11Z. StnlltaL
i UMlHi, i pmu$k n. ud im.
XLTII. lefo,
^^^^L              ^^H             ^^H   ^^H     ^^H ^^H       ^^L^m           ^^^^^h^^H         ^^^^L             ^^^^^^v               ^^^|                           ^^^^^B^^fl         ^^^^^^B           ^^^b^^^^v       ^^H   ^^H    -   ^^H    ^^^|
.Slovenski Narod* velj* w &t«fcl|aal
ma dom dotUvljen: ;ek> leto naprcj   .   .   •   .   K 24*— poi leta       „       .   •   .   .    # 12-— četrt leta     »       •   .   •   .    ,    6*— na mesec    m      •   »  •   •    •   2*—
v upravn&tvu prejcman: ćelo lcto naprej   .   ,   #   .   K 22"— pol leta        „       .....11-— čctrt Seta      „       •   •   •   .    .    5*50 na mesec    m       .....    1*90
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vrafafo. OredaittTO; KaaUoTm nltea *L 5 (v prttttQti \rro,) tilitm M. M.
laserati veljajo:   pcterostopna  petit  vnta im enkrat  po  16 vin., za  dvakrat
po 14 vin., za trtkrat ali  večkrat  po 12 vin   Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin  Pri večjih taterdjah po dogovoru.
Upravni&vu naj se poiiljajo naroćninc, reklamacije, iatcsatf i. t <L, to je administrativne stvari
•   ^V^^VB^^^P^P^B^^MV     IW^^V V ^^^^^^^      w ^V^^p^V       w •        W MBB1BBB) B^B* W*
Na pissvHMi Mročtta bfez istođotae vposlatve naročaiae se se octa«.
•Slovenski Narod* velfa pa pošti i
sa Avsbo-Ogrsko: ćelo leto skupa] naprej     .   K 25*— pol leta       „         «,     .   .    # 13*— četrt leta     .         •     .   .    .    6*50 na mesec    •        •     .   .    •   2*30
I                    za Nemčljo; cdo leto naprej        .   .   .   K 30--* za Ameriko in vse drage dežele; 1 ćelo leto naprej   .   .        .   K 35.-,
VpraSanjem glede iasciatov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, IfprsjiBMlio (spodaj, chroritte ie*o). EaaHvva mlica *L 5, tvtetoa tL **•
Doslednost v slabem.
Dunaj, 15. maja.
Naši »Jugoslovani« v delegacijah $o do SKrajnosti konsekventni. Dr. Korošec in dr. Šusteršič sta poveda-
Ila svojo lekcijo v zunanjem odseku in obrnolknila. V bosanskem odseku, kjer sta govorila dva ministra, grof Stiirgkh in vit. Bilinski o zadevah, ki se predvsem tičejo nas Jugoslova-nov in naših zemlja, ni bilo sliŠati ju-goslovanskega glasu. Pardon, doktor Korošec je »referiral«, kot izvoljeni porocevalec odseka je namreč pove-dal na podlagi refera:ov prejsnjih !et nekaj splošnih fraz in stavil na fin. ministra par vprašanj, med kate-rimi se je nahajalo tuđi ono, ki ga menda naši klerikalci smatrajo za najnujnejše in najvitalnejše, ker ga ako pogosro ponavljajo, namreč \*edaj da preide bosanska pošta v roke civilne uprave. Med Koroščevimi vprašanji se gotovo nahaja tuđi ono d položaju tobačnih delavcev v sarajevski tovarni.
V debati sami ni zinil dr. Korošec nobene besede, molčal pa je tuđi dr. Laginja — ker najbrž govoriti ni smeL Saj je vit. Bilinski dobil svo-:o dobro cenzuro od dr. Korošca že <ar vnaprej. v zunanjem odseku delegacije!
In tako so morali nastopiti za ugoslovanske interese zastopniki irugih narodov. Češki socijalni demokrat Nemec je naslikal žalostne -olitične razmere v anektiranih de-:-dah. mladočeški Maštalka se je mo--al zavrzemati za ureditev državnopravnih odnošajev Ercegbosne na-ram monarhiji in braniti interese Dalmacije v zadevi ponesrečenega unsanskega železniškega programa, :: daje živahno se razvijaiočemu Splitu le ozkotirno zvezo z Bosno, ^jAt. Srbijo in škoduje indirektno tuđi nam Slovencem, kateri bomo -v'sled skorajšnjega direktnega spoja z dalmatinskim trgovinskim empori-:em na čim krepkejšem procvitanju Splita interesiram. — Tn tako sta ^tala oba govora grofa Stiirgkha in vit. Bilinskega brez vsakega odmeva od strani jugoslovanskih zastopni-kov. Dr. Knrošec ni hotel. dr. La?;nja
ni smel in dr. Baljak ni mogel odgo-varjati — poslednji zato, ker so naši klerikalci preprečili, da bi bil izvoljen v kak odsek.
Stiirgkhov govor bi bil zaslužil posebno pozornost že radi tega. ker se v njem nahaja pasus, glede katere-ga bi bili morali naši zastopniki, ako bi bili količkaj vestni, zahievati pre-eiznejše in jasnejše formulacije. Grof Stiirgkh je poudarjal potrebo čim najtesnejše zveze med monarhijo in aneKtiranimi deželami. Ta zveza naj bi se ojačila zlasti v političnem oziru. Bosna in Hercegovina sta popolno-ma enakopravna dela monarhije, podpirati ju je treba, ker je to v naj-večjem interesu države. Na ta način si lahko država okrepi svoje stališče med Jugoslovani in na tej točki je treba zastaviti silo v one svrhe, ki jih mora monarhija v lastnem interesu onkraj svojih mej zasledovati.
Naši delegati bi bili pri tei izjavi lahko pokazali nekoliko radovedno-sti. Avstrijski ministrski predsednik je izbral svoji gorečnosti za ojačenje stališča monarhije med Jugoslovani nekoliko oddaljeno polje. Njegove deklamacije o Bosni so sicer zelo le-pe. toda naši delegati bi ga bili lahko opozorili, da je grofu Stiirgkhu dana mnogo bližia in za njega uspešnejša priložnost. Od svoje »ljubezni in pozornosti« napram Bosancem bi mogel precejšen del porabiti za Dalmatince, Primorce. Kranjce. Štajerce in Korošce. Dolžnost naših delega-tov je bila ga opozoriti, da bi monarhiji ne škodovalo, ako bi avstrijska vlada krepila stališče države med Jugoslovani v avstrijskih kronovi-nah, kjer obstoja vsa njena ljubezen in pozornost v glavnem v tem, da nas biča s škorpijoni svojega 5?erma-nizatoričnega policijskega režima in nam daje mesto kruha kamen. Gospodu doktoriu Korošcu bi se prav nič ne trebalo bati, da bi morda s po-dobnimi ugovori bil prekoračil kom-petenco bosanskega odseka, saj so razni njegovi Kolegi govorili rri tej priliki ćelo o Čeških in gališk h za-htevah. In se prav krepko, tak da je debata nekaj časa sploh zapus a bosanski predmet ter se sukal' okoli lokalnoželezniškega vprašanja Ako se prav spominjamo. so se del' 'i naši klerikalci      nad      lokainozek nisko
predlogo jaKo ogorčene, sedaj ko je bila priložnost pokazati, da je toza-devni program vlade za slovenske dežele popolnoma nezadosten so — molčali. Grof Stiirgkh je govoril o svrhah, ki jih naj zasleduje monarhija preko svojih mej na jugu. Menimo, da je ta fraza vredna natančnejšega razjašnjenja. Ali se za njo skrivajo kake posebne aspiracije, kakšna nova ekspanzivna politika monarhije na Balkanu?
Ta vtisk Stiirgkhovih besed ni neupravičen. Včeraj je govoril mini-ster Bilinski o zvezi Bosne s Solunom potom normalnotirne železnice preko Foče, in v nemškem rajhstagu je vprašal član nemškega centruma posl. Spahn državnega tajnika Jago-wa, je li res, da obstoji med Avstrijo in Nemčijo pogodba o ekspanzivnih namerah Avstrije v Macedoniji in Albaniji.
Naša »ekspanzivna politika« na Balkanu nam je napravila že mnogo škode že radi znanih svojih metod, s katerimi operira.
Tuđi govor ministra Bilinskega je nudil jugoslovanskim delegatom marsikatero dobro priložnost za stvarne in potrebne opazke. Vit. Bilinski je naslikal delegaciji položaj v Bosni v jako rožnatih barvah — toda to je slika fantazije in ne dejanske situvacije. Jugoslovanski delegati bi bili vit. Bilinskega morda lahko opo-zorili kako neokusno pa tuđi nevpra-viceno je na indirektennačin podtika-vati bosanski saborski opoziciji nelo-jalnost in pomanjkanje zvestobe do države. Ne bilo bi končno škodovalo konstatirati ob Bilinskega izjavah, v koIiKo se te ujemajo s principom najtesnejše, tuđi politične priključitve anektiranih dežel k monarhiji, o kateri je govoril grof Sturgkh. Vseka-kor se odk'anjajoče stališče vit. Bilinskega napram zahtevi po ureditvi državnopravnih odnošajev Bosne in monarhije s tem principom kaj težko ujema.
Bosanski odsek je odobril proračun skupnega fin. ministrstva. Mol-če *ta tuđi iugoslovanska delegata votirala današnji upravi anektiranih dežcl svoje priznanje in zaupanje.
Bolezen našega cesarja.
O cesarjevem zdravstvenem stanju je bii izdan v soboto zvečer sle-deči bulletin: V cesarjevem zdravstvenem stanju se ni čez noč in dan nič izpremenilo. Cesar je imel običajne sprejeme.
Iz zdravniških krogov se poro-ča, da je bila zadnja bolezen našega cesarja nevarnejša, kakor do sedaj. Zadnja sredstva, da katar popolnoma izgine, so gorkota, solnee in izpreho-di. Cesarjeva okolica- računa s tem, da bo moral cesar v kratkem na jug. Kraj si bo izbral sam.
Češko -nemšha spravna po-
gojanjs.
Na glavnem zborovanju češke agrarne stranke se je izrekel posla-nec Vvškovski proti oktroiranju češko - nemške sprave. Dasiravno so se pokazala dosedanja pota za dose-go sprave kot neprava, morajo Čehi vendar vztrajati na svojem doseda-njem stališcu ter naglašajo, da brez češkega deželnega zbora ne srne de-Icvati državni zbor. Isto je naglašal tuđi poslanec Stanek.
Kakor poroča »Prager Tagblatt«, je izjavil predsednik poslanske zbornice dr. Svlvester v razgovorih z raznimi poslanci, da je prevzel glede novih češko - nemških spravnih po-gajanj le nalogo. da doseže privolje-nje nemških in čeških poslancev za nova pogajanja. Dalj njegov mandat ne gre in bo porocal o dogodkih, ki jih bo dobil, konierenci načelnikov. Izjavil bo obenem, da se sedaj lahko prično pogajanja, katerih pa se on ne bo udeležil, ker stoji na stališcu, da kot predsednik poslanske zbornice in poslanec alpskih dežel ne srne dru-gače postopati. Do sedaj se oba narodna tabora, odkar je bil parlament odgođen, ne samo ništa približala, marveč so se nasprotstva le še pooštrila, Zdi se ćelo, da bi bilo v interesu Nemcev na Češkem, da se spravna pogajanja sedaj ne vrše. Tuđi na češki strani v tem trenutku ni pravega razpoloženja. Agrarci obeh strank ne marajo zasedanja zbornice
poleti in zato ni verjetno, da bi se parlament sestal pred oktobrom.
Bosanske zahteve.
Bosanski deželni svet je konfe-riral v soboto s skupnim finančnim ministrom Bilinskim. Konferenca je trajala več kakor dve uri, ker se je bavila z vsemi detajli vseh vprašanj. Po konferenci se je izrazit neki vo-dilni Član bosanskega deželnega sveta, da so bili uspehi konference po-vsem zadovoljivi. Zlasti so imeli bosanski politiki vtisk, da je minister prepričan, da se bo že v kratkem iz-polnila glavna naloga Bosancev, namreč udeležba pri delegacijah. To naj se izvrši na ta način, da izvoli bosanski sabor svojo delegacijo v av-strijsko in drugo delegacijo v ogrsko delegacijo. Bosanski delegati naj bi bili v obeh skupinah popolnoma ena-kopravni z drugimi delegati. Če se to posreći, bi bil to velik uspeh z ozi-rom na razširjenje bosanske ustave.
Srpski konkordat.
O konkordatu med Srbijo in Vatikanom pišejo hrvatski listi med drugim še sledeče: V prvi vrsti ie vsako vmešavanje kake tuje države popolnoma izključeno, kar velja tako za staro, kakor za novo Srbijo. OČitno je, da je ost naperjena proti Avstriji. V vprašanju starosloven-skega bogoslužja se je Srbija vdala ter sprejela latinsko bogoslužje. Kne-zoškof bo imel svoj sedež v Belgra-du ter bo imel letnih preiemkov 16 ti-soč dinarjev, škof v Skoplju pa bo dobival po 12.000 dinarjev. Poleg tega bo ustanovila srbska vlada v Bel-gradu katoliški seminar in ga vzdr-žavala na državne stroške. Tuđi bo predložila vlada skupščini zakon o kongrui. Škofe bo postavljal papež po naročilu srbske vlade, župnike pa bo imenoval dotični škof. V velikih potezah je konkordat analogen one-mu, ki ga je svoj čas sklenil Vatikan s Crno goro, v nekaterih točkah pa je za srbske katoličane še ugodnejši. Oba škofovska sedeža bosta zasedla dva dalmatinska duhovnika.
LISTEK.
RubBžen.
L
Deveta masa je minula. Stari-kav, sivolas mašnik poklekne v zla-tem plašču, beiim krilom in s keli-hom v roki in počaka malega ministranta, da naravna v rokah težko mašno knjigo ter odkorači žurno pred njim proti žagredu.
Iz zadnjega stola na moški strani lezeta počasi vpokojena sodna poduradnika Jernej Fič in gospod Matija Zob. Fič je velik, obrit, ima dolg, žilast \Tat. gleda nemirno in se poprijemlje z desnica pogosto za drobno crno ovratnico. Zob je nizek in močan mož z veliko plešo na okrogli rdeči glavi in s kralkimi si-vimi brčicami pod nosom. Na nosu ima očala, a gleda vedno preko ste-kel, ker je daljnoviden. Kadar vzame iz žepa uro, iztegne desnico dale^ od sebe in gleda nanjo.
Pri velikem kropilniku se pokro-Pita, poklonita tabernaklju in odide-ta. Fič gre naprej in drži vrata, da bi ne loputnila po Zobu. A Zob je nozoren na njegovo vljudnost in se brani.
— Ni treba, je že dobro, o, hvala lepa!
Cerkcv ima spredai balkau  $ 1
katerega vodijo stopnice na tri strani: ene naravnost naprej, druge in tretje vsake ob steni na trg.
Fič in Zob obstaneta in se raz-gledata. Ura gre na deseto, po ulicah, po trgu in po mostu, ki pelje s trga preko reke na tržišče, vro ljudje, vozovi, avtomobili in tramvaji. Največ je vmes žensk, ki neso velike polne košare, kokoš!, race in gosi. Na sredi stoji policaj in belokovana čelada se mu sveti v solneu. Zdi se, kakor bi bil postavljen tja vsem v napoto.
—  Kaj praviš,    vpraša    modro Zob, katero rubežen bi najprej opravila?
—  He, misli Fič, pa dajva, do-glejva k tistemu literatu!
—  E, meni Zob, saj tako veva, da njč nima!
—  No, pa stopiva    k    slikarju! Vojaške takse ne plača in ne placa!
—  Kaj mu hočeš pa vzeti? Kaj bova rubila, ko Še hlače nišo    njegove!
—  Veš, povzdigne glas Fič, tale bo prava! K tišti ženski pojdiva! K tišti ženski, no, lc domisli se!
—  A - ha! 2e vcm! Čakaj!
In Zob vleče iz žepa papirje. Iztegne obe roki od sebe in bere: Ka-momila Cešnovar, privatnica.
—  Kamila, popravi Fič, a Zob se naenkrat zasmeje in ponovi: Privatnica, da bi jo strela! Pa pojdiva, pravi in vtakne papirje nazaj.
Oresta po stopnicah, motata se preko gneče, in ko stopita v praznej-$o ulico, se pričneU pogovarfati S
palicami klepljeta po tlaku, gledata pazno po mimoidočih, mladim debe-luhastim gospem posvečata večjo pozornost, pri Čemer gleda Zob vedno preko stekel in se zdi. kaor bi hotel nekam butniti s čelom.
—  Vrag jo dal, pravi Fič, tako žensko! Druge imajo po enega, neke izbrane po dva, no, ta ti ima pa kar vse. Kdor priđe, tišti je dober.
—  Čudna reč, se zdi Zobu. Vedi ga vrag, kako se obnaša.   Še nikoli prej ga ni videla, zdaj pa naenkrat kakor žena z možem.   To so prave ptice! Sram je je menda ravno toliko, kakor medveda groza, če zagleda rogača. Hentana babura, ta jih pa ima za ušesi.
—  Pa   ti   kaj bolje veš,   no,   te stvari ?
—  Kako neki? se čudi Zob. Nič ne vem. Ko sem bil še jaz v tistih nerodnih letih, takrat še ni bilo takih bab. Dekleta smo imeli in presneto je trda prela, predno si jo dobil tako-le, kakor se pravi, zares. E, bile so ti kakor iz kamna, a ti si ribal jezik, kakor dleto ob brus, pa nazadnje še največkrat zastonj. Vzemi me, sem izvedel, pa boš imel vse doma, kar baš hotel!
—  Tuđi v mojih časih ni bilo tako. Ene se spooiiniam, ki je bila boi) na pijano plat; rekli so o njej, da Jo ima lahko, kdor Jo hoće. No, jaz ni-sem imel nič ž njo. — Bog me vari! Dišala je po žgantu — o sveta Agata. AK veš, prijatelj, v oradu sem imel nekega kolego — to Je bilo Se takrat.
ko sem živel v Istri — nekega kolego, ki je bil prej mornar. Pisal se je Bunda.
—  A tišti se je pečal s pijanko?
—  Ne, tište pijanke    se    spomi-njam iz vaši   kjer sem bil rojen. Ta Bunda je bil mornar, e, in doživel ti je, doživel toliko, kolikor midva oba skupaj in še enkrat toliko.
—  E, kaj bom jaz?    Rečem ti, Fič, da ni vredno imena. Okrog moje žene Mete sem brusil jezik tako dolgo, da sem bil še pred poroko vse-ga sit. Ko sem se oženil, sem si kar tako - le mislil: Taka reč pa tuđi ni vse skupaj, da bi človek izgubil glavo, predno bi imel žensko v hiši.
—  No, tišti Bunda   je   preživel tretjino svojih dni na morju. Vozili so se sem, vozili tja. Prišli vsak mesec v tako veliko tuje mesto, vsi, kakor je rekel, žejni ženske. In najstarejši med njimi ,ki je ves svet poznal kot župan svojo vas, je šel naprej kakor koštrun, a drugi za njim kakor ovce.
— Kam?
—  To si neumen! Molit nišo sli, gle] ga, če jih je žejalo po ženskah!
—  A tako! Sli so torej k žen-skam?
— Da! V tako hišo, temno, veliko, z vedno zaprtimi okni. A ženske, veš, so jih neki čakale vse po stop-nicah, v veži, pri vratih, na hodnikih. In kar za pas Jo je prijel vsak, pa sta šla.
—  To   napravijo   greha — po svetu!                                              I
—  Tega pa!    Če    bi vsakemu Kranjcu oprtili brento, pa ga odložili vanjo, kolikor bi ga šio, pa bi zmanj-kalo obojega: Kranjcev in brent!
—  Greha pa ne, kaj?
—  Tega pa ne! Ćele hribe ga je in še več, česar pa ne moreš vedeti, ko ni viđen, zraven pa tako sladak, da ga oblizne rad, naj bo mlad ali star.
—  Kaj pa je tako - le kaj rekel, tišti Bunda? Preklicani človek — pa je on tuđi šel, kakor si pravil, z drugimi?
—  O, kajpada, je šel med Jato, pa še kako zvesto je klenkal s svoji-mi nogami! In kar okoli pasa je eno pograbil, pa hajd v kamrico! Pravit je, da so bile take, kakor bi jih vlil iz brona. Zobe so imele kakor kremen, pa bele kakor repa, lase velike, da bi se lahko odele ž njimi, a telesa mlada in vitka kakor divje žene. In nič ni bilo človeka sram, kar tako se je vse napravilo: samo od sebe. Sme-jala se ti je, pa rada te je imela, kakor bi bila že deset let tvoje dekle. In ko si šel, te je objela, kakor žena in rekla: Pa ne pozabi name in pridi spet, ker te bom vedno vesela!
—  Veš, je rekel Zob, jaz ti bom pa še drugo povedal! Če bi bilo po moje, bi take    babe še danes   vse skupaj polovili pa na grmadi sežgali. Če te drži že tak cepetec za moškim,
I pa se omoži, kakor se spodobi, ne pa, da bi Jih prebirala in menjavala kakor robee za nos! (Dalje prihodnJiCO;
Stru 2.
•SLOVENSKI NAROD«, dne IH. maja 1914.
112. Stev.
Iz Albanije ii Epira.
Turkan pala, albanski ministrskl predsednik dementim vse vesti o anarhiji v Albaniji ter dolfi aamo Qr* ke, da so krivi, da Albanija ni že d*» nes ena najmodernejlih driatv Evrope. Ginlfivo je, kar govori o »kraljiu in »kraljici«. Kralj je baje najbolj po-pularna oseba v Albaniji, kraljico pa obožavajo. Samo Epir ovira sedaj vsako delo. Izrazi nevolje v zadnjem času se obračajo le proti svetim ba-taljonom v Epiru, o katerih so vse vesti o njihovih grozovitostih popol-noma resnične.
Iz Aten poročajo o pogajaniih na Krfu, da je prišlo po dolgotrajnih hu-dih debatan med mednarodno kotrol-no komisijo in zastopniki Epira do končnega zedinjenja. Komisija je resila ćelo vrsto vprašanj, med njimi zlasti tuđi vprašanje pripadnosti Chi-mare. Nato sta obe stranki podpisali besedilo pogodbe ter jo bodo predložili zastopniki obema vladama. Epir-ci so na nasvet grške vlade mnogo popustili v svojih zahtevah.
Đogodhi v MM.
Kakor poročajo iz New Yorka SO se Huertove čete pred Veracru-zom v četrtek uprle in ustrelile več častnikov, ki so se upirali, nastopiti proti vstašem. Nato so se uporni Huertovi vojaki pridružili četam vstaskega generala Zapate. Iz Vera-eruza in jMehike poročajo nadalje, da je za Huerto nevarnost vedno večja. da ga usmrte. Bati se je, da iz-bruhne v glavnem mestu popolna anarhija. Položaj mesta je skrajno kritičen. Vstaši stoje že pred me-stom, kaki 5000 mož vstaških čet stoji 10 milj južno od mesta. Konsti-tucijonalisti so v četrtek zasedli tuđi Tuxpa. Petsto mož moćna garnizija je šla vstašem nasproti, vstaši pa so garniziio premagali in jo pregnali v gore. Tuđi iMoncloven so vstaši zasedli ter so sedaj gospodarji ćele že-Ieznice.
Kakor smo že poročali, pripravlja predsedr.ik Zedinjenih držav \Vil-son drucri ultimatum Huerti zaradi ameriškega konzula Sillemanna. Če odgovor ne bo povolien, bodo čete Zedinjenih držav, kakih 35.000 mož, prekoračile mejo.
Staisrstio.
Gostovanje Ijubljanskega dram-skega ansambla pod vodstvom reži-šerja g. Milana Skrbinška.   —   Prvi
štajerski kraj. kjer gostuje imenovani ansambl je Maribor, kler se vrše tri predstave: ponedeljek, dne 1. junija se igra tridejanska burka »Maks v škripcih« z g. J. Povhetom v naslovni vlegi, v sredo, dne 3. iunija se vprizore :ri enodejanke. med njimi veleefektna groteska »Maska sata-na«, v petek, dne 5. juniia pa je zadnja predstava. Vodia ansambla gosp. Milan SkrbinŠek nastopi v naslovni vlogi tridejanske nad vsezani-mive komedije »Vrag«, ki je bila po-vsod. kjer jo je imenovani ansambl dosedaj vprizoril sprejeta z velikim navdušenjem.
Iz Ceha. * Deutsche Wacht« napada celjskega okrajnega glavarja, da se je ude'.ežil koncerta, ki sta ga priredili pred — tremi tedni pevski društvi Št. Pavel in Št. Rupert v Sa-vinski dolini pri Sadniku ob savin-skem mostu. G. dr. Ambroschitz je mnenja, da bi se glavar moral potem živahnejše udeleževati nemškega družabnega življenja v Celju, če napravi izlet na kak slovenski koncert pri Sadniku. No, baron Miiller je re-prezentant vlade v slovenskem celj-skem političnem okraju in bi bilo na mestu, ako bi se tega pri več slov. prireditvah spominjal. V mestu Celju je glavar dr. Ambroschitz in ta se nikoli drugače ni vpošteval močne slovenske manjšine v mestu (Nemci ne reprezentirajo v političnem okraju Celje - okolica 307^ prebivalstva), kakor da jo zatira in blati v >Wach-ti« aKo le more. Ob tej priliki pa lah-ko vidi baron Miiller. kako mu je predsednik »Volksrata« dr. Ambroschitz hvaležen za neopravičeno šči-tenje nemškutarjev pri zidanmoškjh in trboveljskih občinskih volitvah in kako se mu kvitira, recimo kulantno postopanje v zadevi celjske okrajne bolniške blagajne. Se tega bi manjkalo, da bi baron Miiller kot glavar slovenskega političnega okraja sedel skupno z dr. Otonom Ambroschitzem v »nemškem domu« pod Bismarcko-vo in Viljemovo sliko in bi zabavljaj Čez Slovence. (Če ima zlato uro, bi še povrh bil v večnem strahu, da mu je med Wastianovimi somišljenflci zmanjka. Op. pisca.)
»Sumliiva poseit starta«. V neki kazenski zadevi c. kr. okrožnega sodišča v Celju radi hudodelstva tat-vine so se potom hišne preiskave pri osumljencu oziroma pri njegovih do-
mačih  ro«4  drugim  n**le »tateft
stvari: 1. Ena slika, ki je 18 cm široka, 36 in pol on visoki« m sttUo slikana, na jako primitivan MČni v beli, rjavo rdeču modri in Omi barvi ter predstavlja siv. družino s JanriUSconi. (Marija s kodeljo. Jožef na 4tt» pri strojnici, Jenlček na tteh ttdeč in se igrajoč. Ob steni na levi ta desni strani obloCnega okenca so različna rokodelska orodja). 2. Ena kost, ki je 17 cm dolga in ki pohaja najbrže \z rogov prazgodovinskega jelena. Ista je služila, kolikor se da iz prevrtane luknje sklepati, kot orožje (Hammer-beil). Del kosti je v dolgosti 9 cm na polovico odtrgan. »Roža« pa meri v premeru 8 cm. • Kost je nadalje opremljena z 23 mm dolgo in 15 mm široko, ovalno zlatoobrobljeno etiketo, z napisom »HammerbeiU. Ker le osumljenec zelo na sumu, da ni na pošten način prišel do gori imenovanih reci, se naprošajo dotični, ki bi bilo v stanu podati primerna poro-čila o lastniku imenovanih predme-to\\ tozadevne podatke vposlati na uredništvo tega lista ali pa preisko-valnemu sodniku oddelka VIII. c. kr. okrožne sodnije v Celju.
Zastopniki nemkih hranilnlc na Štajerskem so na svojem zborovanju v Gradcu 15. maja sklenili, da hranil-nicam ni priporočati spremembe se-danje obrestne mere, ker se gospodarske razmere na deželi še nikakor nišo zboljšale.
Draginjska doklada vpoko}enira učiteljem in učiteljskim vdovam. Kakor znano, je dovolil štajerski dežel-ni odbor vpokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam skromno dra-ginjsko doklado. Ista bi morala biti že davno izplačana, a štajerski de-želni šolski svet nima časa dotičnega akta resiti in deželnemu odboru poslati. Tako vsaj trde graški listi — in ti imajo prav dobre zveze z mo-gotci v deželnem šolskem svetu.
Nemško klerikalno učiteljsko društvo za Štajersko je imelo te dni v Gradcu svoj redni letni občni zbor, na katerem se je izrekla zahvala onim poslancern, ki so se zavzeli v deželnem zboru za okvirni zakon glede učiteljskih plač.
Naloga nemških turistov na Sp. Štajerskem. Neki \Vagner iz Gradca je napravil iz Zidanega mosta z ne-katerirni tovariši ziet na Veliko Kozje in Lisco in piše v »Grazer Tag-blattu« o tem po:ovanju med drugim, da bi morali graški Nemci obiskova-ti tuđi nižje hribe, če leže blizu kra-jev s par nemškutarji. da bi »narodno zavednost istih krepili«. S takimi obisKi da se krepi narodna samo-zavest Nemcev tuđi v najbolj skritih krajih. Naše prebivalstvo nemške turiste, ki zahajajo v naše planine, nedvomno ljubeznjivo sprejema. Ako pa hočejo ti turisti s svojimi obiski — izzivati, pa bi utegnilo biti konec naše gostoljubnosti.
Iz Oistrške vaši pri Št. Jurju ob Taboru. Pred nedavnim se je osno-val pri nas odbor, ki si je nadel vele-važno nalogo napraviti prepotrebni vodovod. Za nas Ojstrčane bi bila ta naprava osobito velikega pomena. Znano je. da razsaja pri nas koro vsako leto legar (tifus) in sicer po-največ radi tega, ker nam krvavo primanjkuje dobre, pitne vode Če dobimo torej res vodovod, se bode odpomoglo temu nedostatku.
Gosp. Antonu Jenčlču, asi tentu Južne železnice v Bistrici pri Mariboru potrjujemo s tem, da ni v nobe-ni zvezi z notico, priobčeno dne 5. t. m. pod naslovom »PostajenaČelnik Sudmarkin agitator«.
Iz Studene pri Mariboru poroča >Marb. Zeit.«, da je mariborsko okrajno glavarstvo prepovedalo tamošnji schulvereinski podružnici majniško slavnost v prostorih otro-škega vrtca. Prepoved je zelo umest-na, kajti do drugega dne bi bilo te prostore težko razkužiti.
SOOletnica ustoličenja zadnjega korotanskega vojvode v Ptuju se bo
proslavila 24. majnika t. 1. ob pol 8. uri zvečer. Pri slavnosti sodeluje mariborsko dramatično društvo s ce-lim svojim ansamblom. Spored je isti kakor je bil v Mariboru, kjer je izval toliko navdušenja, da se je morala ćela slavnost na občo zahtevo ponoviti. Splošna sodba je bila, da se kaj takega še ni videlo na slovenskem odru. Ker nudi ćela slavnost res neka] izvanrednega, kar se morda ne bo videlo m'kdar več na našem odru, upamo, da slavno občinstvo do zadnjega kotička napolni dvorano ter se na ta način zahvali ljubim gostom za požrtvovalnost in trud. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ker mora biti slavnost radi odhoda Mariborča-nov ob 10. uri končana, prosimo, da priđe slavno občinstvo pravočasno, ker je nemogoče čakati z začetkom.
loniki.
Naj&feo okottj*. 13. t. rrt naiU sta deiavca David Kucelik in Simon
Rifl?r v PciCenJ Jami .Bptmtnitai Pg-1
minika Mayerja pri Anabihlu en me-ter pod KOfiUo |4att|e človeiko okostk Pri lobutfl m MiU tuđi velik nož. Okoitie seje oddalo državnema pravdnlitvu v ĆelovOL
irM^^lika hM^filpa hmlalki v BelMm. Kakor *aaaot pelje se iko-zi Beljak posebno pomladi mnogo italijanskih delavcev, kar porabljajo razni elementi, ki so vojaščini le pod-vrženi aH pa še nišo oblekli vojaške suknje, da bi se pomeiani med te delavce izniuznfli iz Avstrije. Za nad-zorovmnle obstoji v Beljaku posebna komisija in so v zadnjih dneh funkci-jonarji te kontrolne komisije prijeti več takih ljudi sumljivih nedovolje-nega izseljenja in jih oddali v njihove domovne občine.
Smrtna nesreća pri deltu V Cc-
lovcu se je v soboto pripetila v de-lavnici mizarja Dobrovskega na Ljubljanski cesti smrtna nesreča, ki je zahtevala kot žrtev pridnega de-lavca in vestnega rodbinskega očeta. 32ietni mizarski pomočnik J. Haller prišel je med delom tako nesrečno | pod vspenjačo, da mu je ta stisniia prsni koš in da je pri tem dobil tež-ke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umri. Zapušča vdovo in tri nedorasle otroke.
Drobne novice. Z a s a č e n kaznjenec. V Pontablju so prije-li v soboto 28Ietnega italijanskega zi-darja Ivana Peressona, ki je te dni ušel iz ječe kaznilnice Lyk na Pru-skem. Peressona so prijeli malo pred odhodom brzovlaka in so ga izročili sodišču v Trbižu. — Iz T r b i ž a p o r o č a j o. da se je v soboto vrnil v domovino šaški kralj Avgust, ki se je v Trbižu mudil osem dni ter po-svetil svoj čas lovu na divje peteli-ne. — Ubogo perico okradel. V Glinški cesti v Celovcu stanuje gluhonema perica Marija Hofer, ka-teri je v soboto, ko je delala izven doma, odnesel neznan tat več perila in ves denar, t. j. 6 K. O tatovih ni-majo nobenega sledu. — Nezgoda vsledsplašenega konja. V Celovcu se je splašil posestniku Trefferju pred nekim avtomobilom konj, ter vrgel poses:nika iz voza. Treffer je pri tem zadobil več lahkih poškodb.
Primorsko.
Telovadno društvo Sokol v Pr-vačini priredi dne 21. maja t. 1. (na Vnebohod) svojo veliko pomladansko veselico s krasnim sporedom in plesom. Prihod in odhod vlakov zelo prikladen. — Torej Kdor se hoče pošteno zabavati. naj priđe 21. t. m. v Prvačino!
Za petindvaj^etletnico pevskega društva »Atirije« v Barkovljah pri Trstu, ki se bo vršila dne 7. junija t. I. vlada veliko zanimanje. Priprave so v najboljšem teku. Društvo se pridno pripravlja, da ta dan kar naj-dostojnejše sprejme goste iz bližnjih in daljnih kraiev. 2e več društev je prijavilo svojo udeležbo. Prosimo ona bratska društva, ki se dosedaj še nišo prijavila in se nameravajo udeležiti slavnosti, da to store čim prej, da nam bo tako omogoČeno pravočasno šesta viti program.
Stavka na ribiem trgu v Trstu. Na rihjem trgu v Trstu pričela se je zadnje dni zanimiva stavka. Prepro-dajalci rib pričeli so stavkati radi tega, ker je tržaški magistrat dovolil čožotskim ribičem poseben ločen prostor na ribjem trgu, namreč vse one miže na morski strani. Občinstvo, ki želi kupiti sveže ribe in po-ceni, je dajalo prednost čožotskim ribičem in je zanemarjalo preproda-jalce. Ti so protestirali na magistratu in ko nišo takoj dobili zadoščenja, so proglasili stavko. Ribe sedaj mirno počivajo v ledu in se mehčajo. Pre-prodajalci hočejo stavkati toliko časa, da se čožotsKimi ribičem ne od-vzame njihovih predpravic.
50.000 sardel v LJoydovem arze-nalu. V dok Llovdovega arzenala so v soboto pripeljali italijanski parnik »Dandolo« benečanske paroplovne družbe. Ko so zatvornice zaprli in vodo odstranili, nudil se je delavcem redek prizor. Ko je površje vode po-čaši padalo opazili so nebroj sardel, ki so zastonj iskale izhoda. Delavci se z zaboji, rešeti in vrečami polovili sardele, kar je bilo vzpričo velike množine pač lahko delo. Domneva se, da Je bilo v celem vjetih pač nad 50.000 sardel
Dtlavske ruflMr« ▼ Trst«. Od avstrijske vlade je dobila tvrdka Odorico ćt Korop, stavbeaa dela za javna dela v prosti Inki. V zahvalo za to. da ji da Avstrija dela, pa skuša ta regnikoftaka firma spodriniti od dela vse delavce domaćine. Tvrdka odganja od deia domačinc tn sprejema kolikor možno več regnikolov. Tako dela na prtmer, če se mora delo skrčiti radi slabega vremena ali pa radi praznikov.   V. takih slučajili J
90 đoašiUd DOsUvlicoi u cesto  in
kadar je treba najeti zopet delavcev, se tvrdka ne ozira na prefšnje delavce, marveč kratkomalo najame nov refirikole. Ne vemo, ali tako postopa« nje odgovarja interesom vlade in de» lavstva sploh, zanimivo pa bi bilo to izvedeti.
Zvlt slepar. V »Excelsior Palače - hotelu« v Trstu je že delj časa ložiral neki Fric Gobnel, doma baje iz Rusije, ki se je prijavil kot glasbe-nik. Njegov račun v hotelu in sicer za hrano in stanovanje Je narastel na 285 K. Vodstvo ga je opozorilo, naj račun poravna, a se je Gobnel izgo-varjal, da pričakuje od doma denar-ja. Ko so videli, da denarja le ni, ovadili so ga policiji. Na policiji je Gobnel izjavil, da je v Trstu že od 13. marca in da išče službe. Dognali so dalje, da je Gobnel po pokliču go-slar in obenem tuđi šofer in da je to postal sele potem, ko je zapravil 80.000 mark premoženja, katero je podedoval po svojem očetu. Sleparja so oddali sodišču.
Prestoionaslednik v Dalmaciji. Iz Šibenika poročajo, da se bo prestoionaslednik Fran Ferdinand pri svoji vrnitvi iz Bosne v juniju usta-vil tuđi v Šibeniku.
Volilna reforma v Doltnaciji. Ta teden se vrši pri deželnem namest-niku za Dalmacijo konferenca za-stopnikov raznih sirank deželnega zbora, da se pomenijo o zakonskem nacrtu za reformo deželnega volilne-ga reda, ki ga je izdelala vlada. Po novi volilni reformi bodo prizadeti baje posebno Italijani. Mnenje raznih strank je različno, nekateri so za to, da se predloga vlade a limine zavr-ne, drugi so zopet za sprejetje za-konskega nacrta, tako, da najbrže pri teh pogajanjih ne bodo prišle stranke do sporazuma.
Aretiran morilec. V noći od 9. na 10. t. m. je bila v Benetkah na gro-zovit način umorjena neka stara ženica in oropana. Umor je vzbujal v Benetkah veliko razburjenje in je varnostna oblast izdala za morilcem tiralico. Te dni pa sta dva policijska agenta opazila na trgu Stare mitnice v Trstu dva človeka, ki sra se sum-Ijivo obnašala. Eden od obeh je po-polnoma odgovarjal popisu morilca. Agenta sta oba sumljiva človeka are-tirala. Dognalo se je, da sta 241etni Peter Pangali in 271etni Viljem Galli. Peter Pangali odgovarja popolnoma popisu morilca ter so pri njem našli vse Številke beneškega lista »II Gaz-zettino«, v katerih je bil opisan oni umor. Peter Pangali je rodom iz Be-netk ter po pokliču ribič. Viljem Galli pa je svak Pangalija ter je bil aretiran radi tega, ker je dajal zločincu zavetišče. Pangali je prišel iz Benetk v Trst 12. t. m. in je dobil takoj službo kot težak pri nekem obrtniku. Ka-ka zmota je naravnost izključena, če-prav Pangali vsako krivdo odločrto taji. Izročili so oba laškim oblastim.
Dobne novice. Samomor. V soboto se je zastrupil pri Sv. Ivanu pri Trstu 671etni Adolf Rigutti s tem, da je izpil večjo množino octove ki-sline. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je že snoči umri. — Aretiran žepni tat. Neki mornar, ki je vkrcan na parniku »Atlan-ta« je šel v soboto v neko gostilno, a mu je na poti neki človek potegnil iz žepa denarnico, v kateri je imel večjo vsoto denarja. Tatu so aretirali in na policiji spoznali, da je to 28Ietni kotlar Viktor Solito, ki je bil radi sličnih tatvin že večkrat kaznovan. — Ogenj v Skednju. V soboto okoli 9. zvečer je izbruhnil v trgovini trgovca šumana v Škednju ogenj. Gasilci so ogenj po daljšem napor-nem delu pogasili, škoda znaša nad 6000 K, vendar pa je krita z zavaro-valnino. — Svojega tovariša okradel. V plavŽih pod Škednjem je bil aretiran neki 21 letni delavec, in sicer zato, ker je pri delu okradel svojega tovariša. Ko so ga aretirali so našli v enem njegovih Čevljev skrit ukradeni mošnjiček z denarjem vred.
Dnevne vesti.
+ Lkidski tabor je bil včeraj v Vipavi. Pod milim nebom se je zbra-lo z ćele Vipavske doline nad tisoc volilcev. Skoro vse občine so poslale svoje odposlance. Kandidata Josipa Lavrečiča, župana postojnskega, so živahno aklamirali. Z zanimanjem so sledili njegovemu govoru, s kate* rim ie raivijal svoi program. Mirne in trezne besede njegove so napravile najboljii vtisk. Govorila sta še državni poslanec dr. Ravnihar in deželni poslanec R i b n i k a r, prvi o delovanju poslancev S. L. 5. na Du* natu ia v Budimpešti, drugi o deželnem gospodarstvu. Govorila sta še pravnik L e k a n in priprosti kmet iz Ooč, ki sta oba pozivljala volilce, da ss ne sraejo vdajati naaprotnemu terorizmu in da se ne smelo pustiti be-gati po nasprotaih laleh.   Shod   je
Otvoril vrli gosp. Z v a n u t iz St. Vida, preclsedoval pa mu je obče priljubljeni gosp. Hrovatin star. — Ražen v Vipavi, so bili včeraj še sho-di v Kočah (govornik deželni poslanec dr. Novak); v Britofu (govornik deželni poslanec Mazelle); v Doienii vaši (govornik deželni poslanec profesor Reisner); v Košani (govornik gosp. Stanko Lavren-č i Č). Povsodi je bila jako lepa ude-ležba. Vsi shodi so se mirno in dostojno izvršili, samo v Britofu je neki kaplan hotel delati sitnosti, pa so ga volilci sami postavili pod kap. — Razpoloženje na Notranjskem za to volitev je kar rtajboljše in čisto gotovo je, da bo zmagal napredni kandidat, ako bodo volilci volili po svojem prostem prepričanju in ne bodo podlegli pritisku znanih klerikalnih volil-nih mahinacij. — Klerikalci so zboro-vali v Postojni, v Studenem in v Vipavi. Udeležba na njihovih shodih pa je bila dosti manjša kakor na kmetskih shodih.
-f- Vsa sredstva prideio kleri-kalcem prav. Včeraj dopoldne se ie imel vršiti klerikalni shod v postojn-skem župnisču. Nad cerkvenikovim stanovanjem se je v velikih črkah blestel napis: Danes tukaj velika predstava. Splošna sodba ie Šla po Postojni, da tega nihče drugi ni na-pravil, kakor klerikalci sami, da bi mogli potem obrekovati naprednjake in postojnskega župana. Tako je tuđi bilo. Na shodu in v cerkvi so že gr-mele strele proti »liberalcem«, ki mažejo farovže in cerkve. No, izdalo ni to nič. Ljudje nišo več tako ne-spametni, da bi sli na take limanice. Spoznali so do dobrega klerikalne praktike pred volitvami, zlasti ker vedo iz prakse, da so klerikalci pravi umetniki v mazanju naprednih hiš.
-+■ Notranjska državnozborsKa volitev. Prosimo cenjene somišljeni-ke, naj nam blagovolijo brzojavno poročati izid državnozborske vo-litve.
+ Sodba o črnožoltih Jugoslo-vanih. Glasilo državnega poslanca Biankinija, 5^adrski »Narodni List« priobčuje na uvodnem mestu članek, naslovljen »Crno - žolti Jugoslova-ni«. V članku navaja pisec vsebino govorov, ki sta jih imela v delegaci-jah slovenska klerikalna poslanca dr. Korošec in dr. Šusteršič in pripomi-nja nato: »človek bi ne verjel, da bosta tako govorila proti Rusiji in Srbiji dva slovenska delegata v imenu Jugoslovanov in slikala Nemcem ti dve slovanski državi kot dva zmaja, ki nas hočeta odtrgati od Avstrije. Nemci v delegacijah so to dobro razumeli ter so izrekli na usta delegata grofa Clama - Martinica »iskreno zahvalo« delegatu Korošcu na oni lepi izjavi. »Dr. Korošec je govo-ril« — je rekel grof Martinic — »kot crno - žolti Jugoslovan v imenu veli-kega števila crno - žoltih Jugoslovanov. V tem času je to dragoceno, ker so Jugoslovani poklicani, da jgra-jo veliko vlogo v naši monarhiji in da bodo čvrsto uporišče države. Samo prosili bi g. delegata Korošca, da hi one krasne besede naslovil glasno in čim najčešće tja doli na južno in jugovzhodno mejo, kjer je mnogo razgretih glav, ki sanjajo o ujedinjenju Jugoslovanov.« Tako jih hvali jo Nemci, a kaj naj storimo mi? Niče-sar drugega, kaor da vprašamo slovenska delegata Korošca in šuster-šiča: Kdo je vaju pooblastil, da go-vorita tako v imenu Jugoslovanov? Ali je pametno z vajine strani, da na« peljuieta vovio na mlin Nemcev, da dajeta našim sovragom orožje v roke, s katerim nas bodo pri vsaki priliki klali? Hrvali in Srbi, pretežni del Jugoslovansi.\*a, moramo najodloč-neje protestirati proti raki špiceljski slovenski politiki. Hrvatski narod naj vodi svojo hrvatsko politiko v sporazumu z bratom S>bom ir rodoljubnim Slovencem, a Slovencem Šuster-Šičevega kova bodi svobodne polje na Dunaj in v Pcšto!«
-f Obsodba patra Arhangelja. Piše se nam z Vica: Ta čedni na-mestnik Kristusov je torej končna obsojen na dva dni ričeta ali pa 40 kron globe. Ker mu pa arestantovska hrana nič kaj ne diši, zato bo raje štel svitle kronice. — Prav potrebno se nam zdi, baviti se nekoliko z razlogi. ki jih je navedel patrov zagovornik dr. Pegan in na podiagi katerih je vzklipno sodišče potrdilo prvo ob-sodbo. Baviti se moramo z njimi prav posebno še z ozirom na nečuveno izzivanje in nesramnost, s kakršno nastopa sedaj pater Arhangelj na Viču javno v cerkvi. Pred vsem je dr. Pegan navajal, kako silno se kesa pater svojega dejanja. To je pa na-vadna laž! Še tišti večer je Arhangelj pri Šmarnicah — ne vemo sicer, kaj imajo šmarnice z njegovo umazano afero opraviti — na prižnici alovesno izjavil, da se svojega dejanja absolutno nič ne kesa, da mu vsa afera cei čas ni delala prav no-benih neprijetnosti in nič grenkih ur, da se moti tišti. Hi misli, da ie radi tega slabo spal. Ironično se je zahva-ljeval tištim, ki so širili take govori-
112 Ste*.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 18. maja 1914.
oilćt*.   O»
I   ce. Povspel se je ćelo do nečuvene I   trditve, da ovadbe sploh pisal ni in I   da je bil prisiljen od drugih priznati I   dejanje! Pred sodnijo je bilo po sod-I   nih irvedencih dokazano, da je  on I   pisal in na podlagi tega in Iastnega I   priznanja je bil obsojen, sedaj vam I   pa priđe poštenjakovič in izreče jav-I   no v cerkvi tako trditev in izziva na tak podel način!   Ali Je to   kesanje? Kdo bo pri tem zlobnem počet ju se trdil, da je Arhangelj   naiven?    Do najvišje mere hudoben mora biti člo-vek, ki uganja rake stvari. In končno še bajka o 80 K, katere naj bi pater dobival redno vsaK mesec od svojega reda! Ta trditev je tako smešna sama na sebi, da se nam ne zdi vred-no razpravljati o njej, franeiškanski red je z njo sodišče prav    imenitno potegnil! Vse zgoraj opisano vedenje in govorjenje patra Arhangelja je pa nečuvena provokacija sodne oblasti in žaljenje zapriseženih  izveden cev, pater Arhangelj je najprvo    svojega zagovornika in po njem sodišče ne-sramno nalagal, sedaj pa na tak podel način izziva! Mi le čakamo, kaj se bo   proti   takemu    mistificiranju oblasti ukrenilo.
-r Po franccskih voiitvah. Po-ročali smo, kaKo strašno so bili pri splošnili volitvah na Francoskem te-peni kleiikalci. Lpali so mnogo, upali celc, da morda podero republike, a vsa ta upanja so šla po vodi in zma-gale so stranke, ki jih klerikalizem ne more biti vesel. Kako je poraz franeoskih klerikalcev zadel vesoljno klerikalstvo, se vidi iz vpitja in psovanja v »Slovencu«. Tako se »Slove-nec« zadira v nas, kakor da smo mi provzročili to strašno polomijo, ki je zadela franeoske klerikalce. »Slo-venčevo« zabavljanje je pa navse-zadnje edinole dokaz, da je s porazom klerikalizma na Francoskem, poražen in oškodovan klerikalizem tuđi v vseh drugih državah. Udarci, ki so jih dobili francaski klerikalei, ^ole tuđi slovenske klerikalce. kajti oslabljenje franeoskega klerikalizma pomeni oslabijenje vesoljnega klerikalizma.
+ Pametno besedo je zapisal župnik z dežele v sobotnem »Slovencu« o novem listu Resnica«. Ta župnik prizna, da ljudje nimajo ne denarja, da bi vse plačevali, in ne časa, da bi vse prebrali, da nimajo slovenski duhovniki nobenega vzro-ka. razširjati nemško društvo sv. Bo-nifacija po Slovenskem, da je na S!o-venskem že dosti društev in družb :er apologetičnih in nabožnih proiz-vodov v izobilju in da slovenski duhovniki sploh ne motejo biti zadovoljni s tem, da bi nemški Benediktinci s svojim listom po Slovenskem zagospodovali. — Besede, ki jih je zapisal ta župnik, so gotovo pametne, drugo vprašanje pa je, če bodo kaj zalegle, saj je vendar škof dovo-111. da se list nemških Benediktincev prodaja po zakristijah.
— Župan Lotrič v Železnikih je klerikalec in kakor je pri takih mo-žaKih ob sebi razumljivo, je pri vo-lirvah popravljal srečo, to se pravi, je goljufal kolikor se je le dalo. Toda župan je sicer z veseljem goljulaL ni pa znal svojega početja tako izpelia-ti. da bi tega ne bil zapazil obč. tajnik. Ko je župan obč. tajnika po krivici vrgel iz službe, ter soseda ni več molčalaožupanovih volilnih goljufijah in posledica tega je bila, da sta pri-šia župan Lotrič in neki njego\ so-mišljenik v kazensko preiskavo in da bosta zaradi volilne sleparije zaprta. * glej — kdo se zaradi tega najbolj •ezi? Župnik! Ta bi moral vendar biti vnet prijatelj pravice in poštenja in neizprosen sovražnik krivice in sroUufije — saj je zato nastavljen in plačan, da uči ljudi morale. A župnik ima svoje nazore. Kaznoval je svoje farane, ker so županove goljufije naznanili sodišču s tem, da je odpra-vil maso ob 10. uri. Tako se je župnik potegnil za sramotno goljufijo in se postavil na stran nepoštenosti. Lahko si je misliti kako sodbo ima zdaj ljudstvo o tem »božjem namestniku«, ki se poteguje za goljufijo in kaznuje poštenje.
4- Železniški svet. V železni-ski svet so biii imenovani Janko Jovan ravnatelj Gospodarske zveze, Franc Povše, kornere, svetnik, predsednik kmetijske družbe, Henrik pl. Schollmaver - Lichtenberg, deželni poslanec; za namestnike pa: dr. Vinko Gregorič, ces. svetnik, Gustav Pire, in dvorni svetnik Konrad Rub-Ma. Največje veselje pač vzbuja imenovanje kaplana Janka Jovana za -lana železniškega sveta, ker se pač razume kvečjemu na one železnice,ki <-e tupatam kažejo v Lattermanno-vem drevoredu.
+ Ravnatejstvo c. kr. državnih železnic si usojamo vprašati, s Kakim dovoljenjem sme Lega nazio-nale beračiti pri vlakih na goriškem kolodvoru. Včeraj je pri vlaku, ki vozi iz Trsta, hodil tak berač z nabiral-nikom v roki od voza do voza ter prosil prispevkov za »arme Schul-kinder«. Na peronu Je pa hodil got; in I
dol mogočni postajenaćeln& Wieser ter z dopadenjem gledal omenjeno beračijo. Kaj ko bi si Ciril-Metodova družba izmislila ka] takega!
+ Iz deželoega odbora. Okrajni
cestni odbori imajo pri deželnem melijoracijskem zakladu dolga po 20.000 K do 200.000 K. Naroča se jim, da te dolgove povrnejo potom najet-ja potrebnega posolila pri kakem de-narnem zavodu. — Onim vašem v okrožju gravitacijskega vodovoda y Kočevje, katerih vodovod zaradi previsoke lege ne more dosezati, se dovoli brezplačno potrebni cement za zgradbo kapnie. Zaradi onesna-ženja Save po premogokopih v Zagorju in Trbovljah, kakor tuđi po pa-pirnici Levkarn v Vevčah, se bo vršila nova komisijonalna razpfava, na kateri bo deželni odbor v sogfasju z lokalnimi faktorji z vso odločnostjo zahteval odpravo onesnaženja vode. — Dosedanja brv čez Ljubljanico med prisilno delavnico in deželno bolnišnico se opusti, ker bo za promet zadošćal novi mestni most tik vojaškega oskrbovališča. — Na prošnjo »Slovenske Sokolske Zveze« bo deželni muzej ob zletnih dneh 15., 16. in 17. avgusta odprt vsak dan od 9. do 12. dopoldne in brezplačen obisk dovoljen vsem udeležnikom zleta, ki se lzkažejo z zletno legitimacijo. — Vinarejskega kongresa, ki se bo vršil septembra meseca v Gorici, se udeleži dežela po posebnem odpo-slanstvu; razstave naj bi se udele-žile tuđi večje vinorejske organizacije. Vinoreiski zadrugi v Metliki se dovoli podpore 600 kron; župni cerkvi pri Sv. Katarini pa za nabavo or-gelj 200 K.
-T- Šiškarji in klerikalei se prito-žujejo zaradi poplavov, ki nastanejo v deževnem času okoli Gasilnega doma. »Slovenec« pravi, da je tega kriv občinski svet, oziroma župan. Obrnil se je pa na popolnoma napač-no adreso. Občinski svet je v eni svojih prvih sej sklenil, da se napravi kanal na glavni cesti, ker le ta more omejiti poplave. Država je I ila tedaj pripravljena, da prispeva en del stro-škov. Nacrti so bili gotovi in začeti bi se moralo z delom. Vstal pa je tedaj znani klerikalni zdražbar Orehek ter se pritožil na deležni odbor, češ da je ta kanal popolnoma brezpo-treben. In deželni odbor, ki sicer jako rad razsipa denar davkoplačeval-cev, je ugodil tej pritožbi. In tako se imajo prebivalci okoli Gasilnega doma zahvaliti edinole Orehku in pa klerikalni većini deželnega odbora, da morajo Še danes takorekoč plava-ti v vodi.
—    Cvetni dan na korist družbe sv. Cirila in Metoda in   »Branibora«
bo dne 6. in 7. junija. Ta teden se se-stavi odbor najuglednejsih narodnih dam in gospodov, ki bo vodil prire-ditev. Odboru bo treba mnogo so-trudnic in satrudnikov, zato pričaku-jemo, da se bo vsakdo, pred vsem pa naše narodne gospodične, ki jih odbor povabi na sodelovanje, brezpo-gojno odzvale temu vabilu. Cvetni dan se priredi mesto nameravane slavnosti v proslavo 5001etnice zadnjega ustoličenja koroskih vojvod, ki povzroči mnogo stroškov, ne da bi donesla efektivnih koristi rarodni stvari, zlasti pa narodnoobr^ ;nbne-mu delu, ki posebno v sedanj m Času krvavo potrebuje izdatne ; notne podpore. Zato smo nadomestii priredite v, ki bi samo požrla denar. s pri-reditvijo, ki bo gmotno podpri našo narodnoobrambno organizacij ! Na-domestili smo torej prireditev ideal-nega pomena s prireditvijo realne vrednosti. Pričakujemo, da se bodo povsodi širom Slovenije osnovali odbori rodoljubnih dam in gospodov, ki bodo dne 6. in 7. junija nabirali pri-spevke za Družbo sv. Cirila in Metoda in za »Branibor«. Obe ti društvi se izpopolnjujeta protistransko in obe sta letos bolj kakor kdaj preje pod-pore potrebni.
—  Ljubljanska gamizija. V voja-ških krogih se govori, da namerava vojna    uprava pomnožiti ljubljansko garnizijo. Nastaniti hoče v Ljubljani en   polk havbične artilerije in nekaj domobranskih ulancev, pa   tuđi    en oddelek saperjev priđe sem.     Vojna uprava stopi menda se v tem mesecu v dotiko s pristojnimi faktorji zaradi preskrbe prostorov za to vojaštvo.
—  Kje je hranilna knjižica?     V neki hiši na Sv. Petra cesti je pred kratkim    umrla    neka stara ženska. Imela je hranilno knjižico, glasečo se na večjo vsoto denarja. Par dni pred smrtjo jo je začel obiskovati neki duhovnik. Ko je ženska umrla, nišo dobili hranilnične knjižice. O stvari borno še govorili.
— Na dijaškem In učiteliskem Iz-letu na Jadransko morje od 19. do 21. maja  1914.  prevzame  iz  prijaznosti zdravniško    nadzorstvo   g. dr. Šav-nik, višji okrožni zdravnik v Kranju. Posebni vlak se odpelje iz Ljubljane glavni kolodvor 19. maja točno   ob 5. zjutraj. Vodstvo izleta se je potrudilo, da bo s pomočjo različnih godb v slučaju slabega vremena poskrblje-no za razvedrilo in dobro razpolofe-
nje izletnikov. — Tako se n. pr. tako] i na Reki pridruži godba c. in kr. peš- I polka št 79 in bo med vožnjo v Opatijo na parniku svirala. V Opatiji nam da iz posebne naklonjenosti zitravi-liška komisija svojo godbo na razpo-lago, ki bo menjaje se z zgoraj omenjeno zabavala udeiežence pri obe-du. Koncert, katerega priredi izletnikom godba c. in kr. mornarice zve-čer v Pulju — se podaljša do polnoči. Ta godba bo spremljala izletnike drugi dan na otok Brioni. Pri večerji v veliki restavraciji na stari borzi v Trstu bo istotako svirala godba. Po povratku v Ljubljano 21. maja ob pol 4. uri popoldne vršil se bo veliki vo-jaski koncert c. in kr. pešpolka št. 27 v parkhotelu »Tivoli«. Pričakovati je, da bo ta, tako obsežnih in razno-vrstnih programov bogati izlet, ne samo podučljivo, teniveč tuđi zabavno vplival na naso mladino.
—  Velik dobrodelni vojaški koncert priredi    ljubljanska    podružnica avstr. mornariškega društva, na korist  dijaškima izletoma na Adrijo v četrtek, dne 21. maja t. 1. ob pol 4. uri popoldne v parkhotelu »Tivoli«. Pro-izvajaia ga bo popolna vojaška godba c. in kr. pehotnega polka Albert I. kralj  Belgijcev št. 27. Vstopnina 40 vin.  Preplačila se hvaležno    spreje-majo.
—  Ljubljanska kreditna banka je kupila v Splitu komplesk hiš v Šibe-niški in Martinjski ulici. Vse te stare niše bo podrla in zgradila na tem prostoru veliko moderno poslopje.
—  Deželni muzej ob   v   četrtek dne 21. t. m. dopoldne od 10. do 12. ure odprt za splošen poset.
—  Vprašajte pri vsakem   blagu, predno je kupite, po njegovi kakovo-sti in po njegovem izviru in   kupujte samo najboljše blago domaćega izvi-ra, kakor je n. pr. Kolinska    kavna primes. Ta kavni  pridatek,    izdelek naše domaće Kolinske tovarne kav-nih primesi v Ljubljani, ki je po pravici pridobil ime naiboljšega kavne-ga pridatka. Vse naše gospodinie so z njim najbolj zadovoljne. Tuđi mi ga kot izvrstno domaće blago najtople-ie priporočamo.
— Ustanove za invalide. Društvo gospa Rdečega križa za Kranjsko od-da letos 12 ustanov za vojaške inva-dile po 79 K 80 v, dalje 12 ustanov po 40 K za revne vdove in sirote po ranjenih vojakih ter 8 ustanov po 40 K za uboge vojaške sirote. Podrobnosti so razvidne iz vladnega   razpisa, ki je javno nabit na mestnem magistratu.
Velik požar v Grosuplietn. Danes ponoći je začelo goreti pri po-sestniku Jakobu Štruklju, po domaće Fehtarju, ob glavni cesti. Ogenj je uničil tri gospodarska poslopja, tuđi hisa je precej poškodovana, vendar so jo pa Še pravočasno mogli resiti. Včeraj je imela grosupeljska požarna bramba maso na čast sv. Florijanu. Značilno je, da je Štrublju pred kratkim nek neznanec zrezal streho pri koleselju. Iz tega sklepajo, da je tuđi ogenj nekdo iz maščevalnosti zanetil.
Prepredena velika železniška ne-sreča. Potnik nam piše: V soboto ob 1. sem se peljal iz Ljubljane v Trst. Vlak je bil nabito poln ljudi, tako, da jih je veliko moralo stati. Na postaji Preserje začujem naenkrat silno vpitje in ko se ozrem skozi okno, vidim železniškega uradnika, ki je v silni razburjenosti vpil stroje-vodji, naj ustavi vlak. Ta se je končno res ustavil. Zdaj smo izvedeli, da smo bili v nevarnosti, da zadenemo v tovomi vlak, ki je takoj nato prišel iz Trsta in vozil skozi postajo po ti-ru, kamor bi bil zapeljal tuđi naš vlak, ker popravljajo progo od Borovnice do Preserja, in je tu na raz-polago le en tir. Nepaznost stroje-vodje in vlakovodje se ne more do-volj grajati, ko ništa pazila na pio-Ščo pred postajo, kjer bi se moral vlak ustaviti, ko je bilo v nevarnosti toliko ljudi, da izgube življenje ali pa se vsaj hudo poškodovali. Pomisliti je treba, da je vozil poštni vlak z brzino 60 km, tovorni pa s 40 km in imel tak silen padec. Ako je že ob be-lem dnevu človek v taki nevarnosti, če se vozi po železnici, kako naj še le bo ponoči!
Ponesrečeni nasipi na belo-kran'ski profi. Iz Novega mesta se nam poroča: Zadnje deževje pokazalo je nedostatke pri zgcadbi belokranjske železnice na večjih nasipih. Povodom preizkušnje vožnje v četrtek se je moral preizkušnji vlak z dvema strojema vrniti na novomeško postajo, ker je bila na velikem nasipu na 4 km nevarnost, da vlak zdrkne navzdol po nasipu, o katerem smo že poročali, da se je vsled zadnjega, čeprav skromnega deževja na vse strani omajan. Očividec te nevarne vožnje pripoveduje: Spričb rušenja in vgreznitev tega iz same ilovice zgrajenega, 200 m dolgega nasipa smo zdo dvomili, če bo gene* ralni železniški nadzornik pustu tako težak vlak čez tik nasip. Že prejšnji večer je naveden! vlak komij pripihal čez. Gmdbeno vodstvo je bilo mnenjt, da bo šio, ker so ddavd za sOo popravili progo. Oeocralni nadzornik m
i je bil že pri prvem pogledu drugih I misli. Vseeno je vožnjo poskusil, ker bi vlak po programu moral biti že v četrtek v Črnomlju. Ko je težki vlak popoldne drugič prišel do tega nasipa, je nadzornik ukazal vlak razdeliti. Spustili so le en veliki stroj preko nasipa. Toda ko je težki stroj prišel na ogroženo mesto, sejezgornja zgradba udala za 40 cm. Nam, ki smo to opasno vožnjo gledali, je postajalo vroče in vsak hip smo mislili, da se bo stroj vgreznil, ali se prekucnil po nasipu. Stroj je vozil polževo počasi, a v trenutku, ko se je začel nasip od-trgovati, jo je hitro odpihal preko nevarnega mesta naprej. Samobsebi je umevno, da je nadzornik spričo te nevarnosti pustil ostali vlak z dvema strojema se vrniti na novomeško postajo. Oni stroj pa je moral naprej ter na neki medpostaii čakati na ostali del preizkušnjega vlaka. Ves, itak bolj na vlažnih gozdnatih tleh stojeći nasip je zgrajen večinoma iz same ilovice, ki so jo navažali tuđi po zimi s sne-gom vred ter brez vsake opore na vznožju. Menda so še druge pomanj-kljivosti; krivo je pa vsega tega to, da je železniška uprava to železnico hotela zmašiti po sistemu varčevanja. Postaje so res nasproti drugim po bolj obljudenih krajih skoro luksuri-jozne, ali pri zgradbi proge same so varčevali na vinarje. Naknadne poprave stanejo dvakrat već, kot če bi se nasip zgradil tako, kakor so ga zahtevali nekateri strokevnjaki. Vpo-števati pa je treba, da se je to poru-ševanje pričelo že ob takem malen-kostnem deževju, kot je bilo v pri-meri z drugimi leti, zadnje majniško. Kako bodo ti nasipi izgledali čez leto dni ob neugodnih padavinskih raz-merah, zlasti onostran Gorjancev, ko-der proga teče ob strmem pobočju? Gorenje polje pri Toplicah stoji tiskano v »Dolenjskih Novicah« z dne 8. maja, kjer je pisano, da oni, kdor je agitiral proti blagoslovljeniu jedil, je navadni liberalec. Da je kdo agitiral proti blagoslovljenu jedil, je laž in laž je pa tuđi. da bi bil provzroči-telj dotienega poročila v »Dol. Novi-cah« iz Gor. polja pri Toplicah. Res je, da jih niti 1/3 ni neslo blagoslavljat domačemu župniku in res je, da je Soteški župnik Vole iz jeze, ker se ni po njegovi volji spremenilo ime obči-ni, zavrgel one hiše, kjer se je vse prejšnje čaše ta obred vršil in je s prižnice naznanil številke drugih hiš v vaseh Drenje, Gorenje polje in Do-lenje polje. Ker smo bili iarani prepričani, da je to njegovo preziranje krivično, bili smo razun par farizeiev takoj v cerkvi enih misli, da v drugo hišo blagoslavljat nosili ne borno. In I res. Eni so nesli v topliško faro in drugi so izmolili doma par ocenašev in prosili božji blagoslov in ti zadnji pravijo, da jim je ravno tako teknilo, kakor druga leta. Kdo je torei kriv, da se ni neslo blagoslavljat in kdo je torej tišti navadni liberalec? Pred par leti, ko smo bili še v toplisKi ob-čini, je pred volitvami agitiral župnik Vole proti topliškemu župniku in pri polno v hiši zbranih nam bral dopis iz »Domoljuba« ter vrsto za vrsto proglašal Iažnjivim (To si naj drugi zapomnijo, da je župnik proglašal »Domoljubovo« poročilo Iažnjivim. Pisec) ter je h koncu vskliknil in rekel. če je kdo liberalec v moji fari, sem jaz prvi liberalec. Kdo je liberalec, je torej jasno in mi se v tem popolnoma strinjamo z njegovim zatr-dilom. Ker nam ne dajo miru po ča-sopisih — vprašamo: Smo li mi krivi, Če je neka oseba srečala na veli-konočni ponedeljeK proti 11. uri" ponoči župnika Volca v družbi s kuha-rico Rezko, ki sta se vračala iz Dre-nja, kamor pravijo da jako pogosto zahaja v zidanico ali vinski hram? Ali smo mi krivi, če tercijalke obso-jajo in se zgražajo nad takimi zgledi ? Ali smo mi krivi, če gre govorica po ćeli fari in dalje od ust do ust in se nad tem mladina pohujšuje? Prica-kovali smo odpomoči in pravice iz Ljubljane, pa naše upravičene želje se tam prezirajo in zato tuđi mi ne borno več molčali na obrekovanja in lažnjiva zavijanja po časopisih. Ker smo prepričani, da list »Dolenjske Novice« ne bi dale prostora resnici, zato prosimo »Slov. Narod«, da predstojeće vrste priobči, čeravno nismo naročniki pa vsaj resnici na ljubo to storite. — T. Z, P.
V Zagorju pri Št. Petra je umrla hčerica gosp. Domiclja. — Naše so-žalje!
Poročila sta se v Pittsburgu g. Fric Meisetz z gdčno. Zofijo Marki-čevo iz Novega mesta.
Kdor će neka] nevsakdaniega vi-deti In slišati, naj nikar ne pozabi iti pogledat govoreći film, ki se le kra-tek čas proizvaja v Ideal-kinemato-ffrafu. To ni film poleg gramofona, kot bi kdo misliL, temveč film z gramofonom tako popolnoma združen, da vsakemu gibu odgovarja glas. Pravimo tako popolnoma funkcijoni-ra govoreći film, da imaš vtis, da sli-šiš osebe. Film pa in predstave nišo dolgoćasne točke* temveč visoko za-
bavne, tako, da iz smeha ne priđeš. Zabavna in poučna plat sta dobro združeni. Novost za vsakega je petje zamorcev, kar je nekaj nepopisno originalnega. Iz prepričanja moremo vsakemu svetovati, naj si gre to red-ko priliko ogledati. Govoreći film se ne sliši vsak dan.
Najdene stvari v času od 13. do 16. maja 1914: denarnica z 2 K 81 v; vozna veriga, približno 4 m dolga; majhen pes, rjave barve z dolgo dla-ko; 30 kron v zlatu, najdene dne 12. aprila 1914; srebrna damska ura s špprtno verižico; sod za olje; denarnica z 90 vin.; zavitek belega blaga; etui s srebrno damsko uro z dolgo verižico (double), najdena dne 2. maja 1914. — Izgubljene stvari v času od 13. do 16. maja 1914: zlata veri-žica z obeskom (svetinca); srebrna damska ura; Crna denarnica z2K; crna denarnica s 101 K.
Nesreća. Ko je v soboto ob pol 12. ponoči na novomeškem kolodvoru noćni čuvaj Martin Erjavc opravlja! svojo službo, je prišel med dva premikajoča voza, kjer sta ga prijeli pripenjači na zgornjem delu života in ga tako poškodvali, da so ga morali pripeljati v deželno bolnico, a je malo upanja, da bi okreval.
Vjeia se je. Minoli teden smo poročali, da se je bila na Bregu v go-stilni pojavila neka Mica Kovačeva ter je, ko se je najedla in napila, natihoma izginila. Drugi dan se je pojavila pa v Florijanski ulici v gostil-ni pri Rudolru Škulju in še v drugi gostilni, kjer je napravila ravnotako, le s tem razločkom, da so tukaj njeno nakano pravočasno opazili ter jo prijeli in izročili stražniku. Goljufica je bivša natakarica Marija Lachen-bergerjeva iz Stajerskega. Oddali so jo sodišču.
Neosnovana govorica. Vse vesti glede kavarne Prešern so popolnoma neosnovane, kar pove današnje pojasnilo v inseratu.
Narodna obramba.
Občni zbor šentjakobsko trnov-ske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda vršil se je v soboto zvečer v restavraciji Rastohar na Karlovsk* cesti. Predsednik g. Vončina otvori' je zborovanje, pozdravil zlasti za-stopnika glavne družbe, njenegg prvomestnika vladnega svetnika g, Senekoviča in blagajnika glavne družbe notarja g. Hudovernika. De* lavnost podružnice v minuiem letu ni bila ravno velika, upa pa, da bc pokazala delavnost v tem večji mer,-v tekočem letu. Spominja se v minu^ lem letu umrlega zaslužnega člana Frana Babica, dobrotnika družbe. — Vestno sestavljeno tajniško poročilc izkazuje v minuiem letu 9 odborovilj sej ter prireditve jurjevanja na ljub* ljanskem gradu lanskega in letošnje-ga leta. — Blagajniško poročilo iz-« kazuje 1015 K 3 v dohodkov, 978 K 68 v izdatkov in 36 K 35 v prebitka, — Pri nato sledečih volitvah so bil* izvoljeni sledeči odborniki: predsed* nik g. Vončina, podpredsednik g, Smole, tajnik g. Sterlekar Milan, njegov namestnik g. Kovač, blagajnik g. Verbič, blagajnikov namestnik g( Trtnik, ostali odborniki gg. Pogačnik^ Sič, Kalmus, Javornik, Ant. Sterle-c kar, Jeruc, Rode, Franzl, MIakar( Dachs. Pregledovalci računov gg] Likozar in Jesenko. Za delegate na glavno skupščino družbe so bili izvo< ljeni gg. Vončina, Smole in Kovao Po vspodbuji k intenzivnejšemu delu zaključii   je  predsednik zborovanje.
Društveno naznanila.
VII. redni obćni zbor »Slov. Iov< skega društva vršil se je včeraj ob 4 popoldne ob pičli udeležbi v restavraciji glavnega kolodvora. Predsed« nik g. dr. Lovrenčič otvori zborova* nje, pozdravi navzoče ter orise v kratkih potezah delovanje društva v minuiem letu. Delovanje društva se je omejevalo v minuiem letu na izda-janje lista »Lovec«, priredil se je lovski ples in 8. septembra tekma fermačev. Lovsko društvo je vstopilo tuđi v kinologično zvezo, ki je za društvo velikega pomena, zlasti za nameravano razstavo psov in ker se bo v to svrho dobila tuđi državna podpora. S to razstavo psov se namerava združiti tuđi produkcija policijskih psov. Omenja tuđi novi lovski zakon, ki bo več ali manj postavil sedanje lovske razmere na glavo. Pri novem lovskem zakonu bodo izkrva-vela ali lovišča ali pa žepi lovcev, Zato je treba, da bodo lovci solida-rično nastopali tako, kakor bo to svetovalo »Slov. lovsko društvo«. Blagajniško poročilo izkazuje 21.321 kron 30 vin. prejemkov in 21.038 K 29 y izdatkov. Prebitek znaša 283 K 1 vin. Prometa je bilo v minuiem letu 42.359 K 59 vin. V fond za zeleni križ se je naložUo 616 K 21 vin. Plačujo-ćih ćlanov ima društvo okrog 700. — Članarina se za tekoće leto ne zviša. Pravila, kl so se x svrho sire-
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 18. maja 1914.
il2. štev.
!jaa|a na   strelišču   spretnenila*   s*
odofcre. Pri nato sledečih volitvah to bili izvoljeni sledeči gospodje: prod-scdnfK dr. LovrenčiČ, podpredsednik Fr. Urbane, ostali odborniki gg.t Klobučar, Martmc, Poncbšck, dr. Tavčar ml., prof. Lokar, Jul. Mazzel-le, dr. Jane, Kemperle, Sturm, Lah, Pauser, Rus. Mišič in Vencajs. Na-mestniki gg- dr. Kavčič, Maček, Seidl. Klemenc, Šerko, Hutter, Bo-rovnik, Mladič, Kosir, Pahernfk, Er-hartič in Leutgeb. Pregledovalca ra-čunov gg. M. Verovšek in Avšič; namestnika Jeruc in Ravnihar. Nsito so se med slučajnostmi razmotriva-!e še razne interne društvene zade-ve, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Dežeino poraožno društvo za bolne na pljučih razpisuje tuđi za te-koče leto nekaj prostih mest v mor-skem hospicu v Gradežu. Pravico do teh mest imajo slabokrvni, rahitični in skrofulozni otroci v starosti od 6. do 12. leta in sicer v prvi vrsti z dežele in če bi nedostajalo takih tuđi iz Ljubljane. Zdravljenje se prične začetkom julija in traja 70 dni. Z zdravniškimi in ubožnimi izpričevali opremljene prošnje vposlati je do 30. maja na predsedstvo društva. — Pri-pominja se. da so po novih vspre-jemnih pogojih izključeni otroci, ki bolehaio za idiotizmom, epilepsijo, histerijo, pljučno tuberkulozo, nalezlji-vimi boleznimi vseh vrst vstevši egiptovsTco vnetje oči (trahom). Tuđi bolniki z odprtimi skofuloznimi procesi, ugnidami, fistulami, gnoječimi se ranami se ne sprejmejo. Pogoj je dalje, da so otroci vajeni se slačiti in oblačiti, spleh se prosto brez asisten-ce pregibati, ker ni toliko strežniške-ga osobja, da bi moglo v tem oziru otroke oskrbovati. Starši. oziroma njih namestniki imajo dalje podpisati reverz. da se podvržejo vsem napra-vam. ki bi bile pri otrocih iz higijenskih ozirov potrebne glede desinfek-cije in telesne snage kaker tuđi vsem operativnim posegorn. ki bi se izka-zali kot potrebni.
— Organizacija poštarjev in poštnih odpraviteljev. Dne 10. maja t. 1. vršilo se je na Dunaju posveto-vanje odposTancev c. kr. poštarjev vseh deželnih skupin glede zbližanja med centralno društveno in državno zvezo, kateri društvi sta bili v ved-fiem boju drugo proti drugemu, dasi sta imeli obe eno in isto nalogo nam-reč zastopati interese poštarjev in poštnih odpraviteljev. Radi razprtije omenjenih društev ni nikdar vpošte-vala vlada opravičene zahteve po zboljšanju materijelnih in socijalnih razmer c. kr. poštarjev. Vsled, pod vsako Kritiko slabo izpale letošnje regulacije obudila se je želja med udi obeh omenjenih društev po zje-dinjenju v svrho enotnega nastopa pri kompetentnih faktorjih za odpra-vo krivic, katere i im prinaša že ome-njena regulacija. In ta želja se jim je tuđi izpolnila. kajti sporazumeli so se in uspeh posvetovanja bil je po-polen. Takoj drugi dan. predstavila se je deputacija obstcječa iz 10. čla-nov obeh društev — pri trgovinskem ministru pri generalnem ravnatelju in v ministrskem svetniku dr. Hofer-ju ter predočila vsem trem gospodom kako krivična je ta regulacija, ob-enem jih prosila za odpomoč teh krivic. Ekscelenca g. dr. Wagner - Fa-neregg je deputacijo zelo hladno sprejel. Njegov odgovor na prošnje in pritožbe deputacije bil je zelo kra-tek. jasen, brezupen. »Na kako po-pravo že izšle naredbe ni sploh misliti.« — Nekoliko več upanja je dal gospod trg. minister. On je vsaj de-loma priznal krivičnost naredbe ter obljubil isto preučiti in preiskati in kolikor je v njegovih močeh nedostatkom odpomoči. Tuđi gospod mi-nistrski svetnik dr. Hofer je obljubil nekaj siičnega. Po končanem razgovoru z omenjenimi gospodi podali so se zastopniki poštarjev v restavra-cijo »Hubertus - Keller«, kjer so se živahno razgovarjali v nadaljnih ko-rakih, ki se bodo morali narediti v dosego opravičenih zahtev poštarjev in poštnih odpraviteljev. Dasi poštar-ji z rezultatom razgovora nišo bili bogve kako zadovoljni, vendar so sli iz cesarskega Dunaja s prijetno za-vestjo, da je bil sestanek 10. maja dalekoseznega pomena, kajti dosegel se je tega dne sporazum dveh poštar-skih društev, ki bodeta odslej eno poleg drugega neumorno delovali za zboljšanje stanovskih razmer svojih udov. Zato pa kolegi in koleginje pri-stopite vsi brez izjeme k enemu ali drugemu društvu in pomnožite s svojim pristopom število bojevnikov za svojo pravično stvar.
»Deželne   zadruge brivcev,    fH-zeriev   in lasnlčaiiev    v   Ljubljani«
občni zbor bo v četrtek, dne 28. maja 1914 ob 2. uri popoldan v c. kr. državni obrtni soli, soba št. 10, prvo nadstropie (risalna dvorana). Clane, ki se občnega zbora brez temeljite opravičbe ne udeleie, se bode   ka-
snovalo t ftobo do 30 K (I 25. zadružnih pravil). Gospode zadružne člane se prosi, da se z oštrom na važnost in procvit našega obrta občnega zbora zanesljivo in radovollno udeleže.
Dmitvo za zgrađbo Sokobktfa doma v Stepanfl vaši naznanja, da se na včeraj določena veselica vsled neugodnega vremena ni vršila. Opo-zarjamo pa slav. občinstvo, da se je veselica preložila na praznik dne 21. t. m. Spored ostane isti, kakor je bil določen. Prijatelji štep. Sokola, pri-hitite v obilnem številu na našo veselico ter nam pomagajte po svo]ih močeh do lastne strehe. Pot v štepa-njo vas je lepa in gostilna br. I. Bric-lja znana po dobri postrežbi. Torej na svidenje! Na zdar!
Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju je izvršilo na svojem prvem rednem obČnem zboru, dne 11. maja 1914. sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Rutar Josip; podpredsednik: cand. med. Lu-schtitzkv Karei; tajnik: stud. med. Mr gole Mati ja; blagajnik: stud. phil. G r u n t a r Viktor; knjižničar: stud. phil. R o b i č Makso; gospodar: stud. med. Smola Josip; arhivar: stud. med. K opore Josip; namestnika: stud. med. vet. Vasle Bolte; stud. iur. čehun Franc; pregledniki: cand. iur. Svet ina Anton, cand. med. Oražem Janez, cand. iur. S 1 i b a r Janez.
Prosveta.
Maks v škripcih je naslov izvrst-ni burki, ki se vprizori v četrtek (na praznik) 21. t. m. v slovenskem gle-daiišču, pod vodstvom gosp. reži-serja Povheta. Vsak, kdor se želi dve uri pošteno od srca nasrne jati uaj ne zamudi prilike iti v četrtek v gledališče k velezabavnemu »Mak-su«. Burka je izvrstno pripravljena in nikomur ne bo žal, ko bo zapuščal gledališče, da je posetil predstavo. Zato pozivljamo vse prijatelje gleda-lišča. da posetijo zgoraj omenjeno predstavo in se tako tuđi v tej krizi izkažejo hvaležni našim vrlim slovenskim igralcem, ki so nam že mno-gokrat priredili marsikak zabaven večer. Začetek ob en četrt na 9. zve-čer. Cene srednje.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 13. maja 1914. — Predsednik se najprej v toplih besedah spominja pokojnega pisatelja Vatro-slava Holza, potem pa poroča, da bo c. kr. vojaško geografski zavod po-treboval po vsej priliki več mesecev za izvrsitev korektur na Zemljevidu slov. ozemlja. Matica kot založnica dovoli prevod Funtkove drame ^Tekme^ v srbščino. — Vatroslav Holz je Matici izročil svojo literarno zapuščino, da jo ali sama izda ali ji oskrbi izdajatelja. — Za II. zvezek »Slovanskih spominov in iubilejev (1915) bo iz Vrhlickega nekaj preve-del prof. A. Funtek. monografijo o njem pa napisal čeKi akademik Vo-bornik; o Bolgaru Penču Slavejsko-vu bo pisal prof. Miodrag Ibrovac, o Kranjčeviću prof. Milaković, o Oon-čarovu dr. J. Prijatelj, o dr. K. Gla-serju, prof. dr. Šlebinger, o ir. J. Sketu prof. Jos. Wester, o r. K. Štreklju dr. Jos. Glonar, o A. Klodi-ču dr. Ilešič. — Ižanski narodni blago, ki ga uredita Fr. MilČinski n dr. A. Breznik, iziđe kot vzorec takega narodopisnega dela čim preje; Slov. narodne pesmi izidejo v uredništvu dr. J. Glonarja tuđi letos. Matica je prejela štiri spise, ki konkurirajo za častno nagrado. — »Bibliografija« iziđe kot posebna založnina, torej v nižji nakladi za 5 let. Sestavil jo bo dr. Fr. Kidrič. — Sproži se vpraša-nje, ali ne bi kazalo zbrati pravljice in povesti o Turkih. Kakor smo zbra-li spomine na Francoze. NaČeloma se odobri predlog, izdati zgodovino 19. stoletja s posebnim ozirom na našo državo in naš narod.
UmetnosL
Pomladanskl koncert pevskega društva »Lire« v Kamniku. »Lira« se je prerodila. UspeSno delovanje mar-ljivega odbora pa se najlepše zrcali v pogostih koncertnih prireditvah. Za izvrsmo uspelim Kocijančičevim večerom sledil je pred kratkim običajni pomladanski koncert z izbra* nim sporedom. Izvajale so se po ve-čini nove skladbe domačih kom poni-stov ter je moški, kakor i mešani zbor častno rešil svojo nalogo. Zla-sti mešani zbori so bili prisrčno akla-mirani, vsled česar so se po večini na sploSno željo morali ponavljati. Najbolj fto ugajali Parmova »Ćolnič-ku«, ipavčeva l]ubka »Kukavica« ter Ndamičeva meloxlijozna »Petnajst let«. Moški zbor se te odlikoval v Hajdrihovi »Mornarjeva tožba«, ka-tero je prednašal s finim umetanjem in globokim Čustvom. Zadnifi del skladbe ni posebna sretao  itveden,
tamboliii vtis pa napravi na poslu-Salca nje srednji del z bariton - samo-spevom in umerjenim spremljeva-njem zbora. Kot solist se |e v duh skladbe iako srečno vživel g. Jos. Orčar ter s svojim lepim dasi ne pre-obsefnim glasom naravnost briljirah VeliCastno je izzvenel Jenkov »Bogovi silni«, žal, da ni naSel pravega umevanja med poslušalci. Kot solist-ka je nastopila gdč. T. Šuštarjeva ter žela za svoje krasno izvajanje gromko pohvalo. Nje zvonki, dobro izšo-lani glas priđe osobito v srednjih le-gah do polne veljave. Zapela je divno, a težavno Kavatino iz opere Karmen, ljubkega Adamičevega »Jezdeca« ter Hildachovo življenje drhtečo in prikupliivo »Pomlad je prišla«. Vsled prisrčnih ovacij je morala dodati se Lajovičevega »Fkdl-ca*r, katerega smemo prištevati med najlepše skladbe novejše dobe. Upa-mo, da bomo imeli priliko še pogosto čuti to odlično in vrlo pevko na Liri-nih koncertih. Vse solotočke je spremljaia na klavirju z običajno rutino požrtvovalna in zaslužnu gdč. Milka Novakova. Obema ^ospicama sta bila po društvenem predsedniku g. Binterju na odprti sceni v zahvalo za njiju nesebično sodelovanje pri *LiTii* vročena krasna šoi:>ka. — Koncert se je zaključil v splošno za-dovoljnost ne baš številno navzočcga občinstva. Vse pevske ločke so prišle do polpolne veljave ter bile z ne-navadnim oduševljenjem sprejeie. Pri zboru ni bilo opaziti nin na;inanj-še utrudljivosti, kljub temu, da so se poedine točke hitro vrstile druga za drugo.Razveseljiv napredek moramo zaznamovati radi upr>š+evanj.i in iz-vajanja skladb iz novejše glazbene literature. Pevski zbor Šteje dovolj čilih in svežih moči, z ćebrim glasovnim materijalom, hvalevredno ambicijo, dobro voljo in veseijem uo petja. — Zato priporočamo za petie vrnetemu in marljivem.a pevovodji ^. Fr. Steletu, da stopa v procvit in napredek društva po započeti pori naprej do Še večjih uspehov Kot do-slej.                                      r—v.
Književnost.
— »Slovenski Trgovsk! Vestnik«
ima v št. 5 sledečo vsebino: 1. Val. Zun: Deiniške družbe na Kranjskem v poslovnem letu 1912. 2. Dr. K. Hin-terlechner: Praktiška geologija. 3. J. Skalar: O eskontiranju knjižnih ter-jatev in faktur. 4. O. S. B.: Razsodbe obrtnih sodisč. 5. Just Piščanec: Ca-rinstvo. 6. Raznoterosti; Dobra leti-na — rešiteljica gospodarske situacije. — Kako naj dopisujemo? — Nekaj zanimivosti iz reklamnega predavanja za povećanje avstrijskega bro-dovja. — Znižanje tarif za srbske iz-delke na — italijanskih železnicah. — Gospodarska vprasanja v ekspozeju ministra zunanjih del. — Iz lastne iz-kušnje. 7. Statistika: Avstrijsko rudarstvo leta 1912. — Zvišanje držav-nega dolga. 8. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 9. Društvene vesti. 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
—  »Matica Slovenska«. »Gospodin    Franjo«    »Matice    Slovenske«. Redki so slučaji,   da bi katera knjiga tako   zadovoljila   i publiko i kritike, kakor ta roman, ki je izšel pri »Matici   Slovenski«   za   1. 1913.   Nismo došle slišali niti v javnosti niti privatno kake neugodne sodbe o njem.   Iz nekega dopisa posnemamo: »Najlep-ša in najobširnejša knjiga, ki je izsla letos v »Matici Slovenski«,   je Pod-limbarskega roman   »Gospodin Franjo*. 2e par let sem je vladala v slovenski   lepi književnosti suša.   Zato moramo tem topleje   pozdravljati to krasno, svezo, vsebinski velezanimi-vo knjigo, vodečo nas na solnčni jug, ki je, upamo, tuđi lačnc in žejne slovenske kritike za nekaj Časa nasitila in   napojila.    Pri nas Slovencih,   ki smo majhen narod,   je vsaka  dobra leposlovna knjiga vcsel dan ... In tak vesel  dan sta nam letos napravila g. pisatelj Podlimbarski   in pa »Matica Slovenska«    z   romanom »Gospodin Franjo,«.
—  Funtkova »Tekma« se prevede, kakor smo izvedeli. tuđi na češki jezik. — Knjige »Matice Slovenske« za preteklo leto so brezdvomno uspele«                 .   .
Bazfllrt po sloiBnskin
JfttB.
—  Ulica Zrlajskesa hi Franko-paaa v Đelcradu. V občinskem svetu v Belgradu se Je vložil predlog, naj bi se ena izmed belgradskih tilic krstila na ime hrvatskih narodnih mu-Čenikov Zrinjskega In Frankopana. O predlogu bo občlnski svet sklepal v prihodnji seji in čisto gotovo je. da bo predlog   sogtasno   sprejet.   Po Zrinjskem in Frankopanu bo imenovana ena tujleplih belgrađskih ulic
tane jtvmt
*  Velik požar v Anatoiiii. Iz Carigrada   poročajo:    Mesto Tokat   v Anatoliji je zgorelo. Več nego 40 hiš, tri velike javne palače,   ena moŠeja in 90 trgovin je zgorelo,   osem oseb $e je pa nevarno opeklo.
*  Obsojena ipionka. Iz Lipskega poročajo:   Državno sodišče je obso-dilo 261etno kontoaristko Rozo Lang-steinovo   zaradi poskušenega   izdajstva vojaških   tajnosti na dve leti in šest mesecev ječe.    Langsteinova je rojena Čehinja.
*  Žrtev aviatike. Iz Sebastopola poročajo: Vojaški aviatik Semiškura je ponesrečil s svojim    aparatom ter se ubil. Obenem se je ponesrečil po-ročnik LuČaniov, ki je padel s svojim hidroplanom v vodo.    Aparat    se je potopil. Poročnika so resili.
*  Igralka težko ranjena na odru. Iz Wiesbatie:,a [sjročajo:    Pri   slav-nostni predstavi Ccrvanatesove igre »Sodnik zaiamejski« je igralec Lega-la, ki je prcdstavljal Rebolleda, s sabljo težko ranil igralko Schrotterjevo, ki je igrala Ines. igro so morali takoj prekiniti. Navzocen je bil tuđi cesar.
*  Oficir ja ie hotela podkupitl. Iz Budimpešte poročajo:  Enoletni pro-stovoljec Ivan Molnar   se je pritožil svoji materi,   da je poveljniK sole za rezervne oficirje zelo strog.   Mati je poslala poveljniku v kuverti sto kron. Ta je tožil   mater,   ki  je bila zaradi podkupovanja obsojena na 120 kron.
*    Požar v Moskvi.   Iz Moskve poročajo:   15. t. m. je na treh   krajih izbruhnil ogenj. V skladišču za dekoracije carskega gledališča je napravil požar škodo več stotisoč rubljev.   V Lefortovu je izbruhnil   ogenj na po-sestvu Krestovnikova. Zgorele so tri osebe. V Petrovojskem parku je zgo-rel restavrant »Mauretania«.
*  Pariški apači.   Iz Pariza poročajo:   Avtomobilska apača Trutza in Lamperta, ki sta v Kolmarju umorila šoferja Kollerja, so zasledili v Havru. Ko je policist vlomil vrata,   je Trutz dvakrat ustreli! proti njemu, vendar pa ga ni zadei. Policist je nato ustre-111 Trutza, Lampert je hotel z nožem napasti policista, vendar ga je policist ukrotil ter aretiral.
*   Detoljub. Iz St. Poltna poročajo: Župnika nekega bližnjega kraja,  Walterja K.,    so nepričakovano prestavili v samostan Q6ttweig. So-proga nekega železniškega    nastav-Ijenca se je pritožila  pri  dekanu v St.  Poltnu,    da je  omenjeni  župnik na nedostojen  način  prijemal  njeno hčer in druge šolarice. Deklice so to potrdile. Walter K- je star — 76 let.
*  60.000 frankov na leto samo za klobuke. 60.000 frankov na leto izda gospodična Bertvova, znana pariška diva, za svoje klobuke. Bertvova ima vsak dan drug klobuk. »Kako krasen klobuk imate«, je rekel nekega večera galantni Čestilec igralki. Toda diva je odgovorila: »Kako, ta stara stvar? Ta je že zdavnaj iz mode! Tega sem nosila že danes zjutraj in zdaj je šest ura zvečer.«
*    Veliki požarji  v Ameriki.   Iz New Yorka poročajo:    Rovi družbe Mexican Crude   Rubber Company v Detroit   v   državi Michigan    so bili vsled eksplozije plina uničeni. Deset delavcev je bilo usmrčenih,   trije pa smrtnonevarno ranjeni.    Drugi   veli-kanski    požar   je izbruhnii predvče-rajšnjim v državi Newport, kjer gore velika    črpala   družbe Standard Oil Companv v Unionviile.
*  Ruski    gardni   oficir ponarefal meoice.     Iz    Petrograda    poročajo: Oardni poročnik Saharov, sin bivšega vojnega ministra,    je   moral sleči vojaško suknjo in so ga izročili civil-nemu sodišču. Saharov si je izposo-dil od svojega tovariša 10.000 rubljev na menico,   podpisano od min. pred-sednika Kokovceva, čegar hči je Sa-harova soproga.    Menica je bila po-narejena in ni bila plačana.
*  Sufragetke hočejo h kralju. Iz Londona   poročajo:    Sufragetke   so sklenile, da odpošljejo h kralju deputacijo.    Ministrski svet pa je sklenil, priporocati kralju, naj ne sprejme deputacije. Sufragetke se feripravljajo, da bodo   eventualno s silo   vdrle v kraljevo palačo. Policija pa je zopet vse potrebno  ukrenila,   da prepreci veliki demonstracijski sprevod sufra-getk pred kraljevo palačo,   ki se ima vrSiti v četrtek.
*  Junak Iz krlmske vojne, vpo-kojeni general Sčegolov je umri v Moskvi. Njegovo ime je svojčas za-slovelo po vsej Rusiji. Pri napadu dveh angleških ladij na odeško pfi-stanišče, ie ostal Sčegolov naposleđ sam z enim nepoškodovanim topom. S tem Je tako uspeSno odgovarjal na angleške strele, da sta se morali obe ladji oddaljiti.   Za to njegovo juna-Stvo ga Je car takoj poviSal za tri stopinje.
*  Kterikald   kot volilai sleparji, V severnofraneoskem mestu Lille so ođkrili veliko volilno sleparijo kleri-kalcev.   Iz Bruselja Je prišlo mnogo menihov t LiHe in so ttm s ponare«
jenimi dokumenti volili reakcijonar-nega kandidata. Volilna sleparija pa je bila brezuspešna. Socijalista Delo-ry m Ghesquičre sta bila izvoljena. Socijalisti so obtožili župana v Lille, ki je tuđi že odstopil. Mesto je zelo razburjeno. Vrše se velikanske demonstracije.
*  Polom hranilnice   v Karlovcu. Veliko senzacijo vzbuja dejstvo,   da je ostala prva karlovška hranilnica v soboto zaprta. Ravnatelj Hermann je baje izgubil velike vsote na borzi ter oštodoval hranilnico. V soboto se je zbrala ogromna množica vlagateljev, večinoma raznih ljudi, pred hranilnico.   Stanovanje ravnateljevo je morala stražiti   policija.   Hranilnica je imela   koncem 1. 1912.   4,780.353 K vlog. Prizadetih je tuđi mnogo tujili denarnih zavodov.
*   Sainomor   k smrti    obsojene ženske.    Iz New Yorka    poročajo: Apelaciisko sodišče v Ne\v Orleansu je potrdilo smrtno obsodbo    milijo-narke Avguste Edwards, ki je mese-ca junija preteklega leta   na    cesti ustrelila Georga Riehla, ker je baje razžalil njeno žensko čast. To je prva bela ženska, ki je bila v južnih dr-žavah obsojena na smrt. Čeprav je predsednik   sodišca   izjavil,     da    bo smrtna kazen prav gotovo izpreme-njena v dosmrtno ječo, je obsojenka v zaporu izvršila samomor.
*    Grossova   afera   v Zagreba. Afera   arhitekta Grossa    je napotila zagrebško policijo,    da    je -jela izsle. dovati,   koliko   deklet se bavi v Zagrebu s prostitucijo že v prvih letih, ko dozore. Prve poizvedbe so dognale, da je takšnih   propadlih mladenk v Zagrebu 138. Koliko »odjemalcev« ie imela svodiljka Verščeva,   bo dognala   sele   sodna   preiskava  proti Grossu. Kolikor se sedaj ve, je imela Verščeva okrog 20 deklic, ki so pn-hajale k nji, da so se zabavale s »ka-valirji« Grossovega kova.
*  Čuden slučaj sugestije. V Ra-venni se je po šolskem pouku igralo več otrok pred šolskim    poslopjem. Neki deček je sedel pred vrati, ko je zaslišal od znotraj udarec. Ker nihče ni bil več v sobi, je pogledal deček iz radovednosti    skozi    ključavnico. Skočil pa je prestrašen od vrat ter zakričal, da sedi na stolu učiteljice crno oblečen strah, ki mu miga, na] priđe bliže. Tovariši so se najprvo posmehovali dečku. Ko so pa pogledali skozi ključavnico, so se prestrašili, češ, da so videli isto vizijo. Učiteljica je prihitela, odprla vrata ter pokazala otrokom, da ni bil nihče v šolski sobi in da ni sedel strah na nje-nem stolu. Poslala je potem po župnika in kaplana, da pomirita otroke, toda vse ie bilo zaman.   Ko so   pa otroci zopet pogledali skozi ključavnico, so menili, da zopet vidijo strah na stolu. In kar je bilo najbolj čudno, so vsi otroci, ko so jih posamič iz-prasevali. enako popisali prikazen.
*   Demonstracije v Bukarešti. Y Bukarešti   so   se v petek   prigodilc stvari, ki morejo še bolj pooštriti av-strijsko-ogrsko-romunsko    razmerje. ki ie že itak napeto. Prav. šKof. vikar Mangra iz Varada na Ogrskem, rojen Romunec, je bil svojčas za svoje literarno delovanje izvoljen za člana ro-munske akademije znanosti v Bukarešti. Ko je bil izvoljen v ogrsko državno zbornico, je postal renegat ter prestopil   iz   romunske   opozicije v vladno madžarsko stranko.    Navzlic temu. da je vedel, kakšno nevoljo je vzbudil v celem romunskem narodu s svojim činom,   je Mangra prišel v Bukarešto na slavnostno zborovanje akademije. Ko je Mangra sporočil, da priđe na zborovanje, so mu odgovorili člani akademije, da ne žele priti ž njim v dotiko. Ko pa je Mangra ven-darle   prišel na zborovanje.   so   vsi ustali ter se zbrali v enem kotu.   do-čim so pustili Mangro samega sredi dvorane.   Pred   palačo so dijaki na-padli Mangro ter ga pretepli. Govori se, da bo avstro-ogrska vlada zahte-vala zadoščenja.
*   Izrežite! Proti vpošiljatvi   te notice dobite dva dela čipkaste pre-proge, bele ali kreme z bandoin robom, vsak del   dolg 300 cm,   širok 100 cm in moderna, umetno vezena draperija, bordo ali olivna 150 X 40 centimetrov velika,  skupaj  za 6 K 10 vin. Tovarniška firma preprogar-nica S. Schein,    Dunaj L,   Bauern-markt  10—14.
Telefonska in brzojavna poročila.
Bolezen našega cesarja.
Duna], 13. maja. Snočni uradnl bulletin o cesarjevem zdravstvenent stanju konstatira, da Je katar na desni strani pliuč popolnoma neiz-prcmen)6ii.
Dunaj« 18. maja. Današnje urad-no poročUo sporoča, da Je cesar noč dobro prebll, zdravstveno stanje Je itelzpreineiileno dobro.
Dunai 18. maja. Od privatne Strani se poroča,  da  Sta zdravnika
112. Ste*.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 18 maja 1914.
Stran 5.
cesarju včeraj nujno nasvetovala, da Tiaj spremeni zrak in gre na jug. Predlagala sta mu tri kraje, med nji-mi Miramar in Brionske otoke. Cesar je zahtevo ođklonil, izjavil pa je, da je pripravljen letos nekoliko preje iti v ISU kakor druga leta. Na jug cesar noće iti.
Borza.
Dunai, 1S. maja. Na borzi je vladala vsled vesti iz Schonbrunna da-nes velika rezerva.
Razpu&en okrajni zastop.
OrtnoA 1^. niaja. Vlada je razpu-stila ormoski okrajni zastop. Za vlad-nega komisarja je imenovran Bolte.
Češko • nemška spravna pokajanja.
Dunaj, 18. maja. Predsednik po-slanske zbornice dr. Svivester je na-znanil strankam, da jih hoče dne 4. junija povabiti k informativnemu razgovoru o češko - nemških spravnih pogaianjih. Nemški krogi so mnenja, da nima smisla pogajati se, češ da je vsled priobčenja Kaizlovih memoar razpoloženje med Nemci proti vsa-kemu sporazumu.
Praga, 18. maja. Ćeske stranke očitajo poslancu Tobolki netaktnost zaradi priobčenja Kaizlovih memoar ter pozivljajo njega in mladočeško stranko, da naj Tobolka odloži svoj državnozborski mandat.
Praga, 18. maja. Na zaključnem zborovanju mladočeške stranke je govoril poslanec dr. Kramar o narodni avtonomiji ter izvajal, da je federalizacija Avstrije in narodnostna av-tonomija za Čehe sprejemljiva le v okviru historičnih mej kronovin.
Afera Šviha.
Praga, 1S. maja. Tu se govori, da fma gospa Woldanova še mnogo materijala o konfidentstvu na Ceskem, ki ga bo eventualno priobčila.
Praga, 18. maja. ^Čas« poroča, da je baje naznanil dr. Bouček pra-škemu sodišču. da odstopa od nič-nostne pritožbe v procesu Sviha contra Heller.
Ogrska delegacija. Budimpešta, 1S. maja. Finančni odsek ogrske delegacije je sprejel re-solucijo, ki zahteva, da nai se izpraz-njena mesta pri najvišjem račun-skem dvoru zasedeio v prvi vrsti z Madžari. Vršila se je nato razprava o proračunu skupnega finančnega mi-nistrstva. Skupni finančni minister Bilinski se je izrekel v principu za tof da se premesti skupno finančno mini-strstvo v BudimpeŠto. Enaka resolu-cija, kakor giede najvišega račun-skega dvora je bila sprejeta tuđi glede skupnega finančnega ministrstva.
Dijasko streljanje.
Krakov, 18. maja. Pri včerajš-nem ostrem streljanju krakovskih šimnazijcev je neki srednješolec za-del dva sedmošolca ter oba smrtno-nevarno ranil.
Prvi Avstrijec a Ia Peugod. Zvitava,    18.    maja.    Včeraj   le splitski    avjatik    Ignaci]  Bulimbašić ot prvi Avstrijec izvajal polete a la Peugoud.
Proti ruski vladni poiitiki. Petrograd, 18. maja. Duma je z veliko većino v znak protesta proti politiki kabineta crtala iz proračuna več postavk v skupnem znesku 768.000 rubljev ter sprejela oštro re-sohtcijo proti notranjemu ministru Maklakovu, katerega delovanje je označila kot državi nevarno. Makla-kov je bil poklican v Livadijo ter je baje podal že svojo demisijo. Za nje-govega naslednika bo baje imenovan Sčeglovitov. Tuđi finančni minister Bark je bil včeraj nenadno poklican k carju v Livadijo.
Danska kraljevska dvojica v Parizu. Pariz, 18. maja. V soboto je do-spela danska kraljevska dvojica na obisk v Pariz. Sprejel jo je predsednik republike Poincare.
V Cirenaikl.
Rim, 18. maja. Med italijansko m angleško vlado je prišlo zaradi sporne oaze Kufra do sporazuma. Anglija je priznala, da spada oaza v italijanski teritorij.
Dogodki v Mehiki.
Mehika. 18. maja. General Zapa-fa se bliža mestu Mehiki ter je le Še par milj oddaljen. Na poti pustoši in razdira kraje. Tuđi s severa se bliža-jo vstaši. Huerta je baje nevarno zbolel. Včeraj je bila razširjena go-vorica, da je poskusil samomor.
New Yorkt 18. maja. Predsednik Wilson je baje sporočil Huerti nov ultimatum, v katerem zahteva, da se truplo umorjenega Amerikanca Par-kesa izroči generalu Funstonu. Amerika Amerikacem.
Amsterdam, 18. maja. Splošno pozornost vzbuja tu prelomljenje rnonroedoktrine s strani Holandske. Neka holandska vojna ladja je izkr-cala v Trampicu več sto holandskih vojakov, ki so zasedli vse holandske
petrolejske vrelce.                             I
*     ^    m                     i
Do«#dki m Balkan«.
Vprata* orik^iiili Mmric RrroB«,  18. mala.      »Vossischc
Zeitung« poroča i« Belgrada: Pofa-janja med zastopnikom orijentskih železnic Mullerjem in srbsko vlado se nadaljujejo. Glede kupne svote je prišlo do zbližanja, Srbija je pripravljena plačati 39 milijonov ter je tuđi orijentska družba nekoliko popustila od svoje prvotne zahtcve 54 milijonov.
Vstaje v Albaniji.
Drač, 18, maja. Vlada je razpisa-la veliko nagrado na glavo Arifa Hik-meza, ki organizira v okolici Debra veliko muzlimansko propagando in izziva nemire.
Drač, 18. maja. Potriuje se vest, da je prišlo te dni v Tirani do krvavih pobofev. Prebivalstvo se je uprlo proti knezu in proti Esad paši, ki je imel naloga zbirati novince za albansko milico. Nemire so zadušili.
Budimpešta, 1S. maja. Albanski ministrski predsednik Turkan paša je dospel sem ter je imel konferenco z grofom Berchtoldom. Turkan paša se odpelje v Berolin in nato v Petro-grad.
Proti Srbiji.
Sofija, 1S. maja. V Gumuldžini so imeli tamošnji Bolgari včeraj de-monstrativen requiem za rekrute, ki so bili baje ustreljeni v Ristovcu in Kragujevcu. Pozneje je prišlo do protisrbskih demonstracij.
Srbska cerkvena vprašanja.
Carigrad, 18. maja. Med patriar-hatom in srbsko vlado je prišlo glede ureditve pravoslavne cerkve v Makedoniji do sporazuma. Skofiji v Bi-tolju in Dojranu se bosta delili. Pa-triarh dobi od srbske vlade letne od-škodnine 50.000, srbska cerkev pa dobi pravico, da sama izdeluje olje za maziljenje (mvron).
Blegrad, 18. maja. Srbska vlada se je zavezala priznati grško šolsko in cerkveno avtonomijo v Makedoniji. Protokol bo podpisan baje jutri.
Turski poslanik v Belgradu.
Carigrad, 18. maja. Srbska vlada je dala agrement Muktar begu, ki priđe kot poslanik v Belgrad. Muktar beg je bil prej poslanik v Atenah. Nova poštna konvencija z Bolgarsko.
Dunaj, 1S. maja. Glasom poroči-la iz Sofije bo nova prometna, poštna in brzojavna konvencija med Av-stro-Ogrsko in Bolgarsko v kratkem sklenjena. V Sofiji polagajo baje važnost na to, da bodoči poštni in brzojavni promet ne bo Šel preko Srbije. Pisma in brzojavke naj bi sle v bodo-če čez Lompalanko in Oršovo. Tuđi glede osebnega prometa se vrše pogađanja. Poštnina se bo baje znižala od 25 v na 15 v. Znižala se bo tuđi pristojbina za brzojavke.
Novi brambni zakon v Turci]]. Carigrad, 18. maja. Uradni list priobčuje provizorični novi brambni zakon, glasom katerega je vsak Otoman od dovršenega 18. leta zavezan k vojaški službi. Devetnajst- in 201et-ni pa nastopijo direktno službo samo v slučaju vojne. Vojaska dolžnost traja 25 let za pehoto in tren, od te dobe pet let v domobranstvu, za druge stroke pa 20 let, za i ornarieo 17 let. Aktivna služba traja za pehoto in tren dve leti, za druge stroke 3 leta, za mornarico 5 let. D dskošol-ski učitelji, profesorji, dijak zadnjih dveh let gimnazij in visoko >lo služi-jo aktivno samo eno leto. T žava bo dala rodbinam vpoklicanih preskrbo-valcev primerne podpore.
Gospodarstvo.
Vplivi na podražit^v pšenice.
Med vsemi predmeti svetovne« ga trga igra žito glavno vlogo, Kajti le to je glavni pridelek prebivalstva vsega sveta in njega glavni živež. Naravno je tedaj, da igra žitna trgovina na svetovnem trgu največjo vlogo. Kupčija z žitom je radi nikdar stalnih cen najtežja in najbolj nevar-na, ter radi tega špekulantom jako pristopna. V trgovini z žitom se mora imeti pred ocrni vedno nove za-hteve, katere izidejo iz produktivnih in konsumentnih razmer posameznih držav in dežel. Potreba žita je vedno večja. Narod, katerega je vedno več, strmi za boljšo prehrano. Na mesto rži, koruze, ovsa, ječmena je stopila v ospredje pšenica, kateri pridelek kraljuje sedaj nad drugimi kmetijski-mi proizvodi. Vse teži za zboljšanje svojega življenja in Čimbolj se prebivalstvo sveta množi, tem večja Je skrb za zadostno preskrbo s žitom. Ta skrb je popolnoma opravičena, kajti z vidno rastočim številorn prebivalstva ne more produkcija enake-ga koraka držati, katero dejstvo zelo vpliva na podražitev žitnih cen. To dviganje cen se vrSi že stoletja in se skoro radi vednega skakanja istih — enkrat gori — drugikrat doli, skoro ne opaža. Pred leti so občutili krizo radi nlzkih cen le producenti, sedaj pa, ko prihajt toofemska konksitn-
ca na površje, prehaja kriza na kon-sumente.
To se je ravno v zadnjih deset-lctjih pokazalo. V tem Času se je svetovno prebivalstvo pomnožilo za okroglo 15%. S to množitvijo prebivalstva pa produkcija žita — tembolj ko so bile zadnje svetovne letine zelo slabe — ni mogla enakega koraka držati. Od leta 1905 do 1908 je pridelek pšenice ćelo nazadoval, še le leta 1909 je bil zaznamovati napredek v svetovni produkciji pšenice. Letine zadnjih 3 let tuđi nišo bile povoljne. Tel relativno počasi rastoči produkciji, pa stoji nasproti vedno večja potreba. Z rastočo kulturo posameznih narodov, je tuđi potreba boljših živil večja. Za krasen primer nam služijo Japonci. Ta narod se je pred deset-letji preživljal glavno z rižem. danes pa konsumira vedno bolj pšenico, enako je zaznamovati vedno večji uvoz v še dosti kultivirane dežele: Brazilija in Južna Afrika.
Razun večjega konsuma podži-gajo Še cene podvojeni produkcijski stroški in umetna gnojila.
Nastane tedaj vprašanje, kako se bodo cene v bodoČnosti uredile. Ako se ne posreči potrebo s produkcijo paralelizirati, potem se lahko očividno račina na spiošno pomanjkanje pšenice.
Za bodočnost pridejo najprvo y poštev: Amerika, Avstralija in Afrika, na Evropo nimamo dosti računati. Vsi prvi štirji deli sveta imajo Še dosti neobdelane in neizčrpane zemlje, ki je kot taka za rast pšenice nad vse ugodna. Faktično se tu pri-delujejo že sedaj izborne pšenice, kakor n. pr. argentinska »Rasario in La plata«, avstralska »Viktoria«, kanadska »Manitoha« itd. Vse te vrste nišo nič slabše od najboljše ogrske tiške in banaške pšenice. Glede ka-kovosti moramo vpoštevati tuđi rusko in rumunsko blago, katero je v jedru jako lepo in izdatno, pač pa ima po več odstotkov tujih primesi, radi Česar jih naši mlinarji nič kaj radi ne kupujejo. Sodi se tedaj lahko, da o kakem svetovnem pomanjkanju pšenice ne more biti še tako kmalu govora.
Ker je lanska žetev na Ogrskem nad vse nepričakovano slabo izpad-la — pri cenitvi pridelka so se ogrski možakarji precej — urezali — je domači prideiek že popolnoma po-rabljen, in se že dalj časa sem uvaža na Ogrsko - rumunska pšenica, na avstrijsko pa rusko in amerikansko blago in so boljše vrste tuđi že po-razprodane. Konsum še vedno ni za-dosti založen, vprašanja po dobrem blagu so vedno večja, vsled česar so izvažatelji postali zelo ponosni in zahtevajo dan na dan višje cene.
Peštanski in drugi ogrski provincijalni mlini so pobrali po Ogr-skem zadnjo pšenico, če je bila še tako slaba, nezdrava (zaduhla) ćelo 74 kilogramov na hektoliter težka — katero se v normalnih Časih vporab-lja L za krmo in plačevali za njo ne-verjetno visoke cene. — Sedaj Ko je tuđi tako blago pošlo, segli so po romunski pšenici, ki pa letos tuđi nič posebnega ni.
Ze dolgo Časa ni pomniti, da bi bilo tako velikansko pomanjkanje na domačem pridelku in se se ni slišalo, da bi ogrski provincijalni, ob južni železnici Iežeči mlini kupovali preko Budimpešte in na Reko inozemsko blago.
Očividno je tedaj, da morajo ta-ke oKolnosti gnati cene kvišku in ni čuda. če se danes zahteva v Budimpešti za pšenico 28 K za 100 kg. Cene so tedaj poskočile v tej kampanji za ckroglo S K na 100 kg.
Razun tega pa vpliva še na rast cen, da nam letošnja žetev ne obeta
dobro. Privatna kakor uradna poro-čila iz Ogrske se glasijo v tem oziru Eelo pesimistično. Zemlja je radi pre-male vlage zelo suha, vsled česar so setve jako redke in suša rast pšenice ovira, kaže se tuđi rja. Sicer je v zadnjem času nekoliko deževalo, to-da ne povsod. Glavne žitne pokrajine ob Tisi, v Bački in v Banatu, so bile skoro brez dežja ali vsaj le ta je bil premalenkosten in na rast pšenice brez vpliva. Pričakuje se slabe srednje letine. Nasledki tega so, da se gotovi špekulantje v večjem ob-segu krijejo, vsled česar gredo kur-zi vedno višji in so v zadnjem tednu napredovali za okroglo 1 K. — Inozemstvo ima enako vedno višje cene
Iz stare kampanje borno prešli v novo brez vsakih zalog. Posledica tega bo, da se bodo konsumenti za prvi rridelek kar trgali, vprašania in zahteve bodo veliKe, producent pa konsumenta ne bo mogel zadostno z blagom preskrbeti, in zopet bodo Šle cene kvišku.
Presodi se lahko. da tuđi v novi dobi ne bodo cene od današnjih bog ve koliko nižje.
Podraženju pšenice primerno se podražujejo tuđi cene pšeničnih mok, in kakor razmere kazejo, ne bode imel narod še tako kmalu ali niko-li več tako cenega kruha.                  ,
Konsumenti mok že danes vpo- j števajo to tržno situvacijo in    prav ! pridno segajo za kritje za   poznejšo j dobavo po današnjih cenah.    Danes j se notira za prompt in do avgusta ac ničlahasis povprečno 43 K 50 v, za seplember - december ac kake 3 krone ceneje.
Kakor se čita, se že Ogrom samim svita, da prihodnje leto ne bodo mogli konsuma s svojim produktom kriti, vsled česar so vložili pri vladi predio^ na začasno suspendiranje carine, ki znaša za države, katere so z nami v trgovski pogodbi 6 K 30 v za ostale države pa 7 K 20 v na 100 k-logramov. Kaj bodo pa agrarci in ogrska vlada na to odgovorila, je pa veliko vprašanje. Pred 5. leti se je stavil enaki predlog — seveda brez-uspešno — tuđi v avstriiskem parlamentu, da so se pa še Ogri sami sedaj na kaj takega spomlili, je pa pravo čudo. Najbrž pa kakor takrat tuđi sedaj ne bo iz te moke kruha.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatel] in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. maja: Alojzij Levec, sin tovarniške delavke, 3 mesece, Stre-liška ulica 15.
Dne 14. maja: Marija Kermelj, hči delavke, 1 mesec, Streliška ulica 5. — Ivan Molek, posestnikov sin, 18 let, Radeckega cesta 9.
Dne 15. maja: Mihael Komac, zasebnik, 74 let, Dovozna cesta 2. — Ivana Ponikvar, žena užitninskega paznika, 45 let, Trnovski pristan 10.
Dne 16. maja: Štefka Notar, hči železniškega kurjača, 4 mesece, Streliška ulica 1. — Marija Bajt, re-jenka, 6 tednov, Dolenjska cesta 88. — Terezija Lesjak, žena vpokojene-ga sodnega sluge, 60 let, Rožna ulica štev. 31.
Dne 17. maja: Neža Pelc, zaseb-nica, 79 let, Poljanska cesta 30. — Ana Ošaben, žena železniškega nad-sprevodnika, 62 let, Marije Terezije cesta 10. — Ivan Epich, delavec, 27 let, Radeckega cesta 9. — Marija Podkrajšek, bivša trgovka, 66 let, Japljeva ulica 2.
V  deželni bolnici.       T* Dne 9. maja: Marija Otrin, hči
dninarice, 5 let.
Dne 14. maja: Ivan Frelih, poljski dninar, 23 let
Dne 14. maja: Otilija Homšehak, kancelistova vdova, 63 let.
Brez upa se vdajo mnogi revma-tičnim, protinskim ali nevralgičnim bolečinam, bodenju, trganju in grene sebi in svoji rodbini življenje. Mi svetujemo, da vtarete boleča mesta s Felierjevim zdravniško priporoče-nim, bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsa-fluid«, in bolečina bo preminila takoj. 12 steklenic Feller, Stubica, Elzatrg. karnar Feller, Stubica, Elzatrg 238 (Hrvatsko). Tuđi voljno odvajajoče >Elsa kroligee«, 6 škatlic franko za 4 krone, bi morale biti vedno pri hiši.
Kolesarll!    1845   KoleBarfil
Klobučevinaste prevleke
na seđlih edlne zabranijo trganje in svetiikanje obleke. Udobno in hladno sedenje! Prospekt po-šlje A. Otresa, tapetnlk, Ljnb-lfana, Selenburgo^a ulica 1.
uiiiMiDo milo i konjičkom
Bergmanna & Ko., Dečin na Labi
je vedno bolj priljubljeno in razSirjeno sprićo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-ljivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pišem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite iirecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova liiijska krema »Manera« (70 h Ionček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok.                  954
Pojasnilo.
Ker se širi po mestu že dalj časa neosnovana govorica, da so mi prostori »Kavarne Prešeren« odpovedani, naznanjam slav. občinstvu, da to ni resnica. Dotičnega pa, kateri troši med ljudstvo te izmišljotine pa uljudno prosim, naj se osebno pri meni zglasi, da mu pokažem Še dolgoletno dobro narejeno najemninsko pogodbo s hišo »Assicurazioni Generali« in sicer tako. đobrO| da se njemu ta ljuba želja še veliko let ne bo izpolnila.
Tedaj prosim slav. obČinstvo še za nadaljni obisk in naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Karl Poldjuar,
1970                                   kavarnar.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. maja 1914. Termin.
Pšenica 2a maj 1914...   za 50 kg 1386 Pšenica za oktober 1914    .   za 50 kg 12*23 Rž za   okt. 1914   ....   za 50 kg   9*81 Oves za oktober 1914   .   .   za 50 kg   809 Koruza za maj 1914  .   .   .   za 50 kg   7-26 Koruza za julij 1914      .   .   za 50 kg   7*4S
Meteorolosično poranilo.
Vitiaa otd raorjem 306*2              Srednji zračni tlak 736 mm 1   «P«o-   *Jeru0;    ||     Vettovi !    Nebo 16. 2.pop. 736-2 |    17*6 si. vzsvzh pol.oblač. „   9. zv.  7359 i    123 : brezvetr.   oblačno 17.   7. 2j. i 735*5 j   11 2 j si. jvzh.   s&.oblač „   2. popJ 736 3      13*51       w         oblačno „ | 9. zv. ; 736*8     12*0        „      jdel. jasno 18.   7. zj.   737-7     12*4        .       jpoUoblač. Srednja temperatura   sobote  11*9°,   norm. 14*2l nedelje 12*2°,    norm.     14-3°.   Padavina v 24 urah 0*0 mm in 1*7   mm.
7vrdka S^nglo zaloga čevljev %J\tJOA AOV/^Jf /Ljubljana, $elenburgova ulica štev. 7
(nafproii glavnm post*)
uljudno nasnanja mojim  cenjenim ođjemalcem, da se pro-daj*Iniiki prostori   iste  kakor  dosedaj   nahajajo   izključno
in samo                                                1972
^elenburgova ulica šfev. 7
(nasproti glavne pošte).
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROLT dne 18, aaja 1914.
112 Stev.
LtnMJanaka
„Kreditna banka v Ljubljani-.
Uradni   kurzi  dun.  borze 18.   maja  1914 Itaarmi      11 ■■»■■I ■^•Sk«al  papirfl.                            ^^™ 4°/« majeva renta.....     81*55     81*75 4*2>'o srebrna renta   ....     85 25     85-75 4°o avstr. kronska renta .  .     *»1 «*5     82-15 40/0 ogr kronska renta    .  .     80*40     8060 4°/o kranjsko dež. posojilo .      — *—     89*— 40/0 k. 0. češke dež. banke .     87*25     88-25 Sf»*6fc«. Srečke iz L 1860 "/» . • • .    432-—   442 — „       „ „ 1864......67V—      -•-Z      tiske........291--   301— zemeljske  I   izdaje .    280*—   29J-— 1            „         II-     „     .    241—   251--„      ogrske hipotečne .  .    228'—   238 — dun. komuna'ne   .  .    469—   479* — „       avstr. kreditne .  .  .    47550   48350 _      ljubljanske.....      57-—     61 — avstr. rdeč. križa .  .      51*75     55 75 m      ogr.        „       „      .  .      29 50     33 50 "      bazilika......      25*—     29-l      turske.......219-—   222*— Delnice,                                                     i Ljubljanske kreditne banke .    4^0—    402-— 1 Avstr. kreditnega zavoda    .    60650 . «-0750 Dunajske bančne družbe    .    510 — ! 511-— Južne železnice......      97*50     93 50 Državne železnice.....694-—   G9v— Alpine-Montan.......805"—    806*— CeSke sladkorne družbe . .   294*—   296'— 2ivnostenske banke ....   26750! 26350 ^ Valute.                                               1 Cekini......V ...     1138     1143 j Marke..........117*70    117-90 1 Franki..........      9580      9v<X) ; Lire...........1   <>V15!    95*35 RubljI    ..........1 252- ; 253 - :
Potrtim srcem naznanjamo vsem 1 sorodnikom, prijateljem in znancem I žalostno vest, da se je naša, srčno I ljubljena hčerka oziroma sestrica      I
Anuška     I
I
v nežni dobi dveh mesecev preselila I med krilatce.                                    I
Zagorje pri Št Petru, 18 apr 1914. I
Žalujoča rcđbina D omi cei j. I
Potrti globoke žalosti naziunjamo
I vsem sorodnikom, prijateljem in znan-
I cem  tužno  vest,  da je naSa iskreno
ljubljena soproga, mati, sestra in teta,
Ana Osaben
včeraj v  nedeljo  ob 8. uri zjutraj, po I mučni bolezni,  previđena s sv. zakra-menti mirno in vdano v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode torek, dne 19. maja ob 3. uri popoldne iz niše žalosti Marija Terezija cesta 10 na pokopaliSče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v  farni  cerkvi  Marijinega Oznanenja
V LJUBLJANI, 18. maja 1914.
Martin   Oaafem   nadsprevodnik juž. železnice   v   pok.   —   IvftB.  ■•arlk.
Ednard, Miči, Milka, Iranka otroci, I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
I                     Sprefme sa             1965
l/rnhčl/i nnmnrnil/ JHUjdilil puilllllllln
[ nekoliko   Že  izurjen   za  deželo.   Plača po     dogovoru.      Vstop   takoj.      Pisati
na naslov Vodopi vec Albia Dolina pri Trsta.
_____________________________________________________ 1
Sloveoščine in nemš&ine veačega
stenografa - stroiepisca
sprejme takoj odvetnik.
Ponudbe  pod   „Takoj   1914",   na
upravništvo     »Slovenskega     Naroda«.
1974
Štev. 1252.                                    njyjy»t                                 nyj                                                       ,
Razpls.
Mestna  obČina Kranj ođdaje  potom javne   ponudbene  obravnave  đela in  dobave  za zgradbo
novih cestnlh kanalov
ki so bili proračunjeni na okroglo svoto  155.000 K, izvzemši alternativo za cevi iz kamenine. j               Nacrti,   proračun in stavbni   pogoji so na ogled   med uradnimi urami   pri podpisani
mestni obćini.
I               Ponudbe z napisom:  9yPOtl1ldba Z8 ZgradbO kanalOV" je vložiti  pri podpisani
mestni občini najkasneje  do
20. jnnlja 1914 ob 10. ori dopoldne.
Kolekovane in zapečatene ponudbe morajo  obsegati:         .                 * .
1.  proračun s številkami in besedami vstavljenimi euotnimi cenami,                      1962
2.   izrecno  izjavo
a)  da so  ponudniku  razmere  na licu mesta  doeela znane,
b)  da pozna razpisane  pripomočke  in  pogoje, jih v vsem  obsegu prizna, ter se
jina   brezpogojno  ukloni,
c)  v koliko  delavnih dneh se ponudnik obveze delo dogotoviti in
3   vadij, ki znasa 5%  ponudbene svote.    Ta znesek   mora   oni   poduđnik, kateremu se  delo  odda,   v  teku   8  din   po   prejemu   obvestila,   popolniti   kot   kavcijo   na   10%ni znesek i ponudbene svote.
i               Meatna občiua si  izrecno   pridrži   pravico izbrati   ponudnika ne glede  na visino po-
nudbene  cene  m  oddati  še  drugemu  punudniku posamezna  dela in dobave,  ki  se po mnenju občme  dajo  brez  škode  izlučiti, in  če  se ji vidi  potrebno  tuđi razpisati novo  ponudbeno • razpravo.
Splošni  proračun in  pogoji se dopošljejo  proti  plačilu 5 K.
Hlestno županstvo w Kranjuf
dne  16- maja  1914,
Župan: Ferd.  Polak 1*   r.
PETROVE  KAPLJICE
Preizkušen in izvrsten lek proti a kn inim in kroničnim nalaznici želođca, črev, {eter, ledic in vranića. Petrove kapljice
so  se=tavl;enc  iz  zeliščnih  sokov, ki  blagoivorno   deluje^o Da pre-
bavila   Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kronič-
nemu kataru želodca in črev. U miruje jo živce in krepe ves organ izem,
| Patrove   h£plfice   so zakonito zavarovane in  se  razpo^iljajo na
j vse strani sve:a. Steklenica stane 50 vin^ 12 steki. 5 K, 24 stekl. 10 K.
!                     Dobiva se y lekami pri sv,  Petru
, FR. ŠtlLLER, Zagreb, VlaSka ulica št. 91
j                       kakor tuđi v vseh drugih lekarnah.                1659
Tnkajšaja podružnica neke prvovrstae in najbolje nveljavljene   inozemske   zavarovalne  dražbe  za
življenje sprejme
in 86lovia uralka
ki  morala   biti  reprezentativna   in v stroko   dobro   vpeljana.      Plača   stalna   «n visoka. — Ponudbe je pošiljati na poStni predal 23.               ! S9
St 9480                                                                                                  1968
Razolas za dobavo drv.
Mestni magistrat ljubljanski potrebuie za. kurjavo svoiih uradnib prosto-rov in od njega oskrbovanih zavcdov 800 m3 ; dravih suhih bukovih in 120 m3 mehkih drv in sprejema za njih dobavo ob uradnih urah pismene in ustmene ponudbe
do 15. junija 1914,
Dobavo drv bo oddati do 15. septembra   1914.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 23. aprila 1914.
Rabljene stroje vedno po ceni v zalogi.
Ztloga vseh potrebttin a pisatae strofe.
ittmlaa itni (ujm. mtt)
„LLSiiUiillnr
je najpopoinejši in ntjboljši. lOletno   funkcijsko jamstvo.
Ugodno pUčevanjc ▼ obrokih, m_i                           Stari stroji dtujih sistemoT te
vzamejo v plačilo.   Brezobvezno razkazovmnje. Fmpritf Briflj h tan\
THE REX CO-, LJUBLJJUUI,
Selenbur^ova  iflioa  if. 7.     —     TmtmMmm M« SS«
Zastopstr© pisaJlin strojcr wUNDERW00D- fai .C0R0MA-.
! 500 kron !
i Vam   plačam,  ako   moj  uničevalec  korenin balxaat   nla   Vaših   kurjih  očes,  brada vic,
Pl otiščancev ne odstrani v 3 dneh I brez bolečin. Cena lončka z ga-f rancijskim pismom 1 K 3 lončki •m«By, Kasolum (Kaasa) L, Posti.
lt7M O^mto.        -                            628
Ob   državni   železnici   Celje-Dravograd   v  Sa-vinjski dolini je pod roko naprodaj
restauracija
z velikimi kletmi, ledenico in dvema hlevoma. V restavraciji se nahaja velika kuhinja, jedilna klet, pet sob za tujce, veliki salon in dve sobi za domače. Ćelo poslopje ie novo. Poleg je v blizini ribnik, sidni vrt, vrt za goste in za ze-lenjavo. Cena se izve v restavraciji pri postaji na Folzeli.                     1938
Uradnika I
I  kateri je absolvent boljše,   vsaj dvoletne  trgovske   sole ter je izvežban j |                        v nmerlikom knjigovodstvu, sprolmo                        j
i Sa¥injska ptnejllnica skDpmi s I. štai. stiadiščem za bmel] v Žalcu.!
■   Trgovinsko izučeni imajo prednost.   Plača po dogovoru. — Ponudbe s  j
■   spričevali,  eventuelno z referencami na   enega   navedenih   zavodov.   —  j
■                              Vstop takoj, ali vsaj do 1. julija 1914.                           j
MA  IZB!RO pošilja tuđi na  deželo:
Krasne
i I   HIP   krti., fcost-m«, I    II   I h    noćne hal|«v I    llfl      parilo in vtako L U li L   "i«-no b"*9«-
Zelo solidna tvrdka;
M. Krištofič - Bučar
HvMiaaa, llarl tr* •• fcwtna mita.
Neprekosijiva v
otroškihoblekcah
i: in krstni opravi, n
Okraina bolniška blagajna v Ljubljani.
Št. 246.                                                                                                                              1961
Razglas.
Ker se množe slučaji, da prihajajo p. n. člani z več ali manj neutemeljenim! zahtevki na povračilo raznih stroškov iz sredstev blagajne, se daje v smislu sklepa seje načelstva z dne 27. marca t. I. na znanje, da se bo blagajna poslej ozirala le na zahtevke, ki se dajo spraviti v sklad s 1. in 2. odstavkom § 13. blagajničnih pravil in se glasita:
Xfc#Ule Mane lett, ako sa na idravijo ▼ bolnici, blagajničnl zdravnik
Trvika, katari nastane)ov kadar zbolell član sam pozove druge zdravnlke, da §a lečlfa, poima bolniška blagajna la tedaj, ako ie blagataitaa načalatvo to loienlo odredilo la odobrilo, alt kadar je bUa noTamoat ▼ odlogn.
P. n. člani, ki potrebujejo zdravniške pomoči, javijo naj to takoj v blagajnični pisarni, kjer dobe potrebno nakaznico, brez katere ordinirajo bla-gajnični zdravniki le v nujni sili: v slučaju nezgode, nenadnega obolenja itd. V vseh slednjih slučajih poslati je naknadno po nakaznico.
Kadar blagajnični zdravnik ni pri roki, ozir. je drugače nujno zadržan, srne se poklicati za prvo pontot tuđi drugega zdravnika in plača o kraj na bolniška blagajna tako nastale stroške kakor spodaj povedano.
Po potrebi do vol ju je blagajna p. n. članom na odredbo blagajničnega zdravnika tndi ipoelialM sdravtfea|e in v smislu veljavnih predpisov vse terapcvtiške pomočke ter zobotehniške naprave (plombe, umetne zobe itd.) v koliko so potrebne za ozdravljenje želodčnih bolezni ali odstranitev pridobitne nezmožnosti, ter poravna vse s tem nastale stroške. Nasprotno pa bo blagajna poslej odklanjala vse naknadne zahtevke na povračilo troškov za brez nj enega nakazila izvršena dela.
Nakaznico pokazati je dodeljenemu zdravniku ali zob-nemu tehniku takoj, ne da bi trebalo to prej zahtevati.
Ker se tuđi dogaja, da zahtevajo p. n. člani povračilo stroškov sele po poteku daljše dobe, ko se opravičenost zahtevka sploh ne da več dognati, se bo blagajna poslej ozirala le na prošnje, ki so prispele ali bile dane v blagajni na zapisnik natkaamfe 14. da«, računši od dneva, ki sledi dnevu od nebla-gajničnega zdravnika dodeljene prve moči. Vlogara priložiti je tuđi račun, ozir. potrdilo o plačancm honorirju neblagajničnega zdravnika, iz katerega pa mora biti razviden dnevni čas prejete zdravniške pomoči, ter da je bila nevarnost v odlogn.
V Ljubljani, dne 13. maja 1914.
Račelstro.
Postietta tečna!        Ceu mirite!
Prva  največj« donaaia ta okaportaa trrdka!
ZriipMj i kr. na*, njm mm tmkmu M
\ l lllM
dami »stopnik mjvc£jih tovara or v Svici
Mnnfei n fcMM n Inmi H.
^pnrn^nnMMn^nr^Fe nnnnnnn^n^^n/A ^^^m^Vnn^nnn^   ^nnnn^^^^^^^^n^^nr ^^^^^n*
I m  mm^mmmšM M^ifef«an4M.  *
112. itev.
.SLOVENSKI NAHOO-. 4ne J8. mala 1914.
Stran 7.
>^^^^^^^^^B                                           ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H         ^^^^^^^^^^^^^^^^^^K               ^^^^^^^^^H           ^^^^^^^^|         ^^^^^^^^^M                                       ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M      -^^^^^^^^^M      ^^^^^^^^^B       ^^^^^^^^^B       ^^^^^^^^^B       ^^^^^^^^^H                  _^^^^^^^^3P*,^K^9K:             ^^^^^^^K           ^^^^I^^^b      ^^^^^^^Ib         ^^^S^^^Sv        ^^^^^^^^^
^^^^H     ^^^^^B     ^^^^^^^^^^^L        ^^^^^^^B         ^^^^1      ^^^^B     ^^^^B                   ^^^^^H     ^^^^^B    ^^^^H         ^^^^H    ^^^^B    ^^^^B    ^^^^B    ^^Eui?     ^K^E      ^^^K      ff^^K    SflK      <B^^B     ^mmmm^.
^^^^^^^^^^^^^^^r        ^^^^^^^^^^^^^             ^^^^^v              ^^^^^h     ^^^^^j     ^^^^^h                        ^^^^^^h     ^^^H^^p    ^^^^^^^^p^^^^^H   ^^^^^^p   ^^^^^h   ^^^^^b    ^^B^B^B^^Hc^BV   BI^Bi     ^3NBV   Bflflnv     ^V^B^B^B^B^^
H^^                                                                                                                                                                          1S63
Enotne cenes
ip. ip  ijp
>w   mu   vftvvi ai-^w
podružnices
linina, Fraita Jožefs cesta i
Prva dva otvoritvena dneva dobi vsak kupee kot premijo za uvedbo 10 °/0
popusta od stalnih cen.
Pozor trgoTcil                 Pozor trgovci!
I7a glavnem trg« v Kamaik« se odda]o
t naleoi                    1917
i Hi lokali i opo vređ.
Prostor je jako ugoden za vsakovrstno trgovino Pojasnila daje Fr. Cvek v Earanlkn.
Kjučavničarska
:: Sclavi.ica ::
ta starem, ze 30 let obstoječem kraju,
se ođđa za avgnst. 7  Sebri 11,   bliza   Starega  trga.
Prevzame se go A
▼ nafem ali na račun
: Ljubliani ali §i^Wi. — Ponudbe pod iiro „Ctostilna 1927" na upravnižtvo ►Slovenskega Naroda«.                     1927
Kavama
VIO  BOČ
odpria^
jostilna
Rorifanska ulica it •.
taaoDloti Dspeh!
Največii narastek prodale.
najbolj  iskani in priljubljeni znamki voznih koles sta nedvomno:
(oroino   kolo)   najboljSe   kolo   monarhije
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalogi  gratis  in   franko  od   zastopnikov Ivaa Jaz * slat fc!«blfaaa.
^vstr. orožnottomiiki 9rtžba» $tcyr,
I ]ubijana: Jax ia sla, Kostanjevica • Alofslf
fiatek. Kočevje: Fraa Tl#Wmk#l, Novo-
mesto; Dna Emš* BkAi inm m*
ZA   DIDMAI A   Din IVI U ■
|>riporoča $e turdl^a
| R SUTTNER
| Mestni trg 25      Ljubljana 4.
Nizke cene, solidna In  dobra postreiba. Lastaa protokollrana tovarna nr ¥ SvlcL
TovamUka inamka „IKOM. Glavno zastopttvo tovara« nr „ZENITHM.
Jfikeln. moške ure od X  V10 napre] Srebrne   „     „   „   „  780    „
l4Kir. Zu  n        n      t$     n ^"            >»
Saaske «rc              „     „  7*90      „
i   Hkar.zDamskciirc „     „ 20—     „
Srekie terižice    „     „   1*80      „
Ukar.zlateverižice „     „ 20—     „
«
Ccaiki zasloij i« poitnine prost«.
■■HH^iHM ^^^a^m^^^^^^^ ^^_^__^^^^HMaa_^H^H^ ^^^^^^^—^^—^^^-^—^^— ^H^^^B—(^^_^_^^^^^_
Kontiner se M
za takoj za veliko žago na Kranjskem z okoli 180 delavci. Prejemki: 1000 K plače, l!/2°/o provizije od prometa in prosto izkuharstvo, dalje prosto stanovanje in kurjava ter 50 K Ietaega pavšala za razsvetljavo. Znanje hrva-Škega (slovenskega) in nemškega jezika potrebno. Kavcije K 1500 v hranil-niČni knjižici. Detajlirane ponudbe, Če mogoče v nemškem jeziku na uorav. Si. Nar. pod „Trafno mesto 1935".
Opr. št E 1587/14-2.                  1967
Dražbeni oklic.
Dne 25. maja 1914 dopoldne ob
9. ari prodado se v Sp. Šiški, Ce-lovška cesta št. 33 po javni dražbi sledeči predmeti:
mannfaktnrno  ii  galanterijsko
blago, razne možke, ženske u
otročje obleke, perilo.
[. kf. okrajno soiie f LiabljanU
oddelek V, dne 5. maja 1914.
SLAĐIH slaIhTcaT!
Dr. pl. Trnkćczvia Sladni čaj je pra-izvir vsch sladnih izđelkov in da krl, raoč, zdraTJe. Za dojenčke je Sladin kot
redilno sredstvo vanih otrok.    Za vsa-  I
kega bolniki, za slabokrvne, nervozne,  I
slabotne, rekonvalescente  kot zajtik,  I
južina zauiivan, je Sladin Itvlr zdravj«.   I
Da   odraslim   bolnim   kakor  zdravim   I
okusen, redilni zdrivilni zijtrk. Poraba   I
Sladina prlhrnl v mpodiijttn 5O*/o na   I
denarju, 2/3 na mleTcu, polovico na slad-  I
korju. Vse te UritH potrjajejo vtak-  I
danja zopetni naročita. V* kgza 60 vin.   I
se dobi tuđi pri trgovcih. Po po$ti 5  I
I              zavojev 4 Krone franko.             I
OUtnc zaiegc w ▼ Ickana Trakdczv:     I
Uma in. v Cnti. bd*m I f Tnfc. t*tt 1 Cmi*.   I
SL ip. « tamMa 713. i Wt.l11 »V*2_vijr>   I
I   ttov. hpM. t Um. Muti ■—f. i M^ 9to»   I
Momi, i im* ktam 1MkQ bini iMl - SS  I
I    luutika te lekmm* ')• vssojlU »vojih a admvih otrok   I
I  s Skdinon. Na***• nM*r Jt |Hnhilđt |IM   I
I   t» maoge — w«> « ttodalm faj«m wof» do}—čki     I
I    U£lnek daifaM«a   N»_^_y«W *..***• *** aljt<* **   I
I  im igt w Tihnl ^M^ w*wu* i> ywwiMWi MVVM9   I
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 18. nuja 1914-
112 štev.
lizke ceu!
Hiniti li urečijti uto, ■rtu lltjo, milo 1. fr. pri
Zahtevajte vzorce!

mm.
wamm 4
Viorec   avarom.

DRUŽBA „P. WERMG" BOROVLJE,   KOROSKO.
LOVSKE PUŠKE* STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJI. ITO. ITD. k    CEHIK 1914.    :i
cs Prva razpošiljalnica  sukna isče ::
2a obiskovanje odjemalcev-krojačev spretno, stroke vajeno in prav dobro uvedeno
za Kranjsko, Spodnje Štajersko m Slavonijo.
Ponudniki z znanjem potrebnih jezikov naj svoie natančne ponudbe pod ffLebenSStel!un3 1942" naslove   na  upravništvo  »Slovenskecja  Naroda«     io4j
1329
0Uodni suton
Svatte Schitter, Sv. ćPefra cesfa 29
priporoča   veliko   izbero  i-zt/otorijenih   dunaiskih
damskih in dekliških sfamnihov
praznih oblik in nakita.
V skladišču blaga
Malvina V/eisz
Ljubljana, Šelenbargova nL 1, nasprcti „Kazine".
Stalne cene. P«*oti gotovini.
Prosim, ozlra|te »o na inojo trgovino!
Pošilja se tuđi po poštnem povzetgu, '939   ako blago ne ugaja, se denar vrne.
1 komad rjuha, 2 m dolea, brez šiva........K l1^ 1  komad namizni prt s 6 servijeti..........„  1*96 1  komad mizni prt iz damasta (bel)..........  lp96 3 komadi brisače, izvrstne.............»1*96 6 komadov platnenih prtov za steklenino.......^  1 -95 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom.   .   .   „  1*96 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic .   „  1*96 12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev   „ 1*96 1 komad molka srajca fbeia ali barvasta).....w  1 96 1 komad spodnje hlače iz kepra, franeoskegra razona    .   „1*96 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zeiirja   .   .   .    „  T96 1  komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena.   „  1*96 1  komad ženska srajca iz sifona............  1*99 1 komad ženske hlače iz sifona z volanom......„1*96 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona .   .   .   .   ,  1*96 2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih.....„  1*96 1  komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah   „   196 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami  .   .   »1*96 1 komad svilena šerpa ali ruta...........»1*96 2 komada platnene blazine s franžami za divan.   .   .   .   m  1*96 1  komad svilen robec (ruta) prima..........„   170 1 komad moška noćna srajca, prav velika......,  196 1  komad predpasnik iz listra, prav velik.......m 290 1 komad šal..................., 2*50 1  komad bluza za izhod..............„  196 12 komadov brisalk za prah.............»1*96 2 komada dekliška predpasnika iz kretona......»1*96 1 komad posteljna preproga.............1*96
l\SAMATORIUM • EMONAfl
U ZA NOTRANJE IN KIRURGlClSE • ĐOLEZNO. K
ti LUUBLtJANA kgmenskega ulica 4 ti
7 SEF-ZDR^NK PKHARkJ-DR-FR DERGANC \l
Krepkoga itečva,
ki ima veselje do mesarske obit',
sprem« tako]    MAHS   ROJC   me var  in prekaievalec, '*AMKJX                        1921
Slovenski zavod.
Sanatorij Jlioi isi"
pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in iivčne bolezni.
Celo  ieto odprto, ,_merne cene   Govori se slovensko.   Pojasnila daje  dr. Fr, Čeh.
I ¥ 7 •      • -l-#^ 2 r%f\    V eleSantni obliki priporoča
jVlZliniCc Narodna tiskarna.
I   Novo!                                  Novo!  I
| Zaloga pohištva ,Javor'  |
j  Ljubljana, Rimska cesta 16  j
priporoča   »lav.  občinstvu   gvofe   Izdelke   ter   lzvrittev    I
I   Tseh mizaralrib dal kakor opravo botelov, prodajalen,    I
|                        izloib, vsa stavbaa dela 1. L d.              1550    I
I   Domaće podfeije z mehaničnimi delavnicami.   I
Najnižje cene!                  Točna postrežba!   I
fe ^ e'f ^trsr ^
K'NTft
5O5c?/c?57io pru;ubtjcni kor so necoseim v teku  in trecinesti-
Fjagote lite 5/ vh cgicdati ali ^ahte* lajte ceniJc.         j
Karei Čamermk đ Ko.
Spect/aina trgovina 5 ^o/«5*» av~ tom obiti, motor/t in po som. dm U ^[ehamena detavmca in garava
/Ljubljana
Đunajska  cesta  $t. S — T2

Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
!::   Zlvahaa neu s Asarlki.  a                     Delniftka glavnica K 8y000.000.                     Makazfla ▼ Aasrlko 1b akredltlTL (
Enpnje in prodaja vrednostne papirje
(rente, zastavna pisma, delnlce, srećke
itd.) — Valnte in devize. — Promese
I = k vsem irebanfenL =====
Sprefoaui wloge mm feraaitaM klitlca j ter u Uro la tekočl ratu.   ^ (j
Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. | Raatal iaw«k plate Maka te sve)|e)ga. i
I: Bskoaiptlrai ntenlce, devize in faktore. I — lavarovanje vredn. paplr]ev proti | i kanal Izanfei.  —  Revizija žrebanja I { sreck ■rezplačao. — Rembonrs-kredltt I -------Bona« naročila. — Inkaso.------