezali. Seda j зе jo pa pričela z morsko vihro borba na življenje in smrt; vsi napori niso nič izdali, vesla so v rokah veslačev omagovala in ljudje na bregu so uvideli, da ladji ne bo-deta kraja dosegli. Brzojavili so po pomoč pristaniškemu uradu na Korčuli, Z motorjem, na. katerega se je vkrcal tudi okrajni glavar, so hiteli na pomoč ribičem, ki so bili vsled napora in hudega mraza, že čisto onemogli. Rešitev se je povsem posrečila, dasi je bila velika nevarnost tudi za mali motor. — Are'ovan posredovalec za posojila. Dve hišni posestnici na Dunaju ste svoječasno iskali potom aaonc v časo--pisju hipoiekarno posojilo v višini 30.000 K. Oglasil se je. zaradi te zadeve pri njima nek mlad človek, ki se je imenoval Avgust Hanke in izjavil, da bo preskrbel posojilo, ker ima strica v neki veliki banki v Ljubljani. Zahteval je pred ujema in ga tudi dobil več sto kron. Izkazalo pa se je, da bi ta človek sploh ne mogel posredovati in ko ste ga. dami pred dnevi ugledali v nekem zabavišču, ste ga pustili aretovati. Pred policijo je izjavil, da se piše Avgust Hanak ter je trd'11, da se za stvar zato ni nadalje, brigal, ker ni bil direktno prizadet pri posojilu. — Hrvaško papirno konsumno zvezo nameravajo osnovati na Hrvaškem, ki bo poslovala sporazumno z društvom za papirno trgovino v Budimpešti. — Hrvaški dom na Reki. Ker je reški občinski zastop sklenil v svrho povečanja magistrata razlastiti hišo, v kateri se že dolgo vrst. let nahaja hrvaška čitalnica, sprožili so hrvaški listi misel, da se na Reki zgradi Hrvaški dom. LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Lahi tepeni pri Gagarešu. Carigrad, 24. januarja. (Kor. ur.) O boju pri Gagarešu 18. t. m. prinaša »Ta-nin« sledeče avtentično poročilo: Zjutraj je prodirala laška kolona, ki je bila sestavljena iz pehote, kavalerije in artiljerije, iz Gag&rcša, da zasede Zanzur. Turški poveljnik je takoj odposlal proti sevražniku turške in arabske vojake, ki so napadli sovražnika pri Gagarešu. Boj je trajal tri ure in pol. Ker je naše levo krilo Lahe obkolilo, so morali zapustiti dve obrambni postojanki. Popoldne se je sovražnik tudi s tretje obrambne proge umaknil in je čakal na ojačenja iz Tripolisa. Proti večeru so Turki in Arabci zopet napadli sovražnika, ki je že bil ojačen. Boj v bližini je bil zelo krvav. Lahi so bili prisiljeni, da so zapustili tudi tretjo obrambno črto in so se umaknili do oaze pred mestnim obzidjem Tripolisa. Lahi so izgubili 150 mrtvih in ranjencev, kakor tudi veliko vojnega materiala. Turki in Arabci so izgubili 18 mrtvih in nekaj ranjencev. REVOLUCIONAREN ODPOR PROTI SHODU ZA HOMERULE V ULSTRU. London, 24. januarja. (Zas.) Dne 8. februarja nameravata govoriti v Belfa-stu o homerule (samouprava Irske) postavi ministra Curchill in Redraond, Unionisti, nasprotniki irske samouprave se pripravljajo z vso silo proti shodu. Priprave so take, da nameravajo dne 8. februarja zbrati nad 100.000 nasprotnikov irske samouprave. Nasprotniki nameravajo s silo zasesti zborovališče, tako da bi stal minister Curchill pred nasprotnimi mu zborovalci; če pa to ne bo mogoče, nameravajo zasesti ceste, ki vodijo na zborovališče, da tako preprečijo vsak dohod k shodu. Vlada pomnoži zato vojaško posadko z dvema peš-polltoma in s kavalerijo. Carigrad, 24. januarja. (Zas.) Iz Dehibada se poroča 21. t. m.: Ko so zasedli Lahi oazo Gargarftš, je laška prednja straža zašla v zasedo. Lahi so izgubili 280 mož in 3 častnike. LliiDllsflske novice. lj Moralični pritisk našega zastopstva v občinskem svetu se je včeraj pokazal posebno pri debati v korist uslužbencem mestnega užitninskega zakupa. S. L, S. je v klubu svojih občinskih svetovalcev že predvčerajšnjim sklenila uložiti nujni predlog in ni čakala šele spomenice. Zahteve užitninskih uslužbencev so našim zastopnikom že davno znane, že od tedaj, ko so njihove spomenice merodajni gospodje na magistratu metali v koš. Spominjamo se shoda, ko je pred občinskimi volitvami na nekem shodu Štefe privlekel na dan prošnjo uslužbencev mestnega užitninskega zastopa, katero je magistratna gospoda vrgla v koš in o kateri je mislila, da bo ostala na večne čase pozabljena. Mi smo prevrgli rangistratni koš in zahteve užitninskih uslužbencev dvignili iz magi-stratnega koša in moralično prisilili večino, da po 15 letih nedelavnosti mora misliti na vse tiste mestne uslužbence, katere je prej prezirala. Dokler je bila liberalna stranka neomejeni vladar v mestni posvetovalnici, je imela srce samo za svoje svetnike, za reveže pa samo brce. To je resnica in besede liberalcev so sedaj le — prisiljene! Če bi se kdaj liberalcem zopet posrečilo, dobiti nazaj prejšnjo moč, bi pa zopet z ljudmi pometali. lj Pesek v oči policiji je včeraj v občinskem svetu hotel natresti profesor Reisner z opazko, »da je poizvedel od župana, da se pripravlja tudi reorganizacija' mestne policije«. Profesor Reisner je pa pozabil povedati, kako se pripravlja in da so pri tem profesor Reisner in njegovi popolnoma nedolžni. Mestni policijski svetnik g. L a u t a r je izročil vsem strankam neko »Spomenico o preosnovi mestnopolicijskega urada«. Ta predlog g. svetnika L a u t e r j a bo prišel v odsek in tam se bo po tolikih letih praznih obljub za policijo moralo marsikaj storiti. Z a to garantira navzočnost naših zastopnikov! lj Socialistični a!let. Etbin Kristan je v včeraj v občinskem svetu hotel onemogočiti, da bi se mogli občinski svetniki, ki so delavskega stanu, udeleževati občinskih sej, ker je to njemu, ki misli, da je edini poklican delavce zastopati, gotovo zelo neprijetno. Ker se je pa blamiral tako s svojo prismojeno utemeljitvijo, češ, delavec se v sedanji kapitalistiški družbi sploh ne more zraven telesnega dela še z duševnim pečati, kakor tudi sicer, ker so se liberalci končno nam udali, se mož danes v svoji »Zarji« hudo jezi in napihuje v svoji znani domišljavosti in te-atraličnosti. Mi bi k njegovim logičnim kozlom ničesar ne dejali, ker vemo, tla je pri njem fantazija že davnej pamet prerastla, ampak da se drzne ta socialistični frakar našim delavskim zastopnikom v občinskem svetu v »Zarji« očitati, da sploh niso zmožni tak mandat izvrševati, češ, da :>niso nobeni fizični, še manj pa psihični atleti«, to je pa že tako nesramno, da bomo morali tega človeka, ki se seveda čuti zelo visoko nad »maso«, najbržeje prav temeljito naučiti spodobnosti. Taki so ti socialistični pisavci, ki poznajo »mukapolno delo« samo iz kavarne, koder se »trudijo in potijo«, da deluvcu še ne privoščijo političnega mandata in ga proglaša- jo za to sploh za preneumnega; Kristan naj si zapomni, da od njega naukov v socialnem oz^ru ne bomo sprejemali, ker se on kvečjem razume na svoje propadle drame, o socialnem vprašanju pa se mu, kakor se da iz njegovih nastopov soditi, le sanja, sicer ne bi trdil, da bo treba sedanji družabni red izpremeniti, preden se bodo mogli delavci sploh v politične korporacije voliti. Mož se ima za velikega »psihiškega atleta«, a po naši sodbi bi bil le bolj pripraven za to, da bi članom liberalne večine črevlje snažil. lj Javno predavanje v ženskem od« delku S. K. S. Z. se vrši prihodnji petek ob pol 7. uri zvečer v predsobi šivalnice v »Ljudskem Domu«. Predava dr. Jan. E. Krek. lj Ljudska stavbena in stanovanj' ska zadruga v Ljubljani. Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis firme: »Ljudska stavbena, in stanovanjska zadruga v Ljubljani, r. z. z. o. z.«, v zadružni register. Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani in namen: a) preskrbovati svojim članom članom cena in zdrava stanovanja ter mala obratovališča potom zidanja in nakupa hiš z malimi stanovanji ter malimi obratovališči ali potom oddaje posameznih stanovanj in malih obrato-vališč v najem; b) omogočiti članom nabavo hiš potom zidanja ali nakupa istih z malimi obratovališči ali brez njih in njih prodaje članom in potom prevzetja hranilnih vlog na tekoči račun od takih članov, ki bi radi pridobili take hiše. Tačasni udje načelstva so: Ravnatelj: dr. Josip Dermastia, odvetniški kandidat v Ljubljani; ravnatelja namestnik: dr. Juro Adlešič, odvetniški koncipijent v Ljubljani; blagajnik: Alojzij Kocmur, solicitator, Novi Ud-maA 48; knjigovodja: Fran Železnik, profesor na trgovski šoli v Ljubljani; Leopold Faganel, jetniški nadpaznik v Ljubljani; Josip Otahal, deželni komisar v Ljubljani. lj C. kr. deželno-sodni svetnik, pri« staš liberalne stranke — germanizator. Kdor je kaj bral o preganjanju slovenščine pri sodiščih, je vedno mislil, da so vsega tega Nemci krivi. Kdor pozna stvari še izza prejšnjega predsedstva dež. sodnije pod katerim se n. pr. postavilo nemščino pri legalizacijah za edinodopustno in od katerega se je v uradu čulo samo nemške besede, je stvar seve drugače sodil. Te dni smo izvedeli zopet za. zanimiv slučaj. Av-skultant Slovenec je prišel k Nemcu avskultantu in ga v slovenski govorici prosil za neki akt. Nemec mu je osorno odgovoril, da, je nemščina uradni jezik ter je šel tožit Slovenca k predsedniku okrajnega sodišča deželno - sodnemu svetniku g. Š t u r m u. Ta gospod je Slovencu dal ukor. Slovenec se je pritožil na predsednika dež. sodnije gosp. Elsnerja in ta je ukor razveljavil, češ, da je ono, za kar je Slovenec Šturm podelil slovenskemu uradniku ukor, bilo le kolegi j alno občevanje. lj Ribnikarjev in Reisnerjev de-želnozborskl mandat je včeraj sklenil verifikacijski odsek kranjskega deželnega zbora razveljaviti. lj Imenovan je za slugo pri tukajšnjem fin. ravnateljstvu dosedanji sluga pri okrajnem glavarstvu v Radovljici Tomaž Kalovic". Ij Ljubljansko uradniško gospodarsko druš vo ima vsled nesklepčnosti zadnjega zbora jutri, dne 25. prosinca ob osmi uri zvečer v salonu restavracije »Pri levu«, izreden občni zbor, ki bo pri vsakem številu navzočih udov veljavno sklepal. Dnevni red: 1. Sklepanje o razdružitvi. 2. Eventualna volitev likvidacijskega odbora. lj Umrla je včeraj zjutraj Ivana Smolo, posestnica v Jeranovih ulicah štev. 15. lj Nogo zdrobilo. Včeraj jo na Savi prišel Franc Slebar, 311etni posestnikov sin z desno nogo pod stroj, ki mu jo je med členkom zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Prijeta ta lca. V nekem tukajšnjem hotelu je služila 181eina Terezija Bizjak, rodom iz Dolskega. Navedena je nekega dne zavila v predpasnik srebrno posodico za jajca in jo na ta način rmslila odnesti. To pa je opazilu druga služkinja in povedala gospodarju. Policija je tudi poizvedela, da je ukradla neki služkinji 20 K denarja, par čevljev in bluzo. Izročili so jo sodišču. lj Nesreča na državnem kolodvoru v šiški. Jurij Cotinan, 321etni oženjeai premikač državne železnice je 23. t. m. zvečer na postaji v Sp. Šiški premikal vagone na železniški progi. Ko je hotel stopiti na neki premikajoči se voz, mu je spodrsnejo in je padel pod vagon na železniški tir, pri čemur mu je šlo kolo čez levo roko blizu rame. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer so mu odrezali roko, fj Melani zbor »Ljubljane«« združen z dijaškim zborom, ima danes ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih prvo skupno vajo za >-Requiem«. Prosim točne udeležbe. — Zborovodja. lj Odbor šentpeterskega prosvetnega drnStva vabi k IV. rednemu obč. zboru, ki se vrši v nedeljo dne 28. t. m. točno ob 3. uri popoldne v zgornjih prostorih mežnarije pri cerkvi sv. Petra. Dnevni red: Govor: dr. Lovro Pogačnik. Poročilo predsednika, blagajnika in tajnika. Volitev odbora. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Slov. gospodarsko in izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo priredi predavanje v četrtek dne 25. t, m. ob %8. uro zvečer v društvenih prostorih, Konjušna ulica številka 4 (pri Repniku). Vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Javno predavanje o politiških strankah v Nemčiji bo prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani »Ljudskega Dorna«. Predaval bo državni in deželni poslanec profesor Ev-gen J a r c. Z ozirom na ravnokar izvršene volitve v Nemčiji bo to predavanje jako zanimivo in poučno. lj Pšenica za balo. Dodatno k naši včerajšnji notici, da je nekdo na kolodvoru ukradel 10 žakljev pšenice, zvedeli smo naslednje podrobnosti: Železniški delavec Polše je naročil posestnika A. Presetnika iz P o s a v j a , da naj pride z vozom na kolodvor južne železnice, da bo speljal nekaj pšenice. On, da ga bo počakal ter mu pomagal, da bo poprej naloženo. Presetnik pride v ponedeljek ob 10. uri z vozom k skladišču ter pravi, da je Glavičev voznik, naj se mu izroči 10 žakljev pšenice. Polše pa je igral pri tem svedoka, da je Presetnik res pravi voznik. Naloženo pšenico je peljal Presetnik naravnost na Marije Terezije cesto h Knezu in tam pravil bajko, da se je nek fant na Gorenjskem oženil, nevesta pa da jo dobila med drugim bališem tudi 25 vreč pšenice, 10 jih je tukaj pripeljal, 15 pa da jih še pripelje. Pšenico je spravii v denar za 200 K 44 vin., vreče pa je vzel seboj. Na kolodvoru so opazili goljufijo oziroma tatvino, ko je prišel pravi voznik po blago. Takoj se je napravila ovadba in poizvedbe, kdo je oni srečni voznik, ki je prepeljaval balo, in posrečilo se ga je včeraj doplodne na Posavju iztakniti. Takoj je izpovedal, da je on le Polšetu dninaril in opisal, da je pšenico pri Knezu prodal, kako ga je Polše podučil, denar pa da je izročil temu. Varnostni organi so takoj napravili pri Polšetu hišno preiskavo in паШ več predmetov, ki so tekom časa zmanjkali v kolodvorskem skladišču. Žena obdolženčeva je izjavila, da je njen mož večkrat kaj privlekel domu in da ni bil izbirčen, dokazuje to, da je imel v svoji zalogi tudi prazne stare kangljice za petrolej. Na svarilne besede ženine, da to ni prav, je vedno odgovoril, da je prinesene stvari zlicitiral ali pa je rekel: »Tih' bod', saj drugi tudi kradejo.« Kakor vse kaže, se je posrečilo priti na sled nevarnemu uzmo-viču. Pripomnimo še, da je Polše, ko je slutil, da so mu za petami, nesel izkup-ljeni denar in prazne vreče k oškodovanemu Glaviču nazaj. Pa mu nemara ne bo dosti pomagano — bala se mu bo vseeno slabo obnesla. Rupoite le vžigalice: „0 horist oDmeinlm Slavencem" Telefonska in brzojavna poročila. CESAR. Budimpešfa, 24. januarja. Ogrski listi poročajo, da se bo cesar meseca aprila podal v Budimpešto in ondi delj časa bival. PREDSEDNIK DUNAJSKEGA TRGOVSKEGA GREMIJA. Dunaj, 24. januarja. Predsednik grernija dunajskih trgovcev Pollak pl. Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuet-Hauo in preoajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnlce in Žarnice vseh vrst. 1927 * Parnogg jo svojo vččraj podano demi-sijo preklical. KOMENSKIJEVE ŠOLE. Dunaj, 24. januarja. V konferenci, ki se je glede Komenskijeve šolo v III. okraju vršila, je referent namestniški svetnik baron Eger predlagal, da se odločitev upravnega sodišča, ki se za šolo ugodno glasi, na znanje vzame. Pri glasovanju so bili 4 pro, 1 contra. Namestnik baron Bienerth je dirimiral za referenta. Šola bi se tedaj mogla takoj otvoriti, če mestni okrajni svet ne bo protestiral. DR. KRAM Ali ROTI RUSE. Praga, 24. januarja. Dr. Kramar poživlja v »Narodnih listih« Rusijo, naj nameravano odločitev chelmske gubernije opusti in Poljske ne deli v četrtič. ZMEDE NA KITAJSKEM, Peking, 24. januarja. Člani cesarske rodbine so baje sklenili, da opuste namero odpovedati se prestolu in hočejo boj proti vstašem voditi dalje. Juanšikaj je obiskal cesarico vdovo, ki se je izrekla za vojsko. Juanšikaj ji je svetoval, naj Mandžujci složno postopajo in preskrbijo predvsem sredstva, da boj nadaljujejo, dotlej pa naj počakajo. REZULTAT DOSEDANJIH OŽJIH VOLITEV V NEMČIJI. Berolin, 2L januarja. Natančni rezultat dosedanjih glavnih in ožjih volitev za nemški državni zbor je sledeči: centrum (1. 1907. 103), 81 v glavni volitvi, v ožjih 9, dozdaj 90; konservativci (59) 27 v glavni volitvi, v ožjih 15, dozdaj 42; državna stranka (25) v glavnih 5, pri ožjih 7, dozdaj 12; nemška reformna stranka (3) pri glavnih 0, pri ožjih 3, dozdaj 3; gospodarska zveza, to je: nemški socialci (5) pri glavni 0, v ožjih 2, dozdaj 2, krščanski socialci (2), v glavni 1. pri ožjih 2, dozdaj 3, zveza kmetov (4) pri glavni 2, v ožjih 0, dozdaj 2, različni (7) v glavni 0, pri ožjih 3, dozdaj 3, tedaj vsa gosp. zveza (18) dozdaj 10; bavarska kmečka zveza (0), v glavni 1, pri ožjih 1, dozdaj 2; Poljaki (20) v glavni 14, v ožji 2, dozdaj 16; nacionaln iliberalci (51) v glavni 4, v ožjih 34, dozdaj 38; svobodomiselna lj. stranka (49) v glavni 0, pri ožjih 35, dozdaj 35; demokratična zveza (0) zdaj tudi 0; socialni demokrati (53) pri glavni 64, pri ožjih 34, dozdaj 98; Alzačani (5) v glavni 5, pri ožjih 0, dozdaj 5; Lotarinžći (3) pri glavni 1, v ožji 1, dozdaj 2; Hanoverci ali velfi (1) v glavni 0, pri ožjih 5, dozdaj 5, Litav-ci (0) zdaj tudi 0; Danci (1) pri glavni 1, v ožjih 0, dozdaj 1; divjakov (6) pri glavni 0, pri ožjih o, dozdaj 5. Vsega skupaj (397) pri glavnih 206, pri ožjih 158, dozdaj 364, ostane še 33 mandatov, za katere pride 66 kandidatov jutri, to je 25. m. v ožjo volitev. LAHI USTAVLJAJO AVSTRIJSKE LADJE. Dunaj, 24. januarja. Reuterjev urad poroča Peri m a, da so italijanske bojne ladje v Rdečem morju ustavile parnik Avstrijskega Lloyda »Bre-genz«. Ravnateljstvo Lloyda v Trstu izjavlja, da o tem nima še nobenega poročila, da pa so se slična ustavljanja že večkrat zgodila, pa nimajo nobenega pomena (!). FRANCOZI ZOPER LAHE. Pariz, 24. januarja. »Matin« poroča, da se bo Italija francoski zahtevi, da mora 29 turških potnikov, ki so bili na ladji »Manouba« brezpogojno izročiti, udala. — Več listov hudo napada laškega poslanika v Parizu Tittonija in sodi, da ne bo mogel dolgo ostati na svojem mestu. Z BOJIŠČA. Carigrad, 24. januarja. Turško ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo obvestilo, da so Lahi kabel v Rdečem morju prerezali. Trlpolis, 24. januarja. »Giornale d' Italia« poroča, da se Turki in Arabci zbirajo pri Aziziah v velikem številu, da napadejo Gargareš (ojunačeni po vspehu, ki so ga najbrže 18. t. m. ondi imeli in Lahom pflzadeli izgube). Ita-lijani Gargai'eš z veliko naglico utrjujejo . CANALEJAS OSTANE. Madrid, 24. januarja. Canalejas, ki je že misli lodstopiti, ostane s svojim kabinetom še dalje na vladi. Zahvala. 229 Za mnogrobrojne dokaze srčnega sočutja med boleznijo in po smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in brata, gospoda Viktorja Pristova dalje za lepe vence in mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku se e tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvaljujemo. LJubljana, 23. januarja 1912. Rodbina Prislov. Sprejme se takoj pri JOS. KASTELICU, krojaškem mojstru v Ljubljani, Vodnikov trg. 207 5 Ženini in neveste I Poročne prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni Mnenje gospoda dr. Pataka v M a r t o n v a s d r. Gospod J. Scrravallo T r s t. Oprostite, če Vam pišem Šele da-nes, a moral sem čakati, ker sem hotel podati svojo definitivno sodbo. Sedaj Vam konečno lahko rečem, da sem imel z Vašim S e r r a v a 11 o v i m Kina - vinom z železom v vseh slučajih malokrvnosti — vrsta živčne malokrvnosti — izvrstnih uspehov. Vaše vino se je izkazalo izvrstno v zdravljenju neke gospe, močno nevrastenične, ki jo trpela na nespanju. Nočem zamol-čati, da so Vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da serri bil vedno zadovoljen z doseženimi uspehi. Martonvasar, 21. maja 1909. D r. Pata k. IzSaua. Podpisana zadruga opozarja slavno občinstvo, da gosp. Karel Jurman nima pravice za izvrševanje optičnega obrta, ker ni mogel dokazati postavne usposobljenosti za to obrt. Gospod Karel Jurman ima le pravico za trgovino z optičnim blagom. 230 Ljubljana, dno 22. januarja 1912. Zadruga urarjev in optikov v LjiHHiani. Kupi se že rabljena dobro. Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Pošiljam ccnike brezplačno. Ponudbe naj se pošiljajo na upr. lista. 210 bi rada vstopila v službo pri kakem gospodu župniku ali pa tudi pri pošteni, krščanski rodbini. Naslov sc izve pri upravi »Slovenca« pod 231. 231 V gostilni pri „Bobenčku" 232 na sv. Petra cesti se dobi vsak petek izborna poletiovka Frančiška Zabređ roj. Ličar, železniškega uradnika vdova in trafikantinja naznanja v svojem in v imenu svojih hčeri Natalije Kermavner roj. Zabred, Aleksandre Zabred, ter nečakov Borisa in Dušana Kermavner, vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je njen prelj ubij eni sin oz. brat in stric, gospod Viktor Zabred pristav južne železnice danes v sredo dopoludne ob pol 9. uri previden s sv. zakramenti v 37. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. januarja 1912, X. slov. pogrebni zavod Jos. Turk, hiiišk družba preje Kolben iti dr. Praga-Vysočany Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od dragih tvrdk. Vse potrebe za inStaliranfe. Odlitki iz Sieraens-Martrnovega jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren.Za vele- in malo obrt. IZPELJHVH vseh EoslĐvnib transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM a vsa rlavna in stranska mesta ta- in inozemstva. C. KR. PR1VIL. BANČNA Akc. kapital: {0,000.000 kron. IN MENJALN1ČNA DELNIŠKA DRUŽBA Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. tSBI 1ИТ w» •• Osrednja menjalnica : Mi*M.ЛИШШЧ^,ИЈ ШЋ DUNA) I.f WOLLZEILE 1. PnHril7nirD' Badon< Ceika Kamnlos, CeSka Liia, Orno, Gablo^a, N. Graslitz, Krakov, Litomerice, Moravski luui u&tuuu. ZunfiSertt. ПШИП1, Meran, Novi Ji6ln, Piten, Praqa, Lltero«, Tcplice-šenov. Oun.Novomeslo, Cvitava. NAKUP IN РКСШЛЈЛ vseh vrst rent, obligacij, dfiavniii papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk L t. d., i. t. d ~ Zavarovanj; proli m зп №Ш srafii шшЗуарш ц Prospekte in cenike premij zastonj in tranko. Ш Ш: PROSPEKT. mmlmlmm znesku 200 milijonov kron Na podlagi zakonov od 11. junija 1901, D. Z. št. 66 in od 25. decembra 1911, D. Z. št. 239 izda c. kr. finančni minister obveznice po zakonu od 2. avgusta 1892, D. Z. št. 131 določenega štiri-odstotnega, davka prostega državnega rentnega posojila v nominalnem znesku 200 milijonov K. - Zadolžnice se glase na imejitelja, so označene z „Lit. B", „Termin obrestovanja 1. junij in 1. december" in so izšle v 10.000 odstavkih (št. 150.001 do 160.000) vsaka po K 60.000 7.000 45.000 5.000 2.000 v n v i n »» ( (, v v n v 100 — 200*— 1000'— 2000*— 10.000 — 20.000 — 600.001 do 660.000) 100.001 do 107.000) 500.001 do 545.000) 100.001 do 105.000) 50.001 do 52.000) Listi so datirani z 19. januarjem 1912 in imajo utisnjen podpis c. kr. finančnega ministra, obeh višjih uradnikov c. kr. blagajne državnih dolgov, dalje predsednika in enega člana državnozborske kontrolne komisije za državne dolgove. Zadolžnice se obrestujejo s štirimi odstotki letno v polletnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta za nazaj in so opremljene s polletnimi kuponi, kojih prvi zapade 1. junija 1912, in pa s talonom, proti kateremu se lahko svoječasno pri plačilnicah dvignejo nove kuponske pole brez kakih stroškov ali avstrijskih pristojbin. Po splošnih zakonitih določilih je c. kr. finančnemu ministru pridržana pravica, da vrne proti prejšnji odpovedi to posojilo v polnem ali delnem znesku, pri čemur pa se je držati odpovednega roka najmanj treh mesecev. Posojilo je po postavi davka prosto in se izplačujejo obresti in eventuelno odpovedane zadolžnice brez vsakih odbitkov davka ali drugih pristojbin proti predložitvi zapadlih kuponov, oziroma odpovedanih zadolžnic pri c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Kuponi zastare šest let po terminu zapadlosti, odpovedane zadolžnice trideset let po terminu, ki je bil določen za njih izplačevanje. Vse objave, nanašajoče se na to posojilo, se bodo objavljale v uradnem listu „Wiener Zeitung". Dimajp dne 20, januarja 1912. C. kr. finančni minister: Zaleski 1. r.