29. APRTT.A 1976 — STEVTT.KA 17 — Î.ETO XXX — CENA 3 DlVAFtn mašilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Danes teden mi je neka bralka že navsezgodaj dejala, da se ji je odvalil kamen od srca, ko je prebrala reportažo Od vola do teleta. Predvsem zato, ker »to je pa res bilo potrebno zapisati«. Seveda je bilo — pa še kaj diaigega. V uredništvu smo zadovoljni z odmevnostjo. Ne le z bralčevsko. Tudi prodajalci so nas presenetili. Ko smo pretekli teden, tako skrivoma opazovala, če se kaj »lo- mi«, smo še kar zadovoljni ugotovili, da je prišlo do sprememb na bolje. To je bil naš namen, naša injekcija zoper omreženost v slabe navade. S »cepljenjem« bomo nadaljevali, da bi bili odporni zoper podobne bolezni. Danes smo spet v akciji z inšpektorji. Njim smo pravzaprav dolžni zahvalo, da sploh zvemo, kaj kupujemo in jemo in da ne kupujemo in jemo slabše. Kajti če njih ne bi bilo, bi marsikaj ostalo skrito in prikrito. Zatorej, prizadeti, nikarte se jeziti na inšpektorje in novinarje, ki so bili in bodo le priče poslovnemu mrku, tu in tam, ne povsod, upajmo! Prosim, brez jeze. Kolega DRAGO MEDVED se je vrnil iz Novega Sada, kjer je spremljal delo Sterijinega pozorja in nastop vrlih Celjanov, ki so se odrezali. O tem prihodnjič več v našem ïasniku. VAS UREDNIK ¡тШЕМ ISKRENE ШТ1Г1кЕ a Uredništvo Praznik dela je. Vseh delovnih ljudi, po vsem svetu. Pri nas ga praznujemo še posebej svečano, z novimi pridobitva- mi, novimi delovnimi in samoupravni- mi zmagami, novimi načrti, ki nas bodo popeljali še korak dalje. Novo družbo kujemo, nove odnose, boljši svet. Naša prizadevanja bi lahko poistovetili z delom kovača Ivana Oprešnika, ki je že 15 let kovač v zreški Kovaški indu- striji. Trdo delo je to. Težko in napor- no. Vendar delo, ki ga ne bi zamenjali za nobeno drugo. Preveč smo navezani nanj. Kot Ivan Oprešnik na svoje triton- sko mehanično kladivo. FOTO: B. STAMEJČIČ mu mm ШШ OROŽJE ОШШ LJUDI Ni slučajnu, da osnutek zakona o Ifuženem delu imenujemo tudi »mala stava«. Takšno opredelitev potrjuje dej- »la Je ustavno načelo, po katerem flavci pri uresničevanju svojega vlada- •iega položaja v združenem delu in druž ' svobodno, neposredno, enakopravno in "•sovorno upravljajo s celotnim druž- fnim delom v temeljnih in drugih orga- "^acijah združenega dela, samoupravnih ^anizacijah in sikupnosiili ter družbi celoti, tudi eno od temeljnih in po 'avitnih načel bodočega zakona o zdru- ^"em delu Kaj nam prinaša zakon o iruženem delu in katere so njegove bi- '^Рпе značilnosti — o tem je tekel raz- z RUDIJEM PEPERKOM, družbe- î"»! pravobranilcem samoupravljanja v «Ijii. NT: Kaj je privedlo do priprave os- '"'ka zakona o združenem delu? ftUDi PEPERKO: »Nedvomno so bih Uveljavljanju ustavnih razmerij dose- v zadnjem času precejšnji uspehi, "'ovc pa so ravno pomanjkljivosti, ki jih znova in znova ugotavljali pri do tega, da je bil izdelan osnutek ^ппа o združenem delu. Kljub temu, ® ie zakon razdeljen v osnutku na pet ^binsko zaokroženih delov, predstavlja- ju, 'ijegovo jedro drugi, tretji in četrti V njih so obdelane tri temeljne ^^ävine proizvajalnega odnosa in iz nje- I. izpeljanega samoupravno združenega družbeno-gospodarska sestavina, se- ^^ina organiziranosti združenega dela ^^ sestavina samoupravno — sporazum- odnosa. Moram poudariti, so dolo- ^ zakona izpeljana iz odnosov pri ^^rjanju nove vrednosti, pridobivanju skupnega doiiodKa, oonoso» ub razpore- janju in delitvi dohodka, materialne odgo- vornosti in odnosov v pravnem prometu s sredstvi v dmžbeni lastnini « NT: Kako zakon obravnava temeljno organizacijo združenega dela? RUDI PEPERKO: »2e v ustavi je reče no, da je temeljna organizacija združe- nega dela osnovna oblika združevnja de- la In sredstev. V tozdu delavci ustvarja- jo in izkazujejo dohodek, v njem delav- ci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Osnutek zakona posebej poudarja, da tozd ne mo- re obstajati samostojno izven delovne organizacije. Kljub temu, da se dohodek v združenem delu pridobiva samo kot dohodek temeljne organizacije in se tudi obvezno izkazuje kot njen dohodek, pa je delovna organizacija kot samoupravna organizacija tista oblika, ki povezuje skupne interese delavcev v temeljnih or- g-anizaciiah.« NT: Kako obravnava zakon pravico odločanja delavcev na vseh ravneh? RUDI PEPERKO: »V dosedanji praksi se je vse pogosteje dogajalo, da so v ime- nu delavca odločale neformalne skupine vodilnih in vodstvenih delavcev. Zato je v osnutku zakona končno razčiščena dile- ma, ki se je pogosto pojavljala ob poj- mu, neposredno upravljanje! Težnje, da bi se odločanje prenašalo z delavskega sveta na zbor delavcev imajo pogosto ozadje v tem, da bi delavci prišli v takš- no situacijo, ko bi odločali brez kvalitet- nega obravnavanja ponujenih rešitev. Za- to osnutek zakona jasno opredeluje, ob itaterilt vprašanjih delavci odločajo z osebnim izrekanjem, predvsem z referen- dumom. Bistveno načelo, ki konkretizira osnutek zakona pa je v tem, da morajo vse organizacije združenega dela zagotav- ljati takšne pogoje, v katerih bodo de- lavci lahko odločali o svojem delu, pogo- jih in rezultatih svojega dela.« NT: Osnutek zakona" posveča precejš- njo pozornost tudi odgovornostim delav- cev v združenem delu? RUDI PEPERKO: »Ni dvoma, da bo uveljavljanje določil zakona o združenem delu pomenilo tudi uveljavljanje odgovor- nosti vseh v družbeni proizvodnji zdru- ženih subjektov. Delavci so namreč med- sebojno in osebno odgovorni za vestno iz- polnjevanje delovnih in drugih obvezno- sti v združenem delu in zato odgovarjajo disciplinsko in materialno, če krše delov- ne obveznosti in delovno disciplino.« NT: Tudi vloga sindikata je v zakonu posebej poudarjena. Zakaj? RUDI PEPERKO: »Osnutek zakona posveča posebno pozornost vlogi sindi- kata, ki je sedaj mnogo natančneje opre- deljena v celotnem sistemu združenega dela. Osnutek zakona se sicer ne spušča v določanje položaja sindikatov, saj je le ta določen v ustavi. Zavezuje pa samo- upravne organe, da proučujejo predloge sindikatov, da se o njih izrekajo. V pri- meru, če odpovedo normalni načini samo- upravnega urejanja stvari, pa se sindikat neposredno vključi v akcijo delavcev in pomaga odpravljati vzroke, ki so pripe- ljali do takšnega stanja.« NT: Razprava o osnutku zakona • združenem delu je tik pred durmi. Kako se moramo vključiti vanjo? RUDI PEPERKO: »S pričetkom javne razprave o osnutku zakona o združenem delu smo na pragu izredno važnega ob- dobja, saj je treba njegova določila veri- ficirati v vseh obUkah združenega dela. Napačno bi bilo, če bi rešitve, ponujene v osnutku, obravnavali zgolj s formalno- pravnega oziroma teoretičnega vidika. Najpomembneje je, da se politično orga- niziramo tako, da bodo organizacije združenega dela s praktično uporabo re- šitev iz osnutka zakona skušale preA'eriti njegovo delovanje in njegove rešitve iz svojega zornega kota. Pri praktični upo- rabi bomo morali ugotoviti, katere rešit- ve manjkajo, katere so preveč toge ali premalo dognane. Šele tako bomo lahko javno razpravo kvalitetno zaključili ter dobili zakon, ki bo odraz potreb in te- ženj delavcev v združenem delu pri uve- ljavljanju ustavno opredeljenih razmerij in odnosov v pogojih soup ravne socia- listične družbe.« DAMJANA STAMEJCIC 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. april 197^ FRANCE POPIT v KONJICAH TEMELJI ZA NAPREJ ! Pretekli teden je obistini Slovenske Konjice predsed- nik CK ZKS France Popit, ki sta ga na obisku sprem- ljala član CK ZKS Emil Roje in sekretar medobčin skega sveta ZK Janez Za^ hrastnik. France Popit je obiskil Konus, Kovaško industrijo in Comet, ogledal pa si je tudi posebno osnovno Solo in vrtec v Konjicah ter os- novno šolo v Stranicah. Med svojim obiskom je imel France Popit tudi več razgovorov s predstavniki konjiškega gospodarstva in družbenopolitičnih organiza ci j. Na pogovoru v Konusu, kjer si je ogledal obe novi tovarni Celteks in Koterm, je France Popit izrazil za- dovoljstvo s stanjem v t^m kombinatu, nato pa je šir- šemu političnemu aktivu Ko- nusa spregovoril tudi o raz- vojnih usmeritvah, ki naj bi bile cilj kombinata v pri- hodnjem obdobju. Predvsem je poudaril p>otrebo po t^- nejšem povezovanju Konusa izven lastne branže, torej s predelovalno industrijo na eni in s proizvajalci surovin na drugi strani. Pri tem ni mislil ne fizične integracije, ampak predvsem na povezo- vanje dela in sredstev na osnovi čistih in jasnih do hodkovnih odnosov, kot jih predvideva osnutek zakona o združenem delu. Ob tem so predsednika CK ZKS obve- stili, da Konus v tej smeri že uveljavlja svoja prizade- vanja. France Popit je bil priso- ten tudi na seji širšega po- litičnega aktiva občine, na kateri so ga predstavniki konjiške občine seznanili z oceno idejno-političnih in družbeno-ekonomskih razmer v občini France Popit je bil izredno zadovoljen z dosež- ki, ki so jih zabeležili v ko njiški občini, predvsem pa se je pohvalno izrazil o go- spodarskih dosežkih in o do- sežkih na področju uresniče- vanja ustave in razvoja dele gatskega sistema. Potem ko je političnemu aktivu občine spregovoril o položaju Jugo- slavije v svetu, je govoril še o naših dosežkih na pod- ročju uresničevanja ustave in delegatskega sistema, pr! čemer je poudaril vodilno vlogo ZK. Ta se je po pismu tovariša Tita še močneje za- sidrala v prizadevanja po večji vlogi delovnega člove ka pri razvoju samoupravne socialistične družbe v Jugo- slaviji, s čimer si je vno- vič priborila velik ugled med delovnimi ljudmi. France Popit je opozoril tudi na ne- zultate, ki jih pričakujemo od uveljavljanja zakona o združenem delu. ki dograju- je našo ustavo. V gospodar- stvu se je zato treba že se- daj pričeti prilagaj ti novim odnosom, ki jih predvideva osnutek zakona o združe- nem delu, predvsem pa je treba storiti korake za trd nješe povezovanje dela in sredstev na osnovi solidar nosti delovnih ljudi in trdno uveljavljenih dohodkovnih odnosov med vsemi sodelu- jočimi v procesih takšnega povezovanja France Popit je ob koncu svojega obiska v konjiški občini dejal, da morajo biti dobri dosežki, ki so jih tu zabeležili na področju druž- benoekonomskih odnosov in pri izgradnji idejno-politične enotnosti, le osnova za na- daljnji razvoj občine in za ustvarjanje še boljših po- gojev za hitrejšii gospodar- skih razvoj. BRANKO ^TAIVIFJCIC SVEČANO NA KNEŽCU IN ROGAŠKI Praznovanje v počastitev praznika Osvobodilne fronte se je v šmarski občina začela v nedeljo popoldne s parti- zanskim srečanjem na Knežcu, osrednja slovesnost pa je bila zvečer v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Na proslavi, kjer so v kulturnem programu sodelovali moški pevski zbor zdravilišča in godba na pihala iz Trbo- velj, so podelili najbolj zaslužnim aktivistom in družbeno- političnim delavcem priznanja Osvobodilne fronte. Na proslavi so sprejeli tudi odlok o proglasitvi do- mačije doktorja Franceta Kidriča in njegovega sina Borisa na Knežcu pri Rogaški Slatini za kulturni spomenik. Tej svečanosti so prisostvovali tudi naši najvidnejši slovenski predstavniki družbenopolitičnega življeiija in zni> nosti, med njimi Sergej Kraigher, Lidija šentjurc, Zdenka Kidrič, Zoran Polič, dr. Bratko Kreft, dr. Boris Majer, Pavle žavčar in drugi. CELJE: NOVA PRIZNANJA Občinska konferenca SZDiL Celje se je odločila, da bo letos prvič podelila posebna prisaianja za najuspešnejšo organiziranost krajevnih konferenc socialistične zveze. Pri- znanja v obliki posebnih zastavic so podelili minuli pone- deljek na svečanem zasedanju vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Celje ob dnevu OiP. Za- stavice za najboljšo organiziranost so letos prejele kra- jevne konference^ SZDI, Nova vas. Dolgo polje in Store. Te zastavice bodo postale stalna oblika priznaiij za dobro delo in dobro organiziranost krajevnih konferenc in jih bodo podeljevali vsako leto. France Popit s spremstvom med ogledom Konusove to- varne Celteks. Foto: B. S. FRANJO DIACCI Med Letošnjimi nagra- jenci OF v občini Laško je gotovo najbolj izstopa- joča osebnost Franjo Di- acci iz Sedraža. Pravza- prav se bo marsikdo vpra- šal, češ, biti bi moral med prvimi, ki so to рггггм- nje dobili. Razlogov za tako opom- bo je dovolj. Da je bil že pred vojno član napredne- ga delavskega gibanja, po- ve že njegov priimek, kaj- ti Diacci je odmeven pri- imek od Celja do Trbo- velj, a ne samo pa zaslugi Lojzeta Diaccija, ustanov- nega člana pokrajinskega odbora OF za štajersko. Franjo Diacci je stai in padal, kot temu pravimo, s svojimi knapi. Bil je knapovski krojač in če je šlo rudarjem tenko, je šlo tenke tudi njemu. Leta 1941 je bil med pr- vimi odborniki OF v Se- dražu. Sodeloval je z zna- nim remrskim aktivistom in sekretarjem revirskega vodstva Gvidom Pavličem, s svojim bratom Lojiiom, letošnjim sonagrajencem Udučem in mnogimi dru- gimi — žal tudi s kasnej- šim izdajalcem Dolin- škom, k' ga je novembra 1942 spravil v gestapov- ske zapore, seveda tudi še mnogo drugih. Pretepa- nje, zasliševanje v La- škem, Celju in Mariboru, smrtna obsodba, ki pa so mu jo spremenili v po- časno umiranje v Da- chauu, to je bila vojna pot frontovca, delavskega krojača, zavednega Slo- venca Franja Diaccia. Franjo Diacci, tako kot tudi brat Lojze in še mno- go drugih so dokaz, da odpor slovenskega ljud- stva ni bila kakšna avan- tura zagretih mladcev, ki bi nerazsodno silili v ne- srečo sebe in druge. Svo- boda, neodvisnost in po- štenejša družbena uredi- tev so bile vrednote, ki so moža, očeta treh otrok. OBRAŽl moža, ki si je komaj po- stavil hišo, popeljale med prepričane frontovce, med upornike In taki ljudje zmorejo življenje tuxii takrat, ko se drugim že izmika v malodušju, obupu. Tako je ostal živ, čeprav ko- majda živ. Vrnil se je v svoj kraj, k družim, v svoje gatilsko društvo, ki mu je 4'i let blagajnik, k Rdečemu križu, ki mu je bil dolga leta predsednik. Bil je prvi tajnik krajev- nega ljudskega odbora v Sedražu, dolga leta pred- sednik ZB, stalno član vodstva SZDL, naslednice OF, ki je v Sedražu udaril temelje. In tak, aktiven, ves sre- di življenja, je tudi da- nes, pri sedemdesetih, če kaj, zaželimo mu zdravja. VELEBLAGOVNICA USPEH CELJSKEGA GLEDALIŠČA Letošnje 21. »jugoslovenske pozorišne tgre« nosijo prvikrat takšen naslov, saj so bile doslej v Novem Sa. du pod imenom Sterijino pozor je — imenovane po oe, likem komediografu Jovanu Popoviću-Steriji. Manj zna. no pa je to, da je pravzaprav Celje rojstno mesto it največje jugoslovanske gledališke manifestacije. 2e leta 1955 je bil namreč v Celju Festival slovenske in jugo- slovanske sodobne drame. Najbrž takrat ni bilo mesto tako ogreto za gledališče^ kot je v zadnjih letih za Te. den domačega filma in so po dveh letih prevzeli to častno pa tudi zelo odgovorno nalogo Novosadčani. Slo- vensko ljudsko gledališče iz Celja je bilo letos že sed- mič gost v Novem Sadu — v dobi dvajsetletnega Steri, jinega pozorja in letos prvič »Jugoslavenskih pozoris- nih igara«. Ze 1957. leta so nastopili na novosadskih odrskih deskah z delom Miloša Mikelna »Petra Seme pozna porokam, leto pozneje г delom Jureta Kislingerja »Na slepem tiru«, 1963 leta z delom Janeza Zmavca »Jubilej«, 1968. leta s Cankarjevimi »Hlapci«, 1972. г Jovanovicevimi »Norci«; lani je bila uspešna Partijičeva »Ščuka« in letos ponovno Dušan Jovanovič »Igrajte tu- mor in onesnaženje zraka« Gledališki poznavalci so si bili letos v Novem Sadu enotni v misli, da letošnje JPI pomenijo prelomnico v jugoslovanskem gledališkem življenju, saj vstopajo v tretje desetletje razvoja neke Uve tvornosti. Enain. dvajset let gledališke sporočilnosti mnogo pomeni. Pa čeprav prihaja do primerov, ko so pred štirimi leti Jo- vanovičeve Norce odklonili, letos pa je isti avtor požel zavidljive uspehe. S predstavo »Tumorja« so celjski gledališčniki prišli do štirih nagrad in sicer Maks Furi- jan je dobil Sterijino nagrado za najboljšo vlogo, avtor Dušan Jovanovič, režiser Ljubiša Ristič in scenograf ter kostumograj Miča.Tabački pa so dobili izredne na- grade. No^ čeprav nihče od nagrajenih ni redni član celjskega 'gledališkega ansambla, pomenijo 'iagrade uspeh in priznanje vsem, saj je ravno okrogla miza v teatru Ben Akiba potrdila dobro kolektivno igro Celja- nov — to priznanje je veljalo tudi za osa leta nazaj Celjska predstava je bila označena kot realnost, ki je realnejša od realnosti, direktorju teatra Umversarium iz Ciudad Mexico Hector ju Mendosi je pomenila naj- večjo življenjsko izkušnjo in prvikrat se je ob celjski predstavi govorilo tudi o glasbi, o negaciji tradicio. nalnega meščanskega gledališča, o vprašanjih, ki jih odpira problematika igralskega poklica itd Predstavo si je ogledalo preko 600 ljudi, ki so celjskemu gledali- šču zaploskali že na cesti, pred zabitimi, - zaprtimi vra- ti gledališča. Vsekakor svojstven fenomen! DRAGO MEDVED OBMOČJE Kot občinske skupščine, ta- ko je tudi svet občin širšega celjskega območja obravna- val poročilo o delu uprave javne varnosti in okrožnega sodišča v Celju v lanskem le- tu. Pri vsem tem ni šlo za to, da bi ocenjevali usiješnost ali neuspešnost tega dela — čeprav je svet izrekel prizna- nje vsem delavcem v upra- vi javne vamosta in na ok- rožnem ter občinskih sodi- ščih oziroma v pravosodnih ustanovah sploh — marveč še zlasti, da bi na podlagi delovnih ugotovitev izluščil tiste probleme in tiste naloge, pri katerih bo potrebna širša družbena pomoč. Na to na- logo je opozorila tudi komi- sija za družbeno samozašči- to pri svetu celjskega obmo- čja, ki je razen tega še me- nila, da bi bilo prav, če bi o nekaterih problemih, ki jih ugotavljajo uprava javne varnosti ter pravosodni or- gani, razpravljali tudi v šir- šem krogu, vsaj v večjih krajevoih skupnostih in dru- god. Gre predvsem za nalo- ge s področja družbene sa- mozaščite in za to, da bi se z aktualno problematiko se- znanil čim širši krog delov- nih ljudi in občanov, kajti tudi tako bo stanje boljše in reševanje problemov lažje. Razprava je opozorila na uspešnost izvajanja akcijske- ga programa v pravosodnih ustanovah. Sodišča so pri tem opravila ogromno delo, čeprav se ves čas borijo z večjimi ali manjšimi kadrov- skimi piroblemi- Zaradi mo ne fluktuacije. Razen tega i na seji sveta občin celjske« območja opozorili na nalc^ da morajo vsi ti organi dol ti ustrezne materialne in fe drovske pogoje za svoje del To velja tudi za sodišča, ' morajo biti icadrovsko pi pravljena na skorajšnjo pJ obrazbo, рк) kateri bodo zl sti občinska sodišča dobi večja delovna pooblastila. Sicer pa je razprava оркз^ rila še na nekatera drui vprašanja. Tako na delo P ravnalnih svetov, na zbolj^ nje službe pravne pomoči o čanom, na vlogo sredstev c veščanja itd. Svet občin se je tokrat i znañil tudi z izhodišči sre njeročnega programa razvc sestavljene organizacije zdi ženega dela Dobrina v Cel in v tej zvezi podprl prii devanja za čimprejšnjo ^ tranjo iiskladitev delovnih razvojnih programov. Da bo dvotimosti, da bo vei ekonomičnost, učinkoviti in zato boljša preskrba ^ šega celjskega trga. Sicer so v teku dela za sestavo n vojnih programov posamezi dejavnosti v Dobrini, ki b® boljša osnova za širšo г' pravo pa tudi za usklajeval delo. Končno je svet občin d skega območja podprl pri^ devanja za sistemsko reši* zbiraiija denarnih sreds^ za pomoč gospodarsko razvitemu Kozjanskemu. M. B02 ftt. 17 — 29. april 1976 NOVI TEDNIK — stran T ^ČETRTEK Kljub hladnemu in dežev- pemu dnevu, je bilo v petek opoldne v Podčetrtku lepo, toplo, prijetno ... Zaradi do- godka, ki se je odvijal, zara- di otrok, ki mu je bil na- menjen. Osnovna šola je dobila no- vi prizidek dn v njem veliko in moderno opremljeno telo- vadnico, prostore za vzgojno- varstveni oddelek pa za od- delek posebne šole za neka- tere druge izvenšolske dejav- nosti. Novo pridobitev je omogočila Ljubljanska ban- ka, ki je za ta dela namenila okoli deset milijonov dinar- jev. Kot pomoč manj razvi- tem območju, kot prispevek za ublažitev škode po po- tresu in kot pozornost ter v zahvalo šolskemu kolektivu, ki se je po zaslugi njegovega ravnatelja Jožeta Brileja uve- ljavil pri svojem učnem in vzgojnem delu. To pa je tu- di šola, ki je prva začela s pionirskim varčevanjem, z delom, ki so ga zatem po- vzeli mnogi šolski kolektivi. Ljubljanska banka je dala šolskim otrokom, šoli in pod- četrtlku lepo darilo v praznič- nih dneh. V vrtcu bo našlo svoj prostor okoli štirideset otrok, približno 500 otrok tega šolskega okoliša pa je dobilo tudi lepe pogoje za telesnokultumo ude j stvo va- nje • To je tretja telovadnica, ki jo imajo šole v šmarski ob- čini. Dela pri gradnji prizidka, opravil jih je celjski Ingrad po načrtih zavoda za napredek gospodarstva v Celju, so bi- la končana dva dni pred ro- kom. V slabem letu. Pri ure- ditvi okolice, ki še čaka na končno obliko, so sodelovali mnogi kolektivi. Tudi iz Ce- lja. Novi prizidek je izročil na- menu predsednik izvršilne- ga odbora Ljuibljanske ban- ke, Gregor Klančnik. On je pred letom dni vgradil tudi temeljni kamen. Sicer pa so se lepe slovesnosti udeležili mnogi gostje, med njimi òla- nica sveta federacije Lidija Šentjurc, podpredsednik re- publiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah, rektor ma- riborske univerze prof. dr- Vladimir Bračič in drugi, zlasti predstavniki družbeno političnega življenja šmarske in nekaterih drugih občin. Otvoritveno svečanost so lepo dopolnili otroci, ki so pripravili nekaj reoitacijskih in pevskih točk. Uspela pa je tudi telovadna akademija, na kateri so sodelovali še člani Partizana Narodni dom iz Ljubljane, ki bodo tudi sicer pomagali šoli v Podče- trtku pri razvoju telesne vzgoje. Naj ostane zapisano, da so se v tej akciji izkazali tudi starši, zlasti mamice iz Pod- četrtka in okolice, ki so pred otvoritvijo očistile velik ob- jekt in tako prihranile šol- skemu kolektivu poldirugi milijon starih dinarjev! MILAN BOŽIČ Občinski sindikalni svet SLOVENSKE KONJICE SKUPSCINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE OBČINSKA KONFEBENCA ZK SLOVENSKE KONJICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL SLOVENSKE KONJICE OBČINSKA KONFEBENCA ZSMS SLOVENSKE KONJICE in OBČINSKI ODBOR ZB NOV SLOVENSKE KONJICE m praznik dela - 1. mal čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom. O TELEFONU Odgovarja DANE RINC, direktor Podjetja za PTT promet Celje TOV. MILAN SENIČAB Podatki o nizki stopnji razvitosti telefonskega omrež- ja in zmogljivosti, ki jih na- vajate, so žal točni. Res je, da je Slovenija precej nad jugoslovanskim povprečjem. Vzroki za tako stanje so predvsem naslednji: — nizka akumulativnost ptt dejavnosti kot celote, ki je posledica globoko neeko- nomskih cen (zlasti pisem, dopisnic, paketov in drugih poštnih storitev); — razmeroma velika vlaga- nja v medkrajevne zveze v merilu SRS, Jugoslavije in v mednarodni promet (kabel- ski in radiorelejni sistemi, tranzitne in mednarodne centrale), katerim pa niso mogla slediti vlaganja v kra- jevna omrežja in nove na- ročnike; — dokajšnja zaprtost ptt prometa in odvisnost od dr- žavne uprave na eni strani, pa tudi precejšnja mera ne- zainteresiranosti pri uporab- nikih ptt storitev na drugi; — stalna skrb ptt podjetja za razvoj in delovanje ptt prometa tudi na nerazvitih področjih občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, kar je zahtevalo znatne na- pore delavcev v PTT Celje in precejšen del družbenega dohodka idr. Iz naštetih in še drugih razlogov je neproduktivna sposobnost TOZD v ptt de- javnosti nizka in nam ne za- gotavlja primerne osnove za hitrejši razvoj, s čimer bi zadovoljili vse večje potrebe združenega dela in občanov. Menimo, da je izhod v zdru- ževanju sredstev uporabnikov tako temeljnih in drugih OZD kot tudi občanov v okvi- ru KS, ker bomo lahko tako smeleje najemali tudi banč- ne in komercialne kredite. Te dni se ustanavlja samo- upravna interesna skupnost ptt prometa za območje celj- ske regije in SRS. Ker pod- pisovanje s strani večjih or- ganizacij ne teče v predvide- nih rokih — čeprav sama ustanovitev ne zahteva nobe- nih sredstev uporabnikov, mi res pa je tudi, da celjska re- gija in tudi samo mesto Ce- je, zaostajata tudi v merilu Slovenije. Pregled števila telefonskih naročnikov je naslednji: dovolite, da ob tej priliki apeliram na vse delavce in na krajevne skupnosti, da pristopijo k temu sporazu- mu. V interesni skupnosti bo- mo lahko skupno reševali vprašanja hitrejšega in kva- litetnejšega zadovoljevanja potreb. Tu so odgovori na konkret- na vprašanja: 1. Za zgraditev novega te- lefonskega voda do naročni- ka in njegovo priključitev na javno omrežje zaračunava PTT dejanske stroške, ki so različni glede na vloženo de- lo in material. Te cene se trenutno gibljejo med 1700 in 15.000 din. V blokovni gradnji so pre- cej nižje kot v naseljih in- dividualnih hiš, ker je po- trebno manj zunanjih kab- lov. Sama cena pa obsega le del stroškov telefonskega omrežja v naselju, ne zajema pa primarnega omrežja, te- lefonskih central, medkra- jevnih in mednarodnih zvez, kar pokaže v strukturi stro- škov približno razmerje 1:4. To pomeni, da plačajo novi naročniki približno le 20 % vrednosti novega priključka. Na Lavi in Ostrožnem zbira denar za telefonsko omrežje in nove hišne priključke Kra. jevna skupnost Ostrožno. Ta je postavila višji zmesek za- to, da bi prebivalci prišli do telefonov. Enak znesek za vse interesente so določili sa- mi iz razlogov solidarnosti. 690 novih telefonov v teh na- seljih bo zahtevalo 5 milijo- nov novih din družbenih sredstev občanov (2,8 milijo- na), TOZD (1,2 milijona) in PTT (1 milijon). PTT pod- jetje bo razen denarja, ki ga združuje v krajevni skupno- sti, poskrbelo tudi za razši- ritev zmogljivosti telefonske centrale v Celju (2000 novih priključkov stane 5,5 milijo- na din) in omrežja. 2. Po sedanjih cenah tele- fonskih storitev bi moralo imeti PTT podjetje toliko obratnega kapitala, da bi kre- ditiralo zasebne telefonske naročnike za dobo 30 let, če bi želelo ponuditi brezplačen priključek novega telefona. To pa ni mogoče niti iz last- nih niti iz kreditnih sred- stev. Naša družba ne prizna- va, da je tudi PTT inftra- strukturna dejavnost ter zah- teva od PTT organizacij pla- čevanje vseh družbenih ob- veznosti. čas, ko bodo dobili telefone v Celju vsi zaintere- sirani, je tako še daleč, mor- da v letu 1985, če bodo upo- rabniki — investitorji v no- vih naseljih in občani vklju- čili tudi ptt omrežje v svoje lastne razvojne programe in pripravljeni združevati v nje- govo izgradnjo del svojih sredstev. Občani KS Ostrožno daje- jo temu lep zgled. Z lastnimi sredstvi in kreditno sposob- nostjo našega podjetja lahko dosežemo na celjskem ob- močju (8 občin) le največ 5 telefonov na 100 prebivalcev 1. 1980, v občini Celje pa naj- ' več 12. 3. Slišnost na telefonskih zvezah z bližnjimi kraji je slabša zato, ker imamo še vedno zastarele ročne tele- fonske centrale, tudi v Rim- skih Toplicah, na zvezah z drugimi predeli Jugoslavije pa že najmodernejše prenos- ne sisteme. V Rimskih To- plicah bomo postavili avto- matsko telefonsko centralo že letos. Enako tudi v Ločah pri Poljčanah, Bistrici ob Sotli, Grobelnem, Loki pri Žusmu, Lesičnem, Kozjem in še v nekaterih drugih krajih. 1. Avtomat za točen čas je možno postaviti tudi v Ce- lju. Ker ta avtomat precej stane (prek 1 milijon din), nabaviti pa ga je možno le v Švici, ptt podjetje doslej ni moglo investirati tudi te- ga. Dogovarjamo pa se s PTT podjetjem Ljubljana, da bi se lahko vključili na av- tomat v Ljubljani, kar pa seveda ne bi predstavljalo podražitve za naročnike v Celju. DANE RINC O INFORMIRANJU Pod okriljem stalne konfe- rence jugoslovanskih mest je bilo prejšnji četrtek v Celju pKïsvetovanje o komunalnem informativnem sistemu. Zato ni naključje, če se je razpirava vrtela predvsem o učinkovitosti načrtnega zbi- ranja, obdelave in uporabe posameznih podatkov, fci so tesno povezani z dobrim de- lom delegatskih skupščin in seveda organov uprave in posameznih služb- Zato tudi prizadevanja za dograjeva- nje sodobnih informacijskih mehanizmov in možnosti, ki jih nudijo računalniki in dru- ga nova tehnična spoznanja. CELJE 1000 DELEGATOV V petek je končala delo 36. skupina stalne šole za delegate pri ,celjski delavski univerzi. To pa hkrati po- meni, da je šolo opravilo 1006 delegatov iz najrazlič- nejših delovnih sredin. Takšna je bilanca po sla- bem letu dela stalne šole za delegate, ki se je s svojim delom uveljavila. Postala je sestavni del utrjevanja in uveljavljanja delegatskih od- nosov, postala je nova šola delavskega samoupravljanja. Njeno delo še ai končano, še jo čakajo kandidati, še dolga vrsta. Ta in prihodnji teden šola na Dobrni. Name- sto da bd nekaj več kot pet- deset delegatov iz tamkajš- njega zdravilišča hodilo v Celje, so se odločili drugače. Tjakaj hodijo predavatelji. Zanimivi so podatki, kako so stalno šolo za delegate sprejeli v delovnih organiza- cijah. Tudi v tem primeru gre za kolektive, ki so svojo nalogo vzeli resno in za takšne, ki vsaj zaenkrat še čakajo in ki so doslej usme. rili v šolo le malo svojih delegatov. Res je, da še ni ničesar zamujenega. Toda, veliko bolje bi bilo, če bi v šolo pošiljali svoje dele- gate tudi časovno eo^atoo- memo. Med kolektivi, ki so se že doslej zavzeli, da so v šolo poslali čim več svojih dele- gatov, so vsekakor bolnišni- ca, celjska podružnica Ljub. Ijanske banke, EMO, Cestno podjetje, PTT, Sekcija za vzdrževanje prog, AERO, ETOL, zatem Potolik, Toper, Žična, Tehnomercator, Merx in še nekateri drugi. Lepšo bilanco bi lahko imeli v šolah in prav tako krajevne skupnosti. Sicer pa bo tudi ocena enoletnega de- la opozorila na vse dobre strani in na tisto poglavje, ki ga bo treba popraviti. M. B, 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. april 197^ POSOJILO ZA CESTE VRATA RAZVOJA Na širšem celjskem območju bodo za modernizacijo cestnega omrežja v Sloveniji zbrdli okoli 110 milijonov dinarjev, urejenih cestišč pa bo v vrednosti za štirikrat toliko, je bila prva ugodna vest, na posvetu o organizaciji in izpeljavi posojila za ceste, ki je bil pretekli teden v Celju. Pa še eno pomembno zanimivost je bilo slišati. Kolikor bodo v občinah zbrali več posojila kot je predvidenega, bo presežek osta«, neposredno v občini za dela pri dodatnem urejevanju krajevno pomembnih cestišč. Vsekakor sta to dva naj- močnejša motiva zaradi ka- terih je pripravljenost delov- nih ljudi in delovnih organi- zacij za posojilo za ceste, ki bo steklo 1. maja, izredno. Posojilo bi naj modernizaci- jo cest, dogovorjeno s sred- njeročnim razvojnim progra- mom, v Sloveniji omogočilo z zneskom 900 milijonov di- narjev. Podrobnosti o razpisu cest- nega posojila je obrazložil VINKO GOBEC, predsednik izvršnega odbora skupščine republiške skupnosti za ce- ste. Poisebej je poudaril, da ima posojilo za ceste in mo- demizaoija cest v Sloveniji izjemen pomen za skladen družbenoekonomski razvoj Slovenije tja do leta 19в0. Celjska regija trenutno, kar zadeva stanje urejenosti ce- stišč, zaostaja za drugimi re- gijami v Sloveniji. V predvi- denem obdobju in s sredstvi posojila pa bo v celjski regi- ji modemiziTanx) cestno omrežje do te mere, da bo tudi to območje enako raz- vito. Zaito bo kar polovica posojila investiranega na tem ALOJZ POD VRATNIK iz Malega vrha pri šmartnem ob Paki, po poklicu poštar: »Resnično sem veliko na ce- sti pri razvažanju pošte. Naj- prej sem se vozil z mope, dom, zdaj pa zaradi zdravja s kolesom. Kaj naj rečem o razpisu posojila za hitrejšo in boljšo ureditev naših cest? Akcijo je treba vsekakor po- zdraviti in tudi izpeljati, kaj- ti le na ta način bomo prišli do boljših cest, ki so ob vse boilj naraščajočem prometu v resnično kritičnem stanju. Osebno pa sem zato, da se zbrani denar ne bi porabil samo za tako imenovane glav- ne prometne žile v republiki, ampak tudi za lokalne ceste, ki so prav tako, če ne še bolj, potrebne »injekcije« ob- novitve. Obvezno pa mora zbrani denar iti za ceste, ne pa za kaj drugega, kot so bi'li primeri pri nekaterih dnig-ih FKKiobnih akcijah. S skupno akcijo bomo lahko zagotoviti, da bo stanje na naših cestah bolj rožnato, kot je.« JOŽE ZALOŽNIK iz Ämart nega ob Paki, veterinarski tfhnik: »Že po mojem pokii- cu lahko ufgotovite, da sem resnično veliko na cestah in to takšnih, kjer sem zaradi lukenj in drugih neurejenosti urcčil že nekaj avtomobilov. Zlasti težko je z regionalni- mi in lokalnimi cestami, kjer je promet vedno večji, de- narja pa od nikoder, da bi se uredile ali vsaj redno vzdržeivale. Sem zato, da se zbrani denar porabi pred- vsem za ureditev regionalnih in lokalnih cest, ki so v do- ločenem smi'siu celo bolj po- območju, okoli 430 milijonov. Zgubljali bi čas, če bi raz- pravljali o utemeljenosti ak- cije za uspeh posojila za ce- ste, je bila enotna ugotovi- tev na posvetu, ki ga je skli- cal medobčinski svet SZDL in ki so mu prisostvovali predsedniki občinskih skup- ščin in izvršnih svetov ter predstavniki družbenoipolitič- nih organizacij osmih občan celjske regije. Enako kot potreba moder- nizacije cestnega omrežja v Sloveniji je tudi sama akcija za posojilo spodbudna za vpisovalce posojila. Poleg ugodne obrestne mere bodo vpisovalci posojila deležni še drugih ugo'lnosti in izjemnih možnosti. Zneski, ki јШ bodo vplačali za. ceste bodo delov- ne organizacije in občani od- šteli od dohodka, od katere- ga plačujejo davke. Obvezni- ce posojila federaciji, ki pri- hodnje leto zapadejo v od- plačilo, lahko zdaj imetniki vpišejo za posojilo za ceste z enakimi ugodnostmi kot drugi vpisovalci. Občanom je dano na voljo, da vplačajo vpisano posojilo v več, tu<ü trebne, kot glavne žile, za katere pa naj zbirajo denar tisti, fci se рк) njih vozijo. Zbrana sredstva naj bi tudi pretežno ostala občinam, jas. no pa je, da bomo morali solidarnostno pomagati tudi za razširitev cestne mreže v področjih kot na Kozjan- skem, v Halozah, Brkinih . .. V akciji moramo vsi sodelo- vati, kajti le tako bomo us- peli, drugače ne bo nič ali le malo.« ŠTEFAN OKORN s Polze- le, zaposlen kot šofer pri KK Hmezad Žalec, obrat Mleko Celje: »Vsak dan prevozim v poprečju 200 kilometrov, kar je dovolj, da poznam naše ceste in stanje na njih. Res je, da smo predolgo odlašali z ureditvijo naših cest, zdaj pa smo se ob vse bolj nara- V 24 obrokih, delovne organi- zacije pa v dveh obrokih, po zaključnih računih. Vplačeva- nje posojila bo prožno orga- nizirano, občani bodo lahko vplačevali posojilo tudi v bančnih zavodih, sicer pa tu- di v organizacijah, kjer de- lajo a'i pa v krajevni skup- nosti, če niso v organizira- nem delovnem procesu, kmet- je in drugi občani. V tej ak- ciji računajo, da bo vpisano posojilo za ceste preseglo znesek 1300 dinarjev v po- prečju na zaposlenega. Ta hip zelo pomembna družbena akcija je pred na- mi. Po prvem maju bomo vpisovpli FK>sojilo za ceste, ki nam bo omogočilo, da dogra- dimo moderno cesto do Ce- lja že v letošnjem juniju, do prihodnje jeseni pa do Žal- ca in tudi prve kilometre as- faltnega cestišča bodo dobUi v drugih krajih. To pa že po- meni, da se odpirajo vrata v nadaljnji družbenoekonom- ski razvoj, v skladnejši kot doslej, ker smo zdaj tu moč- no zaostajali. BOJAN VOLK ščajočem prometu naenkrat znašli v slepi uldcd. Izhod iz te slepe udice pomeni tudi razpis posojila za ceste, ka- terega mislim, da je treba vzeti z vso odgovornostjo. Staino moramo imeti pred očmi številne nesreče, do ka. terih prihaja tudi zaradi sla- bih cest in ne samo površno- sti TOznikov. Akcijo je treba podpreti, vendar z enim sa- mim ciljem: zbrani denar pre- ko posojila mora iti resnično za izboljšavo naše cestne mreže, ne pa za kakšne dru- ge namene. Upam pa, da bo- do odgovorni poročali, koli- ko sredstev se bo zbralo in za kaj jdh bodo porabili, saj veste — čisti računi, dobri prijatelji.« Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR DOGOVOR ZA AKCIJO Konec preteklega tedna je bila v Celju razširjena seja sekretariata medobčinskega sveta ZKS Celje. Seji so še prisostvovali poleg članov sekretariata tudi člani centralnega komiteja ZKS celjskega območja. Na seji sta bila prisotna predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit in član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Emil Roje. Na seji, katero je vodil sekretar medobčinskega sve. ta ZKS Celje Janez Zahrastnik, je bila podana ocena idejno političnih in družbenoekonomskih razmer na širšem celjskem območju. V poglobljeni in vsestranski razT>ravi so predvsem prevladovala vprašanja, ki se nanašajo na sedanji go- spodarski in samoupravni položaj organizacij združe- nega dela na širšem celjskem območju, v razpravi je sodeloval tudi predsednik CK ZKS Franca Popit. V svoji razpravi je predvsem govoril o nalogah komuni, stov pri uresničevanju osnutka zakona o združenem delu, ki ga je treba tesno povezati z reševanjem seda- njih problemov v gospodarstvu. AERO NOVA PAPIRNICA Zaključena je ena največjih naložb v Sloveniji. Nova papirnica bo imela zmogljivost 20.000 ton papirja letno. Le stopnica v nadaljnjem razvoju Aera. Aero je postal reprodukcijska celota. Minuli petek so v Medvo dah svečano odprli novo pa- pirnico, ki jo je v svoji te- meljni organizaciji združene- ga dela Celuloza Medvode postavil kolektiv Aera. Gre za veliko delovno zmago ko- lektiva in še več, gre tudi za zmago solidarnosti delovnih ljudi Aera, ki so se v vseh svojih tozdih izrekli za skupno naložbo, ki bo Aero omogočila trajnejše perspek- tive. Aero v svoji letni pro- izvodnji sam potroši že ne- kaj nad 10.000 ton papirja, ki si ga je kolektiv v zad njih letih le s težavo zago- tavljal. Zato odločitev o na- ložbi v lastno papirnico pred leti ni bila težka, še posebej z ito ne, ker je naložba po- dizala kolektivu pot do ustvarjanja tako imenovane reprodukcijske celote, ki bo povezala proizvajalce suro- vin s predelovalci. Z vertikal- nimi povezavami si je Aero namreč zagotovil trdno po- vezavo s proizvajalci osnov- ne surovine za proizvodnjo papirja — lesa in celuloze, na katerem temelji celotna predelava Aera. Z odprtjem tovarne papirja je sklenjen tudi zadnji člen v verigi, ki je povezala proizvajalce su- rovin s predelovalci. In prav zato je delovna zmaga kolek- tiva Aera še večja Do naložbe v lastno pa- pirnico je prišlo predvsem zato, ker si Aero že nekaj let prizadeva v celoti osvoji- ti proizvodnjo samokopirnih brezkarbonskih papirjev, to je papirjev, ki omogočajo pri pisanju več kopij, ne da bi pri tem morali med liste vlagati različne oblike karbo- niziranih ali indigo papirjev. Ta, tako imenovani AC pa- pir, so doslej uvažali z Ja- ponske, že lani pa so odku- pili licenco za lastno proiz vodnjo. Nova papirnica v Medvo- dah predstavlja le korak v prizadevanjih za lastno pro- izvodnjo tega papirja. Tej naložbi bodo namreč sledile še naložbe v Celju, kjer bo- do postavili stroje za pre delavo proizvedenega paijir- ja v brezkarbonski kopirni AC papir. Dokler kolektiv ne bo uresničil še i eh načr- tov bodo morali večino pro izvedenega papirja izVažati in ga v tujini ustrezno ople- menititi. Ob tem naj pove- mo le to, da so del proble- mov z oplemenitvijo teh pa- pirjev v AC papir uspeli re- šiti že v Medvodah, saj so z dodatnim agregatom na velikem papirnem stroju za- gotovili možnost proizvodnje enega od listov AC papirja. Naložba v tovarno papirja je bila med največjimi nalož- bami v Sloveniji letos, saj bo papirnica kolektiv velja la kar dobrih 45 starih mili- jard. Papirnica z zmoglji- vostjo 20.000 ton papirja let- no bo prvenstveno proizva- jala papir za potrebe Aera, del papirja pa bo namenjen tudi trgu. Seveda se ob tem poraja vpraš območje celjske regije sestavljena zdravstvena organi- zacija, ki je nastala po združitvi Splošne bolnišnice Celje in Splošne bolnišnice Brežice, regionalnega zdravstvenega zavoda Celje in zavoda za socialno medicino in higieno Celje. Uredništvo NOVEGA TEDNIK.\ in RADIA CEUE je zanimalo s kakšnimi začetnimi težavami se ubada prav- kar rojena organizacija in tudi kakšni so njeni cilji, za- to smo se obrnili na generalnega direktorja Združenih zdravstvenih zavodov Celje BERNARDA STRMČNIKA ter mu zastavili nekaj vprašanj. NOVI TEDNIK: Kakšne ci- lje si je pri svojem delu zastavila vaša zdravstvena organizacija? Dolgoročne in kratkoročne- ODGOVOR: Ciljev, tudi kratkoročnih, je več, še do- sti več pa je takšnih, ki jih ni moč doseči v relativno kratkem časovnem obdobju. Trenutno je naša aktivnost v največji meri usmerjena v dvoje, medsebojno tesno po- vezanih vprašanj : priprava letnih deloivnih programov po TOZD, njihovo strokovno verificiranje, usklajevanje in finančno ovrednotenje na eni strani, ter priprave za skle- panje pogodbe o menjavi de- la na relaciji zdravstvene de- lovne organizacije in regio- nalna zdravstvena skupnost na drugi. Obe področji dela terjata veliko angažiranja in naporov, kajti letošnje raz- mere za uveljavljanje kako- vostnih vsebinskih premikov, izhajajočih iz 'naše ustavne ureditve, niso najbolj ugod- ne in stimulativne. Uskladiti potrebe in obseg zdravstvene- ga varstva z materialnimi mo- žnostmi je vse prej kot eno- stavno opravilo, ki terja veli- ko naporov in trdega dela. Poleg tega pa intenzivno te- če pred poldrugim mesecem začeti proces konstituiranja Združenih zdravstvenih zavo- dov Celje, saj je kadrovska zasedenost osnovni pogoj za uspešno delo tako v smislu strokovnih delavcev na ra\-nl sestavljene zdravstvene orga- nizacije, kakor tudi posame- znih organov, ki pa bodo v celoti dokočno oblikovani že v tem tednu. NOVI TEDNIK: Ali vaši razvojni programi upoštevajo srednjeročni razvoj zdrav- stvenega varstva celjske regi- je? Obstajajo z vaše strani kakšni pomisleki v zvezi s tem programom? Znano je, da bo v letošnjem letu pri- manjkovalo za zdravstvo celj- ske regije preko dve milijar- di starih dinarjev. Boste po- magali krpati vrzel'i in na kakšen način? ODCtOVOR: Srednjeročni program zdravstvenega var- stva v celjski regiji v tem času še ni dokončno obliko- van. Temelji našega progra- miranega dela so podani v že omenjenem samouprav- nem sporazumu, so pa hkra- ti usklajeni v vseh tistih toč- kah, ki so najpomembnejše in jih že osnutek srednjeroč- nega programa dokaj trdno opredeljuje. Pomislekov v zvezi s programom ni, po- trebno pa bo, da se bodo Združeni zdravstveni zavodi Celje odslej, v okviru poobla- stil članic sveta, kar najbolj tvorno vključili v oblikova- nje dokončnega besedila pro- grama ter tako prispevali svoj delež k načrtovanju bo- dočega razvoja. Ne nazadnje tudi zaradi uresničevanja do- ločenega obsega potreb zdrav- stvenih delavcev samih,.saj tod pK>stajajo nerešeni ali ne- zadovoljivo rešeni še mnogi problemi, ki na koncu kon- cev F>o nepotrebnem hrome učinkovitost zdravstvene slu- žbe. 2al moram vašo ugotovitev glede višine potrebnih in ne- zagotovljenih sredistev bistve- no popraviti; po trenutnih izračunih na osnovi predloga enotnih republiških izhodišč znaša predvideni primanj- kljaj kar 3,5 milijarde starih dinarjev. Težko si predstav- ljam, da bi bilo ob takem stanju možno zagotoviti že doseženi obseg in raven zdravstvenega varstva, da o možnostih razširitve ne govo- rimo — teh ni! Z notranjim prestrukturiranjem sredstev, z maksimalno racionalizacijo (vendar ne na škodo pacien- tov, pa tudi zdravstvenih de- lavcev ne) in nekaterimi dru- gimi ukrepi, bo sicer možno zananjšati razliko med obse- gom potreb in danimi mož- nostmi, ne bo pya je mogoče odpraviti. Zato bo nuj'no, da podrobno preučimo tudi dru- ge relacije odnosov, znotraj njih Pa še zlasti obstoječi ' sistem republiške solidarno- sti, ki, takšen kot jè, ne pred- stavlja tega, kar bi moral. NOVI TEDNIK: Vpeljujete v zvezi s finansiranjem zdrav- stvenega varstva občanov kak- šne novosti? V zvezi s finansiranjem zidravstvenega varstva Zdru- ženi zdravstveni zavodi ne bodo vpeljali nikakršnih . no- vosti, ker za to niso pristoj- ni. Proučili pa bomo obsto- ječe sisteme finančno-raču- novodsKega poslovanja delov- nih organizacij, članic zdru- ženih zidravstvenih domov. Na osnovi ugotovitev bomo pred- lagali uvedbo eMotne meto- dologije na tem področju, če pa bodo naši izsledki naka- zali tudi druge rešitve v smi- slu čvrstejšega organizacij- skega povezovanja na vseh drugih področjih, fx>tem bo- mo zdraivstvenim delovnim organizacijam predlagali tudi to; na njih pa je, kako se bodo odločile. Enotno organiziran raču- nalnišk-; center bi lahko ve- liko prispeval tako k racio- nalizaciji poslovanja, kakor tudi k poenostavitvi določe- nih opravil. Obstoječi sistem financira- nja, da se vrnem na izhodi- šče vprašanja, vzdržuje v se- bi prvine, ki ustvarjajo pro- tislovja in številne probleme. Treba ga bo ustrezno dogra- diti, morda celo menjati, vse s ciljem, da bi tudi zdrav- stvenim delavcem omogočili, da v procesu menjave dela in z uveljavljanjem dohod- kovnih odnosov v pravem po- menu besede, uresničujejo pravice, kot jim po ustavi gredo. Naj bom konkreten: gre za določen obseg pravic iz sin- dikalne liste, za osebne do- hodke zlasti nekaterih struk- tur — npr. zdravniki specia- listi, in za druga vprašanja. NOVI TEDNIK: Zdravstve- no varstvo je najbolj občut- ljiva točka vsakega človeka. S strani zavarovanca, ki je vedno bolj zahteven, prihaja- jo včasih tudi neobjektivne pritožbe. Kako ugodit'i lju- dem, hkrati pa uveljavljati dogovorjene kriterije v zdrav- stvu? ODGOVOR: To področje, zîdravstveno varstvo namreč, je resnično zelo občutljiva točka in to v vsakem pogle- du. Zavarovanci neposredno občutijo vse ix>sledice, ki re- zfultirajo iz posameznih po- manjkljivosti ali tudi nepra- vilnosti, pa so prav zavoljo tega kritično razjpoloženi v ocenjevanju delovaiija zdrav- stvenim delavcem omogočili, ko. Pri tem se razhajamo v tem, da nmogi vse probleme trpaj o v en koš, mi pa sma- tramo, da je slehernega po- trebno usmeriti tja, kamor sodi in kjer ga je moč raz- rešiti. Niso osamljeni prime- ri, ko posamezni za.varovanci neodgovorno terjajo od zdra- vnika stvari, ki jim ne pri- padajo in ker tega niso do segli, neodgovorno napadajo celotno zdravstveno službo. Doslednejše uveljavljanje do- govorjenih kriterijev bo v bodoče te odnose še bolj za- ostrilo, na nerazimievanje pa bomo naleteli samo pri ti- stih zavarovancih, ki so pol- ni nerazumevanja že doslej. Racionalizacija v zdravstvu je kompleksno vprašanje, ki ga ni moč poenostaviti. Ven- dar tega ni mogoče doseči prek noči, čeprav ne zanika- mo možnosti, da se lahko določene stvari izboljšajo tu- di sorazmerno naglo, še zla- sti tiste, za katere ni potreb- no drugega kot kanček do- bre volje — odnos do pa- cientov, na primer. Vrsta aktualnih problemov in težav, ki trenutno tarejo zdravstveno varstvo, je take narave, da jih bomo ob kon- struktivni podpori vseh zain- teresiranih dejavnikov lahko v zdravstveni službi rešili sa- mi, bodisi s pomočjo aktiv- nega vključevanja Združenih zdravstvenih zavodov, bodisi na ravni regionalne zdravstve- ne skupnosti. So pa tudi pro- blemi širšega, republiškega pomena, zadevajo torej si- stem in organiziranost zdrav- stvene službe, zanje pa bo- mo dajali pobude, in predla- gali rešitve za ukrepanje na ustreznih ravneh. KUHARSKI NASVET TOPLI OBROK Z DAVKOM? Spremenjena zvezna uredba o nekaterih stroških, ká so doslej sodili v materialne pyoslovne stroške temeljnih organizacij združenega dela, izdatke za regresiranje toplega obroka delavcev med delom ne šteje več med materialne pK)slovne stroške, temveč ti sedaj breme- nijo dohodek temeljne organizacije. S tem je sicer rešen problem sprotnega kritja izdatkov za regresira- nje toplih obrokov, nejasno pa je, ali bodo delavci zdaj uživali topli obrok z davkom? Sindikati se zavzemajo za širjenje pozitivnih dosež- kov pri organiziranju družbene prehrane delavcev med delom in menijo, da po samoupravnem sîxvrazumu do- govorjena sredstva za regresiranje ne morejo biti obre- menjena z davki in prispevki. Zato je predsedstvo re- publiškega sveta ZIS Slovenije pred dnevi dalo pobu- do sekretariatu izvršnega sveta skupščine SRS za fi- nance, naj z ustreznim sveznim sekretariatom izda čimprej uradno tolmačenje te spremembe, seveda v tem smislu, da spremenjena uredba ne bo pomenila korak nazaj v organiziranju družbene prehrane de- lavcev. —an TURIZEM KANi NA DOPUST? čeprav bi bilo bolje, da bi na letne doputste odhajali tu- di v drugih obdobjih in ne samo v poletnih mesecih ali predvsem zaradi proizvodnih procesov in podobno, se ven- darle še zmeraj največ ljudi odloča za koriščenje prostih dni v juliju in avgustu. Ker pa je to tudi obdobje, ko je na počitniške kapacitete ob morju in drugod največji pri- tisk, ni naključje, da se je akcija rezervacij teh zmog- ljivosti že začela. Ponekod se je tudi že končala, zlasti za obdobje tako imenovane glavne turistične sezone. To velja tudi za mnoge počitni- ške domove naših delovnih organizacij. Priprave иа otvoritev teh domov so v polnem teku. Skoraj povsod opravljajo redna vzdrževalna in druga dela. Polne roke dela imajo tu- di turistične agencije, ki se zavzemajo, da bi za svoje programe letnih odmorov za- interesirale čimveč ljudi. To velja za vse. Tudi za celjski Izletnik, ki je letos pripra- vil nekoliko širši preoram letovanj kot lani. Vtem ko je bila lani glavna pozornost namenjena Rovinju, obsega letošnja ponudba obširnejši spisek mest in hotelov. Gre za območje od Izole do Ma- karske, sicer pa v tem okvi- ru za Izolo, Portorož — Lu- cijo, za Umag, Rovinj, Ra- bac, Lovran, Uvalo Scott, No. valjo, za Barbat in Banjo! na otoku Rabu, za Borik pri Zadru, za Veli Iž na otoku Ižu pri Zadru, za Solaris pri Šibeniku, Modeno v Troglr- ju in za Makarsko. In cene? Različne. Glede na udobnost, čas in podobno. Sicer pa v nobenem prime- ru pretirane. Saj veljajo de- setdnevni paketi, kot temu pravijo turistični delavci, že od 1000 dinarjev najprej. Naj- cenejši so vsekakor na Bar- batu in Banjolu, na Velikem Ižu, pa v Lovranu, Rovinju, Izoli. V času glavne sezone pa veljajo od 1500 dinarjev naprej. M. B. DOBRNA NOČ POD KOSTANJ/ Na Dobrni že leto, dve po- svečajo stalnim prireditvam največjo pozornost. Zato ni naključje, da že sprejemajo koledarje takih nastopov in jih razporejajo v čas, ki je zanje najbolj zanimiv. To je seveda tako imenovana glav- na turistična sezona. Tudi letos so sprejeli tak program, in to kolektiv zdra. vilišča, turistično društvo, pa tudi kultumo-umetniško dru- štvo Kajuh. V tak koledar seveda uvr- ščajo najvažnejše, vse druge pa razporejajo sproti. Sicer pa bo v parku pred zdravi- liškim domom tudi letos vsak dan, razen ponedeljka, igral orkester. Prva letošnja večja prire- ditev bo 12. junija, in to v parku okoli letne kavarne. To bo »noč pod kostanji«, ki jo bosta skupaj pripravila tu- ristično društvo in zdravili- šče. Naslednja večja prireditev bo 18. julija in bo vezana na proslavo 100-letnice domače- ga gasilskega društva. Sicer pa bodo prireditve v poča- stitev tega jubileja že dan prej. Ob tej priložnosti bo gasilsko društvo dobilo tudi nov avtomobil. V sporedu pa je še ena, ki prav tako zasluži vso pozor- nost. V sredini avgusta bo domača lovska družina slavi- la 30-let3iico obstoja. Praznik bodo združili z razvitjem družinske zastave, sicer p>a so turistično-lovski dnevi na Do- brni že tradicionalni. V ta okvir se bo vključilo tudi domače kulturno umet- niško društvo »Kajuh«, ki bo pripravilo štiri samostojne koncerte moškega in mešane, ga pevskega zbora. Do bese- de pa bo prišla tudi folklor- na skupina. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. april 197^ 1. MAJ LEP, ČE BO VREME V laški občini so se za priiznovanje 1. maja pripra- vili, če pa bo vse tako, kot so si zamislili, je odvisno od vremena. V vsaki krajevni skupnosti pripravlja mladi- na FK) več kresov, marsikje že, ponekod pa še bodo stali mlaji. V skoraj vseh krajev- nih skupnostih so združili proslavljanje 27, aprila, dne- va ustanovitve OF z delav- skim praznikom, pa bodo proslave in prireditve danes zvečer. Na teh prireditvah bodo podelili priznanja OF in sicer v štirih krajevnih skupnostih; v Sedražu, Rade- čaJi, Laškem in na Vrhu. Se posebno slovesno name- ravajo proslaviti oba praz- nika v Radečah, saj so mi- nuli ponedeljek v Ljubljani dobili republiško odličje OF. Doslej taki odličji v laški občini nosita dva zaslužna ob- čana, soustanovitelja pokra- jinskega odbora OF za Šta- jersko v letu 1941 Lojze Le- šnik in Lojze Diacci. Sporočili so nam tudi, da na primer v krajevni skupno. sti Marijagradec tekmujejo med seboj vasi, katera bo iz- stavila večji mlaj in kje bo kres lepši in bo dlje gorel Sicer pa se občani laške občine odpravljajo na izlete, na Gore, na šmohor in na Lisco, mnogi pa tudi dlje. Kot rečeno — vse je odvis- no od vremena. NAGRAJENCI Te dni so se zvrstile v občinah širšega celjskega ob- močja številne proslave, na katerih so podelili letošnja priznanja OF in srebrne znake sindikatov. CELJE Za dolgoletno aktivno družbeno-politično delo so pri- znanja OF prejeli: Lojze Bračič iz Podgrada, Anica Bo. bek iz štor, ivica Fišer iz Celja, Jože Dimec iz Šmart- nega v Rožni dolini. Stane Gaberšek iz Celja, Stane Ko- ainc iz Dobrne, Edo Klovar iz Celja, Ivan Mravlje iz škofje vasi, Sonja Ocvirk iz Štor, Feliks Smola iz Celja, Franc Knafelc iz Trnovelj, Bojan Volk iz Celja, Franc Zelič iz štor, Milena Stifter — Vršnikova iz Celja in Franc Verdel iz Dobrne. Srebrnih znakov sindikata v Celju še niso podelili. ŽALEC Priznanja OF so prejeli: ^галс Janše iz Prebolda, Jože Jan iz Griž, Franci Ježovnik iz Griž, Alojz Križnik iz Tabora, Koza- li.ia Kobale iz Žalca, Stipe Gabrilo iz Petrove, Ivan Poteko iz Polzele, Franc Pečnik iz Velike Pirešice, Ivan Otavnik iz Žalca, Oarko Šuler iz Liboj, Marija Virant iz Gomilskega, Mirko Zu- pane iz Žempetra, (H>dba na pihala DPĐ Svoboda Prebold, Kra- jevna organizacija SZDL Vran.sko. Srebrni znak zveze sindikatov so prejeli: Franc Skrubej iz Tekstilne tovarne Prebold, Jože Jordan iz Sigme, Stanko Satler iz Aera — TOZD kemija Šempeter, Jože Gračner iz Skupščine občine Žalec, Rudi Janežič iz KK Hmezad — TOZD Kmetijstvo Žalec, Janez Meglic, iz Skupščine občine Žalec, Ivan Robič iz Občinske konference SZDL Žalec in Nada Ferencek iz Inštituta za načrtovanje družine. Srebrna znaka sindikatov sta prejeli še osnovni organizaciji sindikata v Aero — TOZD Kemija Šempeter in Drvaske elektrarne — TOZD Elektroprenos Podlog. SLOVENSKE KONJICE Priznanja OF so prejeli: Krajevna skupnost Tepanje, Delavska univerza Slovenske Konjice, Vlado Kukovič Slovenske Konjice, Maks Leskovar iz Jerneja, Konrad Sodin iz Stranic, Štefan Grossman iz Zreč, Marta Sli- bar iz Slovenskih Konjic. Srebrne znake sindikata so prejeli: Vinko Sodržaiik iz Konusa, Slavko Burja iz Kovaške industrije Zreče, Rudolf Petan iz LIP, Franjo Ulčnik iz Konusa in Vin- ko Arlič iz TKI Vitanje VELENJE Priznanja OF so dobili: Rafael Blatnik iz Gaberk, Alojz Fuerst iz Soètanja, Zdenka Slomšek iz Velenja, Jože Martinšek iz Hrastovca, Krajevna organizacija ZZB NOV Ravne ter Društvo upokojencev Velenje. Dobitniki srebrnega znaka za delo na sindikalnem področju pa so: Adolf Bemožnik, upokojenec, Milan Go- lob iz TGO Gorenje, Jakob Grčar, upokojenec, Martin Hajsinger, upokojenec, Pavla Hudaletnjak, iz sanatorija Ravne, Stane Jelen, upokojenec, Ivan Jenko, upokoje- nec, Ivica Korenič iz Hotela Paka, Ivan Kvartič iz GIP Vegrad Velenje, Nada Lebar VVZ Velenje, Filip Les- njak, občinski odbor ZZB NOV Velenje, Slavlca Meh, Bolnica Topolšica, Tone Mirnik TGO Grorenje, Tone Mo. òilnik, upokojenec, Maks Podlesnik, Skupnost pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja, Ludvik Silovšek iz čevljarstva Velenje, Branko šumer iz TGO Gorenje, Janez šuštaršič. Bruno Trebičnik, Karel Uranjek in Milan Vrabič, vsi iz Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ter osnovna organizacija Trgovske- ga in proizvodnega podjetja ERA, TOZD kmetijstvo Šoštanj. MOZIRJE Priznanja OF bodo prejeli: Krajevna organizacija SZDL Kokarje, Krajevna skupnost Rečica ob Savinji, Viktor Lukše, Jože Mejač in Franc Hriberšek iz Mozir- ja ter Franc Poznič iz Bočne. Srebrne zinake sindikalne organizacije pa prejmejo: Jožica špeh iz Elkroja, Jožica Tiršek iz GLIN Nazar- je, Jože špeh iz Zgomjesavinjske kmetijiske zadruge, Milan Kojc iz mozirske osnovne šole ter Viktor Urh iz gozdnega obrata GLIN v Lučah. ŠENTJUR Prizîianij osvobodilne fronte letos v Šentjurju niso podelili, ker jih podeljujejo vsako drugo leto. Srebrni znak Zveze .sindikatov Slovenije pa so pre- jeli: Silva Peterka iz Ponikve, Alojz Pepelnjak iz Šent- jurja in Ivan Kolman iz Šentjurja. ŠMARJE Nagrajenci OF v šmarski občini so: Marija Kodrič — Kolar, Joško Majhen, Alojz Metelko, Zvonko Stra- šek, Robert Adrinek in Miroslav Zalezina. Znakov sindikata še niso podelili. LAŠKO Občinska pri2a-ianja OF v občini Laško so letos do- bili: Franjo Diacci, Franc Uduč in Jože Žagar iz Se- draža, Slavko šemrov in Jurkovšek Kondrad iz Vrha nad Laškim, Stane 2k>rko iz Laškega in Milan Jesen- šek iz Radeč. Kot vsako leto je tudi letos dobila pri- znanje organizacija — tokrat gasilsko društvo iz Vrho- vega ob njegovi 66-letnici. Sicer pa se z visokim odličjem CXF letos ponaša tudi radeška krajevna organizacija SZDiL, ki je pre- jela republiško prizaianje 0(F. SLOVESNO NA POLZELI Osrednja občinska pro- slava občine Žalec ob 36- letnáci ustanovitve OF ter praznika dela 1. maja je bila minulo soboto v dvo- rani Sivobode na Polzeli. Otvoritveni govor je imel predsednik Krajevne organizacije SZDL Polzela Ivan Poteko, ki je navzo- če pozdravil ter jim zaže- lel prijetno bivanje na Polzeli. Slavnostni gxwor pa je imel podpredsednik SZDL Žalec Janez Ahačič, fci je v svojem govoru pou- daril pometi! obeh ta ko po- membnih praznikov. V pestrem loiiltumem programu, ki je sledil, so sodelovali učenci OS Vere Slander s Polzele, ki so s sivojim prisrčnim izva- janjem navdušili vse, mo- ški pevski zbor Svobode Polzela je zapel nekaj i>e- smi borbe in dela, mla- dinska organizacija Polze- la z recitalom, gojenci glasbene šole Risto Savin iz Žalca in Polzele i)a so lepo zaigrali. Posebnost kuLtuimega progi-ama je bi- la folklorna skupina iz po- bratene občine Kruáevac. Ob tej priložnosti so dvanajstim zaslužnim ob- čanom in dvema, organi- zacijama podelili občinska priznanja OF. Na sliki: Predisednik SZDL Žalec Vlado Plaskan in sekretar Ivo Robič podeljujeta pri- znanje OF Kobale Rozali- ji iz Žalca za dolgoletno in uspešno delova'nje na področju kulture in pro- svete. Tone TAVÒAR PRIZNANJE RADEČAM Republiška konferenca SZDL je za praznik OF podelila krajanom Radeč v laški občini ZLATO ODLIČJE ter tako nagradila pobudnika akcije — kra- jevno organizacijo SZDL v Radečah, ki je bila pobudnik akcije za urejeno zdravstvo v radeškem območju. Akcija za gradnjo prizid- ka zdravstvene postaje v Ra- dečah, ki se je na pobudo krajevne organizacije SZDL pričela jeseni 1973. leta, je z letošnjim priznanjem re- publiške nagrade OF prešla v tisto fazo, ki se ji reče, da ji je dodana samo še pika na i. Medtem pa je akcija stek- la in danes se Radečani lah- ko pohvalijo s takšnim zdrav- stvenim varstvom, ki ga ma- lokje zasledimo v celjski re giji. Lahko celo rečemo, da nikjer več. V tem času je za gradnjo zdravstvene postaje prispeva- lo denar 2625 ljudi, štiri dni so delali v delovnih organi- zacijah, prispevke pa so da- rovali tudi upokojenci, zdom- ci in izven kraja zaposleni krajani ter kmetje. Danes znaša celoten prispevek kra- janov en milijon dinarjev, investicija za novi prizidek pa je stala 880.000 dinarjev več. Prispevek regionalne zdravstvene skupnosti znaša 725.000 dinarjev, za razliko 155.000 dinarjev pa bodo skušali poskrbeti na ta na- čin, da se bodo delovne or- ganizacije s samoupravnim sporazurriom odpovedale zne sku, ki je bil že nakazan občinski zdravstveni skupno- sti. Kar Radečanom ni prav, se domenijo na javni tribu- ni, ki so jo sklicali tudi za to, da urede zdravstveno var- stvo občanov. Ko so zgradi- li in dali pod streho prizi dek zdravstvene postaje l'i- ta 1974, niso imeli urejene- ga dežurstva in ne dovolj zdravnikov. Danes imajo vse. Dovolj kadra in najbolj ure- jeno dežurno službo v Slo- veniji. To lahko trdimo za- to, ker oskrbujejo okoliš s 6.000 pacienti, delajo pa štir- je dežurni zdravniki. Znano pa je, da naj bi en dežurni zdravnik po normi skrbel za 2.500 pacientov. Poskrbeli so tudi za gine- kološko ambulanto in zobo- zdravstvo. Pričakujejo rent- gen za zobe in čaka jih še ureditev šolske zobozdrav stvene ambulante. To so si tudi zadali kot program, ki ga mislijo uresničiti v sred- njeročnem obdobju. V splošni medicini danes zdravita pacienta radeškega območja dva zdravnika, ki ju žele Radečani obdržati. Ko danes Radečani s po- nosom ugotavljajo, da imajo urejeno zdravstveno varstvo, pa na drugi strani zdravstve- ni delavci sprejemajo obve- zo, da takega tudi ohranijo. Tako nekako je dejal tudi dr. Marjan Koren, zobo- zdravnik, ki je še pristavil, da so dolžni za take ljudi kot so v Radečah, marsikaj narediti. Izredna povezanost frontne organiziranosti v radeškem območju je rodila rezultat, s katerim se lahko pohvalijo le redki. Radečanom je z lastnim delom uspelo organi- zirati zdravstveno službo na takšen nivo, da jo lahko za- vidajo ne samo v laški obči- ni, ampak tudi v sosednjih. To je enkraten uspeh or- ganizacije ljudstva — socia- listične zveze. ZDENKA STOP AR RAZVILI PRAPOR , Preteklo soboto so v Ferralitu že četrtič prosla- vili svoj praznik, ki ga kolektiv praznuje na dan ustanovitve. Ob prazniku podjetja so devetnajstim jubilantom podelili prizna- nja za desetletno delo v Ferralitu, poleg tega pa so podelili še posebna pri- znanja Ferralita. Letos so prvič podelili posebne di- plome tudi inovatorjem ter s tem še bolj vzpod- budili prizadevanja na po. dročju izumiteljstva in inovatorstva v Ferralitu. Ob svojem prazniku je Ferralit razvil tudi sindi- kalni prapor. B. S. PLAKETA V. NEMCU Največje priznanje kraja bodo letos ob praznovanju OF podelili v Radečah nekdanjemu partizanu — VILKU NEMECU. Folklorna 8кцр1аа iz Kruševca ftt. 17 — 29. april 1976 NOVI TEDNIK — stran T AKCIJA NT — RC Naša akcija z inšpektorji se je nadaljevala. Tokrat sva s Tonetom spremljala tržnega in- špektorja Vincenca Dolžana in veterinarskega inšpektorja (znanca iz prejšnje akcije) dr. An- tona Kovača na njunem obhodu v Samopostrežni restavraciji Celje in hotelu Celeia. Pregled je bil povsem rutinski, škoda le, da ni bil z nami tudi sanitarni inšpektor, saj bi tudi on imel precej dela. Tudi zdaj sta bili Samopostrežna in hotel izbrana povsem nenamerno, oglasili bi se lahko tudi v drugi veliki restavraciji ali hotelu. Kakšna pa je slika »rutinskega pregleda«, skušam povedati v naslednjih vrsticah in sicer najprej o Samopostrežni restavra- ciji, V nadaljevanju v prihodnji številki pa še o hotelu Celeia. Samopostrežna restavra- cija v Gaberju »hrani« ve- liko število Celjanov, saj številka 6.500 obrokov dnevno ni od miih. če pomislimo, da je bila gra- jena za nekaj več kot 3.000 obrokov dnevno, bi lahko pričakovali slabo stanje. Prepričani smo, da kolektiv vlaga precejšnje napore, da bi zadovoljil vse potrebe in zahteve, da pa ob takšnih naporih pri- haja do težav, malomarno- sti in še česa druigega ni čudno. Vendar, gre za pre- hrano ljudi — velikega števila ljudi — kjer lahko »mala napaka rodi veliko posledico«, kot je med ak- cijo dejal dr. Ko\'ač. Tudi v tem zapisu bi se omejili predvsem na ti- ste stvari, ki bi jih bilo :reba popraviti. Umazan kos mesa Vodja kuhinje Ljudmila KUKOVEC je inšpektorje- ma povedala, da je pri na- kupu mesa vselej tudi ku- harica, njen dobavitelj pa so Mesnine Celje. Tempe- ratura mesa v hladilnih prostorih je bila v redu, le termometirov ni bilo! »Če jih damo, jih pa gotovo kdo razbije«, pove Kukovčeva. Kot v trgovi- nah so tudi tu prostori obupno majhni, ka,pacite- te že zda-vnaj več ne od- govarjajo, kar pa seveda povzroča zapošlenim le te- žave. Ostro oko inšpektorjev počiva na velikih obeše- nih kosih mesa in odkri- je občutno umazanijo na lepem delu bržole. Na po- sebno zahtevo — potem, ko so vsi zmajevali z gla- vo kako je to mogoče — je moral mesar odrezati »onečišćen« kos. Medtem Se je pregled nadaljeval, čez pol ure pa je inšpek- tor povprašal, kje je od- rezano meso, oziroma ko- liko tehta. No, meso je medtem že romalo v sme- ti — za vsak primer! — toda inšpektorja ne pcipu- stita. Iz smeti prineso za moško dlan odrezka. »Kaj je bilo samo toliko luna- zanega?«, se pozanimata in ob ponovnem pregledu mladega goveda ugotovi- ta, da je mesar pustil prav lep kos umazanije. Ponovno rezanje nato pa tehtanje: kilogram in 75 dkg. Na čigav račun? Me- sarja? Dobavitelja? Ali na račun potrošnika? Kaj bi bilo z umazanim delom mesa, če ne bi bilo in- špektorjev? Samo ugo- tavljamo lahko, vse dru- go pa bi bilo natolceva- nje, čeprav je mesar trdil, da bi »odrezal« Koliko, smo pa videli!!!! Pri mesu še dve stari ugotovitvi: mozeg iz hrb- tičnega dela svinjiskih po- lovic zopet ni izločen, kar povzroča hitrejše kvarje- nje, zabojčki z raznim me- som pa zoï>et ne počiva- jo na podstavkih. Tudi tu najdemo svinjski kare, ki ga je dobavitelj »poza- bil obrezati oziroma je to naredil po »poprečju. Po- nekod tudi do centimeter slanine. Hladilnica suhomesiaih izdelkov je brez ter- mometra, čeprav dr. Ko- vač pohvali, da imajo »to robo« posebej. Le natr- pano je vse in pladenj go- renjskih klobas je po- stavljen na drug pladenj, tako, da se hočeš nočeš mora z umazanim spod- njim delom dotikati vse- bine drugega. Zaradi pro- storske stiske počiva ob steni carsko meso, nanj pa kaplja voda iz hladil- nega agregata. Posode so zopet na tleh, ki pa zara- di hoje nikakor ne more- jo biti čista. Sožitje mleka in paprike Tretji hladilni prostor predstavlja pravo zme- šnjavo vsega: mast z oc- virki, mleko, paprika, tor- te, francoska solata, po- maranče. banane itd. Si- cer pa so vsi hladilni pro- stori »dišali« po papriki. Nekaj podrobnosti! V mlečnem vrču — ki ni bil zaprt — plava na povi-šini mleka, posoda za nalivanje. Običajna poso- da s kratkimi ročaji, kar pomeni, da kuharica vse- lej prav ljubko namoči v mleko še prstke. Vrč s sladko smetano ni zaprt -— čeprav bi bilo to po- trebno — ker je v njem zajemalka. Limone, ki so jih kupili prejšnje dni, so že »načete«. Doslej ni ni- hče opazil kar osem gni- lih limon na površini. Globlje nismo gledali. Za francosko solato — nare- jena je bila prejšnji dan odredita inšpektorja bak- c-eriološko kontrolo. Oči- ščena paprika je na ne- katerih mestih potemnela in je na meji pred gnit jem, kar s poskusno ugo- tovita Dolžan in dr. Ko- vač. Zanimiv je tudi »miste- rij gnilih banan«; V kotu pred vrati poči- va plastična vreča črnih, napol gnilih in sluzastih banan. Na vprašanje za kaj uporabljajo banane, odgovori Kukovčeva, da so za sadno kupo. Seveda pa ne te! Ko inšpektorja prepovesta uporabo teh banan, le-te skrivnostno izginejo in se čez deset minut znova pojavijo. Le- po oprane, vendar le po- lovica. In brez plastične vreče — čeprav jo inšpek- torja zahtevata. Z izloča- cijem stvari so pri Samo postrežbi res pohiteli! Emo pokrovčki v kuhinji smo bili v času, ko so kuharice deli- le »topel obrok« za delav- ce v EMO. Ker kot kaže v EMO nimajo centralne razdelikiice obroka -— kot ponekod drugod — dvomi- mo, če delavec dobi res- nično topel obrok. Vpra- šanje pa je še drugje. Po- soda — po domače me- nažke — v katerih dobiva- jo delavci EMO obrok! Obtolčene znotraj in zu- naj, okruščen lošč, pokro- vi z okvirjeno pločevino, ki bi naj tesno pokrila vsebino pa imajo sploš- no nagnjenost k rji. Naj bo malica še tako lepa, dobi povsem drugačen vi- dez. »Ničkolikokrat smo že predlagali EMO, naj da dnjgo posodo — doseže- mo pa nič,« pravd Kukov- čeva, ki pove, da s to po- sodo samopostrežba nima ničesar. Sprehod po vodi Delo inšpektorjev ni lah- ko, saj mnogokrat preiz- kušajo tisto, kar na oko zaudarja na že rahlo po- kvarjeno. Tokrat pa sta bila prisiljena hoditi celo po vodi. Toda njima eno dopoldne to ni tako tež- ko, teže je kiiharicam v samopostrežbi. Ne samo, da so tla na večdh prede- lih mastna in spolzka, za- radi slabih odtokov se ponekod zbirajo prave mlake vode. Seveda na takšnih površinah poško- dovanih tal ostaja nečista voda, v vdolbinicah pa se nabira umazanija. Tako je tudi v priprav- Ijalnici mesa oz. ob pomi- valnem koritu, kjer si pi- ščanci in kokoške perejo peruti. To, da lep del drobovine iz piščancev odmetavajo kar na emba- lažo — umazano — še ni pomembno, srčki so ležali tudi na tleh. Kori- to z mesom po robovih umazano itd. Na kratko — obupno pomanjkanje prostora, ki iz dneva v dan povzroča težave kuharicam in pomi- val kam, del teh težav pa je tudi takšnih, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z nekoliko večjo prizadev- nostjo vsakega posamezni- ka. Povsod, kjer se skladi- ščijo prehrambeni artikli nastopa tudi problem glo- dalcev — miši in podgan. O teh sicer v Samopo- strežbi nismo govorili, po- vedali pa so nam, da se občasno pojavljajo pri njih tudi šurki. Ta- ko kot drugod po sve- tu, kjer so jih odkrili tAi- di že v najboljšUi hotelih. Pri tem pa je pomembno to, da ima samopostrež- na i-estavracija pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo, ki skrbi za pre- ventivo, včasiih pa kot ka- že tudi za samo uničeva- nje teh vsiljivcev. Prihodnjič: Obisk v Ge- lei. Pri akciji sodelovala z be- ležnico MILAN SENIČAR in s fotoaparatom TONE VRABL Delitev toplih obrokov v obtolčeno posodo Tržni inšpektor Vincenc Dolžan in vodja kuhinje Ljudmila Kukovec pri »podrob- nem« ogledu. Malo manj kot dva kilograma za v smeti. »Pranje« mesa na pomivalnem koritu. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. april 197^ ARHEOLOŠKE NAJDBE Z RIFNIKA 'V Na Riimku, 570 m visokem hribu južaio od Šentjurja, so že v prejšnjem stoletju od. krili prazgodovinske gro- bove. Z raziskovanji so na- daljevali tudi v letih 1941 do 1943. Na osnovi ocen že znanih najdb smo se leta 1956 lo- tili sistematičnega odkriva- nja prazgodovinske naselbi. ne in antične ter poznoantič- ne naselbine in grobišča, Rjfnik ima v slovenski ar- heologiji posebno mesto. Nje- gov pomen je: 1. v tem, da je naseljen kontinuirano od konca ne- olita do prihoda Slovanov; 2. k naselbinam smo od. krili tudi pripadajoča grobi- šča (manjka nam le zgodnje antično grobišče), kar daje najdišču celovitejšo podobo; 3. v tem, da nam je zad- nja leta nudil ogromno gra- diva za poznavanje obdobja preseljevanja narodov, ki smo ga dosedaj odpravili z lakoničnim stavkom —- tem- ni srednji vek. Dokaze poznoneolitske po. selitve smo odkrili v najniž- jih plasteh prazgodovinske naselbine (v globini 1,90m). Tej sledi starejša in mlaj- ša faza halštatske — prazg^o- dovinske naselbine. Od te so se nam ohranili temelji stavb. Razen teh so nam dragoce- no dopolnilo tudi številni ko. si keramike, glinastih uteži in želeasne žlindre. Kovinski predmeti so bolj redki. Na- Sli smo nekaj nakita in ne- kaó orožja. Prazgodovinski prebivalci Rifnika so bivali v niakáh iz protja spletenih Л z ilovko ometanih hišah. Preživljali pa so se sprva pretežno s poljedelstvom in živinorejo. Sčasoma pa se začnejo razvijati obrti: lon- čarstvo, tkalstvo in predela- va kovin. Vsi dosedaj znani prazgo. dovinski grobovi so bili žga- ni. Grobnih običajev na Rif- niku žal ne poznamo v po- drobnosti. Ne poznamo pro- stora, kjer so pokojnika za- žgali. Obred se je običajno vršil v neposredni bližini grobišča ali na samem gro- bišču. žaro s pepelom in pridatki so običajno vkopali v zemljo in pokrili s kam- nito ploščo. Kot pridatki v grobovih se običajno javlja- jo; manjši lonec in skodela in kosi nakita ali orodja oziroma orožja. Nakit ima- mo običajno v ženskih, oro. dje in orožje pa v moških grobo\'ih. V času, ko so Rimljani za- sedli naše kraje, je bil Rif- nik očitno naseljen. O terri nas prepriča tudi keltski no- vec iz prvega stoletja pred n. št. Ob koncu 1. stol. n. št. pa se že čutijo močnejši antič- ni vplivi na naselbini. Nov- ci Nera, Domicijana in Ner- ve, kakor tudi razni okrasni predmeti (samostrelne fibu- le) govorijo za našo trditev. Razvije se naselbina z zida- nimi stanovanjskimi zgrad- bami. Preskrbo z vodo so si zagotovili z zgraditvijo ci- sterne, ki je držala 140.000 litrov. Imeli so tudi prostor s centralnim ogrevanjem, ki je služil za koi^lnico. Na najvišji točki naselbi- ne, od koder Je čudovit raz- gled na dolino pod Rifni- kom, pa so si takratni pre- bivalci postavili tempelj, po. svečen Akvoniju. Velik je bil 15x8 m. Sodeč po imenu gre očitno za lokalno rečno bo žanstvo. Morda je mišljena Voglajna, ker podobnega ime- na dosedaj še ne {x>znamo v literaturi. Tekom stoletij so naselbi- no popravljali in utrdih z 221 m dolgim obrambnim zi- dom, ki ščiti lažje dostopno jugozahodno stran naselbine. Približno na ."jredini obramb- nega zidu je bila tudi stra- žarnica. O popravilih posa- meznih stavb, kakor tudi obrambnega zidu se lahko prepričamo na osnovi števil- nih spolij in razbitih antič- nih nagrobnikov. Krščanstvo, ki se je v No- riku začelo širiti konec i. stol. n. št. je tudJ na Rif- niku E>ovzročilo določene spremembe. Poganski tem- pelj so .spremenili v baziliko, ki je služila krščanskim ver- skim obredom. Bazilika je imela glavni vhod na zahod- ni strani. Kasneje so stavbi prizidah na severni strani 4 m široko zgradbo, na za. hodni strani pa preddverje ah narteks. Antične are, po- svečene Akvoniju, pa so od- tegnili očem na ta način, da so jih vzidali v temelje ba- zilike in narteksa. V ruševi- nah priaidane bazilike smo našli novec bizantinskega ce. sarja Justini j ana I, (527 do 565). V 40, letih 6. stol. je naselbina na Rifmku ver- jetno doživela zadnje spre- membe. Na pobočju ¿ahodno od bazilike pa smo našli najdbe 1. stol (novec Domi- cijana (SI—96), v nep>osred. ni bližini pa najdbe 5. stol. (srebrn prstan s kačjima glavama). Zadnjemu obdobju pozno- antične naselbine pripadajo- če grobišče nam naše snanje o oakratnih prebivalcih zelo lepo dopolnjuje. Grobišče le- ži ;zven naselbine na polož- ni terasi jugozahodno od na- selja. Grobovi so skeletni. Okostja so prosto {X)ložena v zemljo, z obrazom obrnje- nim proti vzhodu. Več kot večina pwkojnikov je imela v grobu najrazlič- nejše pridatke praktičnega ali okrasnega značaja. Naj- pogostejši pridatki v grobo- vih so: uhani, ogrlice, fibule ali zaponke, pašne sp>one, koščeni glavniki, lasnice idr. Nakitni predmeti so pretež. no bronasti, imamo pa tudi nekaj srebrnih, pozlačenih in zlatih primerkov. V grobovih smo našli tudi nekaj kosov keramike. Keramika je tipič- no provincialno-rimska En lonček pa je izredno lep pri- mer langobardske keramike. Tudi novci so pogost prida- tek v grobovih. Prevladujejo novci 3, in 4. stol. V grobu 39 pa smo poleg novca rim. cesarja Proba (276—282) od. krili tudi srebrnik lango- bardskega vladarje Klefa (572—574). To pa je tudi naj- mlajša najdba na našem grobišču. Na naselbini šo bili sledovi požara očitni. Slovani, ki so se v 30. le- tih 6. stol. naselili v aaših krajih so postojanke na vzpetinah opustili in se na- selili v dolini Raziskovanje na Rifniku sta omogočili Raziskovalna skupnost Slovenije in Kultur- na skupnost Šentjur. LOJZE BOLTA PREDAVANJE O IZKOPANINAH v Likovnem salonu v Celju bo v četrtek, 29. aprila ob 18. uri predava- nje o Izkopaninah г Rif- nika, ki ga je pripravil Po krajinski muzej Iz Celja. Predaval bo muzejski sve- tovalec ALOJZ BOLTA, ki je tudi sicer vodil vsa Iz- kopavanja na Rifniku. ANTIČNA IN POZNOANTÎCNA NASELBINA 2rB. STOL. PO N. ST. LEGÈNDA^ I. BAZILIKA ZVODNI ZBIRALNIK 3.4,5,6.7. STANOVANJSKE STAV8E 85TRAŽARNICA S.OBRAMBNi ZID iojiommiiìù SLG CELJE v ZRENJANINU IN ZEMUNU Celjski gledališčniki so odšli na pot že prejšnji po- nedeljek ob 8. uri zjutraj in so imeli prvo predstavo Cankarjevega Pohujšanja v dolini Sentflorjanski v Zre- njaninu v torek v Narodnem pozorištu. Zrenjanin ima staro gledališko tradicijo, saj poznajo oder že v drugi polovici 18. stoletja. Pred drugo svetovno vojno so gle- dališčniki delovali preko sokolskega društva^ le v okto- bru 1944 pa so igrali Nušiča. v novembru istega leta so v domačem gledališču predstavili delo Siniše Raoa- sije Žrtve slobode. Zdaj deluje v tem gledališču 25 igral- cev pod umetniškim vodstvom Save Damjanoviča. Spre. jem, ki so ga pripravili Celjanom, je potrdil iskreno prijateljstvo predstavnikov dveh mest, ki sta kovali te vezi že preko plodnega sodelovanja mladinskih delov- nih brigad. Zanimivo je tudi to, da je pred časom delal v zrenjaninskem Narodnem pozorištu Dušan Mlakar, kjer je režiral Celju znane Cankarjeve »Romantične duše« in tako je bilo zrenjaninsko gledališče edino po- leg slovenskih v Jugoslaviji, ki je letos ob 100-letnici Cankarjevega rojstva uprizorilo na svojem odru eno njegovih del. Zanimivo je tudi to, da treriutno v nji- hovem gledališču dela tudi Celju dobro znan režiser Ljubiša Ristič Jovanovičevo predstavo Žrtve mode bum bum. y mesecu septembru bodo Žrenjaninčani go- stovali v celjskem gledališču in tako bomo lahko spo. znali del ustvarjalnosti gledališkega Zrenjanina. Tudi v Zemunu so Celjani nastopili s Pohujšanjem v dolini Sentflorjanski na sceni Jugoslovenskog dram- skog pozorišta, poželi so priznanje občinstva, ki je to- plo sprejelo Cankarjevo delo. Med občinstvom je bil tudi znani ljubitelj gledališča Aleš Bebler. — Na sliki.- igralci Slovenskega ljudskega gledališča Celje s kolegi iz Zrenjanina v dvorcu Ečka. DRAGO MEDVED ŽIVA NAŠA BESEDA NAŠA BESEDA (kulturno ustvarjanje mladih), ro- jena v Celju, je postala pravo in resnično kulturno gibanje mladih. Za letošnje srečanje se je prijavilo kar 34 skupin iz celjske, žalske, velenjske, konjiške, šentjurske in laške občine Selekcijskfi komisija je imela resnično veliko dela, saj je morala iz te mno- žice recitalov, gledaliških postavitev in satiričnih ka- baretov sestaviti program za medobčinsko srečanje v Radečah in Rimskih Toplicah Sodelovale so naslednje skupine: Pionirski dom >Civetke Jerinove«, Osnovna šola Radeče, Prosvetno društvo »Oskar Hudales« z osnovno šolo Šmartno ob Paki, Ekonomski šolski center Celje, Recitatorska sku- pina ZSMS Šentjur, mladinska skupina PreVjold, glas- bena -skupina »AVE« iz Velenja, mladinska recita- torska skupina »Hrast« (deluje v okviru KUD »Zarja« Trnovlje), mladinska recitatorska sku- pina iz Vitanja, Tehniški šolski center iz Ce- lja, mladinska skupina GIP »Ingrad« iz Celja in mla- dinska gledališka skupina KiUD »Zarja« Trnovlje. Re- citatorske in gledališke dosežke si je ogledala poseb- na delovna skupina republiškega Združenja gledaliških skupin in selektor za zaključno srečanje »NAŠA BE- SEDA 76«, ki bo tudi letos v Celju (SLG od 8. do 10. maja). Za letošnjo »Našo besedo« lahko rečemo, da smo poleg številčnosti skupin dosegli tudi izjemne kvalitetne dosežke. Na zaključno republiško srečanje so se uvrstile kar štiri skupine. Osnovna šola Radeče z recitalom »Otroci so se pogovarjali« v izboru in re- žiji Janeza Pešeca, Prosvetno društvo »Oskar Huda- les« Šmartno ob Paki z ljubko priredbo pesmic Miro slava Antica »Plavi koder las« in pod strokovnim vod- stvom Bogomira Verasa, delni prevod in prireditev črnske poezije z naslovom »Cmi Orfej« pod vodstvom Štefana žvižeja in izvedbi mladinske recitacijske sku- pine Ekonomskega šolskega centra iz Celja in še dija- ška skupina Tehniškega šolskega centra iz Celja z recitalom izbora iz Cankarjevih del pod naslovom »Moje ime« in v režiji Jureta Cekute. Naáa beseda je bila letos prvič v laški občini in si je tako rekoč orala ledino in domovinsko pravico tudi na tem področju. Posebej so se izkazali v Ra- dečah, nekoliko manjši obisk pa je bil v Rimskih Toplicah, čeprav je organizatorje in nastopajoče go- stoljubno sprejel Vojni center. Velik delež pri orga- nizaciji je imela Občinska konferenca .ZSMS Laško. STEFAN 2VIZEJ PREDAVANJE SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA Dne 20. aprila 1976 ob 18.30. uri je predaval prof. magister Janez Dular o temi Zvrstne lastnosti našega časnikarske, ga jezika. Predavanje je orga- niziralo Slavistično društvo- podružnica Celje v povezavi z novinarji Celja. Kljub pra- vočasnemu obvestilu je bila udeležba na predavanju mi- nimalna. Kaže, da so v od- boru samega društva tudi notranja trenja in da je po- trebno nekaj ukreniti, saj ima društvo pomembno p slanstvo, da skrbi za knji no slovenščino in knjiže nost, za kulturo človeške! duha nasploh. Naslednje predavanje 1 dne 11. maja 1976 ob 18. i na Gimnaziji — predaval 1 univerzitetni profesor dr. J že Toporišič o temi Sp) membe v novem slovenske I pravopisu. Na predavanje bij o vse, ne glede na to, ^ so slavisti ali ne. J. ftt. 17 — 29. april 1976 NOVI TEDNIK — stran T OB 30-LETNICI „MLADINSKE PROGE" BRČKO-BANOVIÓ SIMBOLI IN ŠTEVILKE Proga Brčko—Baiiovići xii sanio 72 kilometrov dol ga železnica normalne širine. Je mnogo več. Ko je mladina Jugoslavije na sestankih takoj po '/ojni zah tevala veliko akoijo. Beograjska srednješolska mladi- na in mladina iz vasi Mihaljevac so terjali takšno udar- niško akcájo, ki bo odmevala po domovini in svetu V Centralnem komiteju USAOJ so iskali in našli. Pro ga, ki naj da domovini bisto, kar je takrat najbolj pi^ ia-ebovala — energijo, Banoviški in senjski premog. Je bila ekonomsko upravičena ta akcija? Bila je. Izračunali so, da je proga Brčko—Banoviči iizplačale sama sebe v naslednjem letu, v letu 1947, in sicer samo s prevozom premoga in drugega blaga. Torej že v letu, ko je mladina zgradila novo, 300 kilometrov dolgo progo Toda mladinska proga »Brčko—Banoviči« ima še veliko takih simbolov, ki dokazujejo, kako pomemb na je bila ta akcija. In to je bil tudi cilj, da se je ob progi vse spremeni- lo. Se je? Kraji ob 72 kilometrov dolgi progi. Bosanska Po Savina, pokrajina pod Ko- njuhom in Majevico so se čez noč prebudiil iz dre mave odročnosti. Na primer; Tam, kjer je danes Sre- brenik, je bila pred 30 leti le ena hiša in v njej družina Hihna Hercega. Danes je Srebrenik občin sko središče z okoli 1.000 hišnih številk in pet tisoč prebivalcev. Mesto, ki ima več podjetij, šole, knjiž- nico. Niti ena od vasi, ki jih je v srebreniški obči- ni 16, ni b.rez električnega toka, Banoviči. Vas, ki se ta- ko imenuje, je še danes tam. kjer je bila. Toda Banoviči mesto, to je po- vsem neka; drugega, je mesto, mesto z 80.000 pre- bivalci je tudi Brčko, ne- kdanja »palaiika«, mesto je zdaj Zivinice, pred 30 leti zanikrna vas, danes šteje 15.000 prebivalcev. Vse to zaradi proge. Se drugi simboli so. Ko so gradili v Brčkem most, je bilo premalo sa mokol'nic Za prenos ka- menja. Takrat še ni bilo brigadirskih uniform in so dekleta nosila kamenje v privzdignjenih krilih. V Celjski brigadi smo Imeli nalogo dvigati prod zia betonska dela iz bliž- nje reke. Treba je bilo stati do pasu v vodi. Da oi izločili dekleta, ki so imela »svoje stvari«, .smo morali razpresti vohimsko mrežo med dekleti, da smo t/O lahko storili za- radi njihovega zdravja, ker se same niso hotele javiti v »bolniško«. In še en primer. Pri gradnji enega od mnogih betonskih propusto\' je naenkrat pritisnil mraz Brigada pod šotori je sre di noči vstala in s svojimi odejami pokrivala beton, da bi ne zmrznil. Simbol je cudi Selim ■Sejdič, ki ima 26 udar- niških značk, ki si jih je »prislužil« na i>etih zve- znih mladinskih delovnih akcijah, na katerih je pre- garal 1.900 dni. In ta fant je kot. petnajstletni ku- rirček bil že partizan Minerska brigada, ki je prebijala tímele, skorajda z rokami, ni bila navadna brigada. Vanjo si prišel če si bil udarnik in v tej brigadi si ostal do konca akcije Prišle so nekega dne na obisk žene mladih minerjev iz nekega bosan- skega mesta. Ko so pri šle v naselje, so snele fe- redže. Ko so odšle, si niso več zakrile obrazov. To so bile prve lastovke, ki so razbijale zaostalost in ver- ski fanatiœm z običaji, ki so poniževali ženske. Leta 1946 je bila ko mandant makedonske — skopske brigade Džorčev ska, dekle je bila koman- dant brigadte tudi v bije- 'inski brigadi Simbol je tudi, da je na mladinski progi polo- žilo analfabetski tečaj 5.000 mladink in mladim, cev. Primer je, da so mnogi potem nadaljevali .šolanje in dosegli najviš- jo izobrazbo. Na progi je bilo izdanih nad 1.800 stenskili časopisov in skli- canih preko 45.000 sestan- kov. Bilo je 1.650 politič- nih, 950 zjnanstvenopopu- lamih in 900 stroko\'nih predavanj. Mladinska proga p>a nI bila šola samo za jugoslo- vansko mladino. Brigadir- ji-veterani iz leta 1964 so danes na krmilu našega samoupravnega sistema, so profesorji, znanstveni- ki, gradite.lji, politiki. In ne samo pri nas. Brigadirji so bili števil- ni sodobni politiki, kultur- ni delavci, zaianstveniki, umetfiiiki iz vse Evrope in vsega sveta. Med temi sta (7) gotovo najbolj vidni oseb aosti kanadski premier Trudeau in švedski mini- strski predsednik Olof Pahne. Oni so bili tisti, ki so svetu dopovedovali. da je mladinska proga Bróko—Banoviči pristna stvar zavesti in prosto- voljnosti Titove mladine. (konec) Piše Jure Krašovee KJE STA PISMI? Pošta že več let razglaša, da mora biti včeraj na pošti oddana pošiljka danes vro- čena naslovniku in poskuša to, bolj ali manj uspešno, tu- di uresničevati. Vem tudi, da je veliko naslovnikov, ki na tem dosledno vztrajajo in so pripravljeni zagnati vik in krik, če se to slučajno ne bi zgodilo. Jaz, ki sem v svojih zah- tevah bolj skromen, bom ve- sel in zadovoljen, če mi bo včeraj na pošti sprejeta po- šiljka vročena jutri, namesto danes in bom to še vedno smatral za hitro in vestno poslovanje. Nikakor pa ne morem biti zadovoljen, če dveh pisem, oddanih v švedskem Malmö- ju na moj naslov, in sicer prvo 9, februarja letos in drugo 29. marca, prav tako letos, še do danes nisem sprejel. Isto s pismi sta bili odposlanih tudi obvestili, od katerih sem vsako sprejel že v desetih dneh. Zelo bi me zanimalo zive- deti,. kako opravi neko pis- mo svojo pot iz švedske v Jugoslavijo in kje so tista »nevarna« področja, kjer lah. ko pisemska pošiljka postane plen tatov. Nekoč se je varnost pošilj- ke močno povečala, če je bi- la oddana oziroma odposla- na kot priporočeno. Kaže, da je danes ta postopek druga- čen in da lahko tudi pripo- ročena. pošiljka izigine brez sledu. Zanima me tudi, ali je pra- vilno zaprta in pravilno fran- kirana inozeinsKa pošiljka {x>dvržena odpiranju in pre- gledu? Konkret.no ne dolžim nikogar, jasno pa je, da je krivca za izginjanje pošte treba iskati med tistimi, ki Imajo do nje dostop. Svoje neugodno mnenje o tem sem pripravljen tudi spremeniti, vendar šele po- tem, ko bom imel obe »iz- gubljeni« pismi v rokah. FRANC MOHORIC, Vitanje ZARADI ZOB OB DELO Zgodilo se je konec mese- ca marca, ko se je kmeto- valec in ključavničar AN- DREJ KRESNIK iz Ponikve odločil, da se ponovno za- posli. Dobil je ugodno reši- tev za začasno zaposlitev pri HMEZAD in pri Opekami Loče. Kot zahteva postopek, je moral najprej na zdrav- niški pregled. Odšel je v Ro- gaško Slatino, kjer občasno dela dr. BOGDAN FÜRST, specialist medicine dela. Ko je zdravnik ob pregle- du omenjal zobovje, je KRESNIK razumel to kot opozorilo. Nemalo pa je bil presenečen, ko so mu na HMEZAD povedali, da je po zdravnikovem mnenju začas- no nezmožen za delo. Z istim spričevalom se je zglasil tu- di—v Opekami Loče, kjer bi opravljal pomožna opekarska dela. Tudi tam so opazili rdeče napisano in obkroženo zdravnikovo mnenje. Da bi delavec ne ostal brez zaposlitve, delovna organiza- cija pa brez delavca, je Ope- kama Loče na mojo prošnjo (svetovalca za zaposlit^-"-"» KRESNIKA sicer spreje.a. vendar pod pogojem, da se to vprašanje v najkrajšem času reši. Vprašanje se sicer rešuje, vendar se tu postav- lja še drugo vprašanje. Kje so namreč merila in kolikš- na je enotnost ter ali pode- želje sploh lahko daje za de- lo sposobne ljudi pri soraz- merno neurejeni zobozdrav- stveni službi, S tem ne že- lim polemizirati, še manj se vmešavati v medicino, želim le, da bi bilo Čim manj ne- potrebnih problemov. NAŠ PRIPIS: Tole, nekoli- ko daljše pismo, je prišlo na naš naslov s prošnjo, da bi načeli problecTi, ki je tu opi- san. Verjetno — upamo vsaj — je primer bolj osamljen. Kajti če ni, pomeni, da ne- kaj dvakrat ni dobro. Prvo je to, da je zdravo zobovje (in sanirano) sila pomembno za človeka in njegovo zdrav- stveno. pa tudi delovno sta- nje. Toda sanirati zobovje ni. ti ni tako enostavno, vsaj hi- tro ne. če bi med zdravstve- nimi pogoji za sprejem NA SLEHERNO DELO bil tudi ta, da je zobovje sanirano, nam nujno manjka še drugi del obveznosti ali dolžnosti, kakor hočete; zagotovitev ta- kojšnje sanacije zob Tega pa nimamo urejenega če je pKDsredi le eventuelno razme- jitev stroškov sanacije na sa- moplačnike in zavarovane osebe, tudi ta ne bi smela biti ovira, ker je njo prav ta- ko mogoče s primernimi ukrepi urediti. Dmgo pa je, o tem je go- vora tudi v pismii, vprašanje usklajene rabe kriterijev ob oceni zdravstvene sposobno- sti za delo, za določeno delo. V zdravstvenem domu so sve- tovalcu za za.poslitev pojas- nili, da takšnega primera še niso imeli (seveda pa s sla- bim zobovjem najbrž mnogo primerov). Potemtakem ute- meljeno sklepanje, da gre le za osamljen primer. In vendar se iz obeh vpra- šanj vsiljuje še tretje in več. Vsakemu oböa.nu ustava za- gotavlja" pod enakimi pogoji dostopnost vsakega delovne- ga mesta in vsake funkcije v družbi. Protiustavna in kaz. niva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori. Ne tr- dimo, da gre v danem pri- meru za tako kvalifikacijo. Velja pa vprašati dr. BOG- DANA FÜRSTA, tudi koga dragega: 1. na katerih predpisih te- melji tak postopek, 2, kaj je bilo konkretno urejeno, da bi iskalec za,po- slitve nemudoma lahko sani- ral zobovje. Javnost bo zanesljivo hva- ležna za odgovor! ŠE ENKRAT: DA BODO KOLINE PRAZNIK Tokrat že tretji zapis pod tem naslovom. Slednjega nam je posredovalo društvo za varstvo živali v Celju: »Tovarišici A. š., ki v 16. številki Novega tednika spra- šuje o pištolah za humani zakol živali in seveda vsem drugim, bomo posredovali ustrezen odgovor glede tega. Zbrali smo že razne podat- ke, vendar jih bomo skušali dopolniti z novejšimi izkuš- njami kmetovalcev z naše so- sednje Koroške, kjer drugač- nega zakola skorajda ne f>oz- najo. Tako bomo v kratkem posredovali vse o omenjeni pištoli in še kaj več' tudi o zakolu pemtnine in domačih zajcev, katerih zakol je mno- gokrajt zelo brutalen«. LEPE PRAZNIKE Pisala nam je Milka Za- vršnik iz Letuša 3. Na kon- cu je pripisala nekaj smeš- nic, ki jih pa tokrat nismo mogli uvrstiti. Zato povze- mamo samo prvi del: »Tovariš urednik, vam in vsej ekipi, ki nas je sprem- ljala na izletu »sto kmečkih žena na morju«, želim za pr- vomajske praznike vse lepo in še dosti uspeha pri delu. želim vam, da bi za praznike okusili .vsaj odtenek tiste sre. če, ki smo jo me z vami na izletu. Enake pozdrave in že- lje naslavljam na zveste bral- ce Novega tednika.« Pripis uredništva: Hvala za pismo in čestitke. Veseli smo, da vam je bil izlet všeč in da ste z nami preživeh nekaj prijetnih uTdc. želimo vam le- pe praznike! NAD 25.000 MLADIH s sobotnim republiškim pr- venstvom na Jesenicah, na katerem je sodelovalo tudi osem učencev osnovih šol iz celjskega območja (trije iz šentjurske, po dva iz celjske in mozirske ter eden iz ko- njiške občine) se je v celj- ski regiji končal tekmovalni del široko zastavljene pro- metno vzgojne akcije med osnovnošolsko mladino. V vseh akcijah, od razreda na- prej, je v regiji sodelovalo več kot 20,000 učencev in učenk v osnovnih šolah. Če pa k temu dodamo še vzgoj- no varstvene zavode, kjer prav tako uvajajo osnove prometne vzgoje, zatem male šole in pionirske domove, kjer so pač, je končna šte- vilka tistih, ki sodelujejo v akcijah prometne vzgoje, ne- primerno večja. Ne pa seveda zadnja, saj se to delo z velikim uspehom in s prav tolikšno množič- nostjo nadaljuje tudi v sred- njih šolah. Samo v celjski ob- čini je v ta krog vključenih okoli 6000 srednješolcev in dijakinj! Na nedavnem prvenstvu »kaj veš o prometu« za celj- sko občino so najboljše re- zultate dosegli: UČENCI 3, IN 4. RAZRE- DA: 1. »Slavko šlander«, 2. Socka, 3, Dobrna; posamez- no: 1. Silvo Srebočan (Str mec), 2. Slavko Kok (So« ka), 3. Andrej Gosnip (I^ os. šola), J UČENCI 5, IN 6. RAZRJ DA: 1. »Slavko Šlander«, 2 IV. os. šola, 3, I, G«, šoli posamezno: 1. Igor Jeronii (SI. Šlander), 2. Anton Fire (Dobrna), 3. Lea Blažun (IT os. šola). ' UČENCI 7. IN 8. RAZE DA — ekipno: 1. IV. os. à la, 2. os. šola »Slavko Šla der«, 3. Vojnik; posamezni 1. Boštjan Rosentstein (II os. šola), 2. Tomaž štefari (IV. os. šola), 3. Gorazd Kî čič (os. šola SI. šlander). M. 1 Z občinskega prvenstva Celja »kaj veš o prometu«. Reševanje testov. OBISK KOROŠIC V CELJU V preteklem tednu je prišlo v Celje in Savinj- sko dolino na obisk 52 Korošic ki so članice zve- ze slovenskih žena na Ko- roškem, Pri пл4> so bile gostje sveta za spremljanje druž- beno-ekonomskega po.oža ja žensk pri socialistični avezi v Celju, ogledale pa so si vzgojno 1'arstveno ustanovo Anice čemejeve na Otoku, kjer so jih malčki prisrčno pozdravi- li. Ob tej priliki je pred- sednica zveze slovenskih žena iz Koroške MILENA GRÖBLACHER povedala, da pri njih slovenski otro- ci nimajo takih vrtcev kot so jih one videle pri nas. Nemalo občudovanja je pri koroških Slovenkah vzbudila tovarna nogavic na Polzeli, kjer so si ogle- dale proizvodni proces in odkritosrčno priznale, da raje delajo na njivi ves dan kot pa da bi stale polnih osem ur za stro- jem, Na ta način so izra- zile priznanje našim de- lavkam, veliko hvaležnost za topel sprejem pa so tudi sicev pokazale svojim spremlje-^alkam iz Ce ja. Gostje iz Koroške s*-) si ogledale še Muze^' revolu- cije in Stari pisker, v go- stinski enoti Ribič pa so se seznanile še s samo- upravnim sistemom in na- činom našega gospodarje- nja, Z. S, ŠOŠTANJ OÛBIU TELOVADNICO i V počastitev praznika ÜF in 1. maja so v petek 23. ap- rila odprli pri osnovni soli Karla Destovnika-Kajuha v šoštanju novo sodobno telo- vadnico, Zgradili so jo z de- narjem, zbranim s samopri spevkom krajanov, in izdat- no pomočjo šoštanjskih de- lovnih kolektivov. Nova te- lovadnica je prostorna in svetla ter opremljena z naj- sodobnejšim telovadnim orod- jem tovarne Elan. Telovadni- ca je s širokim hodnikom funkcionalno priključena šo- li in je vsekakor za učence te šole, kakor tudi za šoštanj nasploh, velika pridobitev. Do sedaj so morali učenci hodi ti k telovadbi v precej od- daljeno telovadnico doma Partizana, s čimer so izgu- bili precej dragocenega šol- skega časa. Svečanost otvoritve je pri- čel ravnatelj šole Karel Kor- deš, ki je pozdravil vse nav- zoče starše, goste in pred- stavnike delovnih kolektivov ter družbeno političnih or ganizacij Šoštanja in Vele- nja, V kulturnem delu pro- grama je sodeloval šolski pevski zbor pod vodstvom Štefke Lojen, s telovadni točkami pa so nastopili uče ci različnih razredov in li gostje še dijakinje vzgo teljske šole iz Ljubljane, i zaključku programa je ri natelj šole najzaslužnejši delavcem gradbenega podj ja Vegrad iz Velenja, ki gradili telovadnico, kakor di predstavnikom delovi kolektivov, ki so îinani podprli gradnjo, podelil i juhova spominska priznan Učenka Ines Natek iz osn ne šole Biba Roeck v ŠoŠ nju, pa je učencem š Karla Destovnika Kajuha odprtju njihove nove telov nice podarila v znak m sebojnega prijateljstva ne manjših športnih rekvizit Z odprtjem nove telov nice pri šoli Karla Desi nika Kajuha v šoštanju, končno uresničen progn po katerem imajo sedaj centralne šole v občini V nje svoje šolske sodobne funkcionalne telovadnice, je bilo kot že omenjf omogočeno s samopris] kom občanov. V. K< лрСЕТРТЕК: «MLAD! 3SOTELJCAN« ^ roke sem dobila glasilo osnovne Podčetrtek »Mladi Obsoteljčan«. ^ Podčetrtku so v tem letu začeli izdajat; svoje glasilo. Lepo so j^azali. Prijetno ilustrirana naslov- jtran privablja učence, učitelje in ^^ da radi pregledajo sad najmlaj- y glasilu je za vsakogar nekaj. Od itike športa, kulture, humorja pa ¿0 zapletenih »vozlov«. Sestavke popestrili z izvirnimi ilustracijami ^ umetnikov. Posebno stran so menili varstvu okolja ^ šolskem letu nameravajo izdati M.pet številk časopisa. Druga je -z- (jb novem letu. ri mladi nadobudneži so res polni ¿sli. prav so storili, da so se od- iijj za svoje glasilo, čeprav že po ^em radiu »Kekec« objavljajo za- pivosti iz šole in sveta. Toda prek ßila so tudi njihovi domači sezna- mi z njihow dejavnostjo. Kaj takega bi si lahko umislili na giu šoli. LUCKA LEŠNIK ¡RASLOVČE: LOVCI BOROVALI Pred dnevi so se na rednem obč- in zboru sestali člani Lovske dru. fe Braslovče. Iz poročil predsedni- , tajnika, gospodarja, lovovodje, ko- sije za gojitev in vodje revirje^' je io razvidno, da je bilo minulo delo ^no. Tako so v preteklem obdobju radili 5 visokih prež, 1 lovsko ste- , 5 fazanjih in dvoje jerebičnih kr- ;šč ter na novo obdelali krmno nji. za divje svinje in srnjad. Vodje rirjev so v svojih poročilih izrazili lovoljstvo nad delom članov, ven- r imajo tudi nekaj pripomb, ki gre- ña račim nekaterih ne dovolj ak- nih članov. V minuli lovski sezoni je bilo uple- siih 117 zajcev, 121 fazanov, 20 sr. ikov, 42 srn, 8 divjih svinj in drugo, m odstrela niso realizirali pri zaj- 1, fazanih in divjih svinjah. Nereali- iran plan odstrela pri fazanih in svi- ^ ni toliko kritičen, kritično pa je ti zajcu, vendar zgolj zaradi padca sieža. Znano je namreč, da so bile ni slabe vremenske razmf^re, kar je rok za tako nizek stalež. Glede sr- jidi je gojitvena komisija ugotovila, i so bili nepravilno uplenjeni 4 smja. , kar je razumeti, da posamezni lov- niso strokovno izbirali svojega ple- L V programu za tekoče obdubje so »adali, da bodo v 6 lovnih revirjih radili 4 nova krmišča za fazane in njad, uredili dve krmni njivi ter ob- )vili vse lovne naprave. S prostovolj- ni delom bodo dokončali tudi streli. :e na Bezovcu. Za zaščito zajca pa • sprejeli nov gojitveni okoliš. Ob >ncu zbora so sprejeli nova društve- I pravila in izvolili novo vodstvo ovske družine Braslovče. T. TAVČAR ESICNO: RAZGIBAN 'ING PONG Pred dvema letoma smo na osnov- i šoli kupili dve mizi za namizni te- [s. Igra se je učencem močno prilju. •la. Namizni tenis igrajo pri urah te- ^e vzgoje pa tudi po pouku. V 25im- tih počitnicah smo izvedli razredno Ï šolsko prvenstvo, občinsko pa je tie letos v Šmarju pri Jelšah. Pio- lirke v postavi Slavica Žibret, Milena »iipše, Nada Pere in Mojca Jug so po- 'övile lanski uspeh in osvojile naslov 'finskega prvaka. Pri pionirjih je 'lagala ekipa iz Rogaške Slatine, na. ' pa so bili tretji. Za našo šolo so Srali: Martin ,Jazbec, Dušan Ferlič, 'ani Grobelšek in Milan Černak. PETER KLAKOČER rvega razreda. Največ knjig, in sicer 63, je prebral "^ûj brat Rolando. V knjižnici si lahko sposodiš knjig ^оИког hočeš. DEJAN KRESNIK VITANJE: KURIRCKOVA POŠTA v Vitanju je bila primopredaja ku- rirčkove pošte med pionirji občine Ve- lenje in Slovenske Konjice, Iz Velenja so kurirčkovo pošto spremljali do Vi. tanja vidni predstavniki družbenopoli- tičnega življenja pod vodstvom pred- sednika občinskega odbora združenja zveze borcev NOV Filipa Lesnjaka. V Vitanju pa so jo prav tako pričakali predstavniki občine Slovenske Konjice. Pred kulturnim domom v Vitanju so kurirčkovo pošto prevzeli pionirja konjiške občine. Ob tej priložnosti so pripravila zelo lep kulturni program. Zlasti je uspel recital, ki ga je izvedla skupina učencev iz Vitanja pod vod- stvom Julke Golobove. Prebrali so tu- di svoje čestitke in najboljše želje ljubljenemu predsedniku Titu Predsednik občinskega odbora zdru. ženj borcev NOV Slovenske Konjice Jaka Stefančič pa je razdelil tri na- grade za najboljše spise učencem šol konjiške občine, ki so jdh pisali na temo o pogovorih s kurirji iz svojega kraja. Kurirčkovo pošto so spremili proti Rakovcu in Skomarju. FRANJO MAROŠEK PREBOLD: BORCI O SVOJEM DELU Ko so člani krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV v Prebol- du na rednem občnem zboru ocenje- vali svoje delo, so med drugim ugo- tovili, da je organizacija v preteklem obdobju, kljub omenjenim finančnim možnostim uspešno reševala preneka- tere materialne probleme borcev, nji- hovih otrok in podobno. Prav tako je uspela v negovanju in ohranjanju bor- benih tradicij narodnoosvobodilnega boja. Tako je bilo poleg več pohodov po partizanskih poteh, veliko preda- vanj med šolsko mladino o narodno- osvobodilni borbi, izšle so tri knjige s tematiko predvojnega delavskega gi. banja in NOB in bilo je več proslav v počastitev tridesete obletnice zmage nad fašizmom. Pomemben korak naprej pa je bil napravljen tudi za zdravstveno zaščito borcev. DARKO NARAGLAV GRIŽE: 9000 STEKLENIC Pionirski odred »Ivanke Uranjeko- ve« na osnovni šoli Griže je organi- ziral zbiranje odpadnih steklenic. Pri- zadevni pionirji so zbrali več kot 9000 steklenic. Tako zasluženi denar bodo dali kot svoj prispevek za ureditev sportn'üi objektov pri šoli. To akcijo so izvedli že drugič. Prva je bila lani^ vendar je letošnja bolje uspela. Ko so se na svetu krajevne skup- nosti Griže pogovarjali o očiščevalni akciji, je nekdo pripomnil, da stekle- nic tod ne bo, ker so pionirji vse po- brali. šli so od hiše do hiše, zbirali in odvažali v šolo. Najhujši problem so imeli zaradi prevoza, ker niso ime- li vozičkov. FRANC JE20VNIK VELENJE—STARA VAS: KRAJEVNI PRAZNIK v Velenju je sedem krajevnih skuF>- nosti in ena izmed njih v teh dneh praznuje prvi krajevni praznik. To je krajevna skupnost Velenje — Stara vas, ki si je za svoj krajevni praznik izbrala zgodovinski dogodek, to je na- pad Bračičeve brigade v noči na 1. maj 1944 na okupatorjevo postojanko ^ na Starem jašku. Ob številnih prire- ditvah so pripravili »Večer solidarno- sti«, kjer so nastopili rojaki iz občine Železna Kapla na -avstrijskem Koro- škem pa pohod po poteh Bračičeve brigade in srečanje delovnih ljudi ter občanov krajevne skupnosti Velenje — Stara vas. Jutri dopoldne bo svečana seja Zbora delegatov delovnih ljudi in občanov na Starem jašku, kjer bodo zatem tudi odkrih spominsko ploščo v spomin napada Bračičeve brigade, kot smo omenili že zgoraj. Vse pri- reditve prvega krajevnega praznika pa so seveda povezane tudi s praznova- njem osvobodilne fronte in 1. maja. tv REPUBLIŠKO PRVENSTVO MILIČNIKOV NAJBOLJŠI VLADO v v ZUZA Celjska Uprava javne var- nosti je tudi letos zelo us- pešno izvedla republiško pr- venstvo v atletskem petero- boju za miličnike. Nastopilo je deset ekip s štiridesetimi tekmovalci, ki so se pome- rili v plezanju po vrvi, me- tanju bombe, skoku v dalja- vo ter tekih na 100 in 1000 m na stadionu »Borisa Kidri- ča«. Tekmovalce je pozdravil in jim spregovoril o njiho- vem bližnjem prazniku 13. maju, v čast katerega je tu- di bilo to tekmovanje ter o pomenu ukvarjanja s špor- tom za poklic miličnika, po- močnik republiškega sekre- tarja za notranje zadeve Bo- ris Mužič, v imenu di-užbe- nopolitičnih organizacij me- sta Celja pa član ÏS občine Celje Mitja Pipan. Med posamezniki je po ogorčeni borbi zmagal kadet- miličnik Vlado žuža iz Pre- bolda, ki obiskuje šolo v Tacnu pri Ljubljani, in sicer tretji letnik. Vlado se je iz- kazal v vseh disciplinah in dokazal, da je v športu res- nično doma. Že pred odho- dom v šolo v Tacen se je ukvarjal s športom, zlasti pa je bil uspešen v skoku v daljavo, kjer je tudi nasto- pil za mladinsko vrsto AD Kladivar. Vlado je bil celj- skega uspeha, takorekoč v »domači areni«, izredno ve- sel, poleg tega pa mu ta zma- ga zagotavlja nastop v re- publiški reprezentanci, ki bo nastopila na zveznem prven- stvu v Crni gori. V šoli mu gre dobro in njegova želja je, da bi po končanem šola- nju dobil mesto v celjski re- giji ali kar v Celju. Celjska ekipa je na tem tekmovanju zasedla solidno peto mesto, njeni posamez- niki pa so osvojili naslednja mesta: Janko Napotnik je bil deseti. Iztok Rumpf osemin- dvajseti, Albin Marinič tri- intrideseti ter Jože Vantar petintrideseti. Tekmovanje so odlično iz- peljali sodniki AD Kladivar ob izdatni pomoči organiza- torja U.TV Celje, najboljši pa so bili deležni še posebnih priznanj. Najbolj uomemb- no pa je to, da so se srečali miličniki na skupni priredit- vi, se tudi pogovorili o svo- jem delu in dokazali, da so pravzaprav povsod doma. Tu. di na izjemno pomembnem — za njihovo delo — šport- nem področ.ju. T. VRABL ŽALSKI SINDIKATI O ZAKONU Na zadnji seji prcd.st4l.stva ob- činsltega sveta Zveze sindikàtov v Žalcu je bilo največ razprave o načrtu javne razprave o o.snut- ku zakona o združenem delu. Na seji so se dogovorili, da bo za Izvedbo javne razprave v žalski občini zadolžena komisija za na- daljnji razvoj in rast samouprav- ljanja, ki bo imela za izvedbo te naloge poseben sekretariat, pri delu pa bo pomagal tudi za to ustanovl.jeni politični aktiv obči- ne. Ta bo imel prtuiiccm nalogo priskočiti na pomoč ob morebit- nih tc/avali oziroma nerazumeva- nju zahtev javne razprave. V nadaljevanju seje so člani predsedstva podprli tudi predlog republiške skupnosti za ceste o razpisu posojila za ceste. Nosilec akcije ob razpisu posojila v žal- ski občini bo izvršni svet občin- ske skupščine, ki bo izdelal tudi poseben predlog, koliko denarja bi moral zbrati v posameznih te- meljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini. B. STAMKJi;IC Hudo je, če pride do nesreče. Se posebno pu je hudo, če ti nesreča vzame kos kruha ali tiste denarje, s kate- rimi plačaš tako stanovanje pa elektriko, vodo in vse osta- lo. Da o hrani, obleki ter šolskih zadevah za otroke sploh ne govorimo. V rudnik .Kanižarico se je vlila voda. Ru- darji so ostali takorekoč čez noč Brez dela. Prijateljsko roko so jim ponudiU velenjski rudarji, ki vsako leto do- segajo nove rekorde pri kopanju tiste rude, ki je še kako potrebna za naše normalno delovanje energetike. Velenjski rudarji so se odločih kot pomoč prizadetim tovarišem v rudniku Kanižarica, da bodo delali za njih en delovnik, na delo pa so k sebi vzeli okoli 90 rudarjev, dokler se pač «iituacija pri njih ne izboljša. SLAVKO í'ISTOTNIK, ključavničar v jami vzhod, kjer že dela 20 let: »Si- cer nisem bil na sestanku, kjer smo se odločiU za pomoč stanovskih kole- gom iz Kanižarice, vendar podpiram to akcijo. Tako je treba sodelovati. Upam, da bo naša pomoč uspeš- na in da bomo tudi mi v primeru nesreče deležni tega. Saj veste, kako je — težko je delati v temi in kopati premog, če vdre voda ali pride do česa drugega, je lahko po te- MlLJš BASIC, kopač na pr'ipravah jame vzhod: »Kaj naj ob tem povem. Naša družba mi je omo- gočila šolanje in vse tisto dobro, kar imam, torej ni problema, da ne bi dal enega delovnega dne za prizadete rudarje v Kani- žarici. Veste, star sem bil tri leta, ko sem izgubil v II. svetovni vojni star- še. Padli so za naš današ- nji lepi dan! Od takrat dalje je bilo hudo, vendar sem s pomočjo drugih uspel priti do solidnega standarda. FRANC DKEV dela v jami že 31 let, najprej kot rudar, zdaj pa kot nad- zornik na jamskih pripra- vah: »V življenju lahko človeka marsikaj doleti in prepričan sem, da je na- ša odločitev za pomoč ko- legom iz Kanižarice pra- viliia. Saj izboljšujemo stanje v jamaii, vendar proti »višji sili« ne moreš storiti ničesar. Naša dolž- nost je, da pomagamo in da čimprej zacelimo rane, ki so jih dobili tovariši iz Kanižari'"'^ f VINKO LORKOVIČ, nad zornik, poročen, oče dveh otrok, žena je zaposlena v Črnomlju, sam je dela) v rudniku Kanižarica, zdaj je v Velenju. »Edino, kar lahko rečem, je to, da člo- veka spoznaš v nesreči. Velenjskega knapa ne bcm nikoli pozabil. Pri- šel nam je na pomoč z vsemi sredstvi, ki bi lah- ko ublažila našo nesrečo, zdaj pa nas je še povabil, da delamo pri njih in za služimo tisto, kar potre- bujemo za normalno živ- ljenje MILAN DREJNOVIČ. de- la že peto leto v rudniku, je poročen, oče enega sina, kopač in pravi, da bi to tudi rad ostal: »Vesed sem, da lahko delam, pa čeprav v Velenju. Stanovanje je sicer bolj slabo, vendar važno je to, da lahko de- lam in da bom zaslužil tver vzdrževal družino. Z velenjskimi rudarji smo postali v teh dneh veliki prjjjatelji in prepričan sem, da bo to prijatelj- stvo trajno. Hvala velenj- skim tovarišem!« Solidarnostne akcije, kot so se za njih odločili v rud- niku Velenje, je treba podpirati in gojiti na vseh področ- jih. Velenjčani so startah v to in vsak jim lahko reče hva- la. Naša zahvala pa se naj izrazi v tem, da jim skromno rečemo — SREČNO ZA 1. MAJ in veliko osebne sreče ter idravja pri opravljanju težkega poklica — kopanju pre- moga za energijo, ki jo mi vsi up>orabljamo. Tekst in foto: LOJZE OJSTERŠEK 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. april 197^ KUPCEV VEČ živinorejska poslovna skup- nost Slovenije je uvedla do- datno premijo 1,50 din za kg žive teže mladega goveda, spitanega p>o F>ogodbi in od- danega v letošnjem aprilu, maju in juniju. Tako bodo kooperanti dobili poleg za- jamčene cene 17,60 din za ustrezno kakovost pitanih juncev in junic in 3 din pre- mije po kg, ki je enaka po vsej državi, še poldrugi din premije, ki se bo izplačevala le v Sloveniji. Kaj je pyovzroóilo tako, lahko bi rekli, nepričakova- no spremembo po lanskih te- žavah, ko je tudi pogodbeno spitano govedo bilo težko prodati, zlasti po zajamčeni ceni? Izplačevanje 3din pre- mije po kilogramu pa je bi- lo tako počasno in negotovo, da mnogi živinorejci niso ni- ti pričakovali veliko od te- ga. Na mesnem trgu so v ne- kaj mesecih nastale velike spremembe. Nekateri gospo- darstveniki so na njih sicer opozarjali, ko so živinorejce pestile težave. Izvozniki, me- sarji in tudi živinorejci pa njihovih opozoril niso upo- števali dovolj. Ali sploh nič. Kdo bi lani verjel, da bo le- tos premalo mesa. Pred ted- ni pa so se že začele razpra- ve — sicer le v ožjih krogih — da bi izvoz mesa bilo tre- ba omejiti s prepovedjo. Go- tovo ne brez vzroka. V Voj- vodini so se mesarji in živi- norejci postavili v bran s tr- ditvijo, da izvoza mesa ne bi smeli omejevati, četudi bi ga doma občasno primanjkovalo. S tem so hkrati priznali, da ga tudi po njihovi oceni ver- jetno ne bo dovolj. Države EGS, ki so bile pred leti glavni kupec naše- ga izvoženega mesa, sicer še niso odprle svojih meja. Ka- že, da tudi niso več tako po- membne za našo živinorejo kot prej. Naši izvozniki me- sa so F>oiskali druge kupce. Prav na to opozarjajo, ko nasprotujejo omejitvam pri izvozu mesa. Pravijo, da jih je stalo veliko truda in sred- stev, preden so si zagotovili trg v ZDA, Sovjetski zvezi tn neuvrščenih državah, zdaj pa ga ne bi zalagali z mesom. Podjetnost izvoznikov pri iskanju kupcev zasluži po- hvalo. Posebno še, ker so iz- vozne cene tako ugodne, da že povzročajo zaskrbljenost, ali bo za domače porabnike ostalo dovolj mesa. Ne bi pa smeli spregledati slabosti, ki so se zgodile lani. Sedanji iz- voz mesa gotovo ni nastal tako iznenada, da ga že lan- sko jesen ne bi mogli pred- videvati. Seveda najprej iz- vozniki, saj oni najbolj po- znajo — vsaj morali bi! — tuje trge. Pa so kljub temu molče dovolili klanje telet in mlade, še nedopitane živine, ki so se je živinorejci hoteli znebiti v strahu, da pri pita- nju ne bi imeli še večje iz- gube. Cene so namreč bile globoko pod zajamčenimi. ŠMARTNO OB PAKI: NUJEN VODOVOD Prebivalci Rečice, ki hi- rajo na desnem bregu Pa- ke, so v nevarnosti, da nekega dne ostanejo brez pitne vode. Nujno je, da se napelje v ta kraj pre- potreben vodovod, poseib- no še zdaj, ko mislijo vse od izliva Pake v Sa- vinjo pa do Dobrovca Pa- lco regulirati. Če se bo to zgodilo prej, preden bodo napeljali vodovod, bo nastala nevarnost, da bo kraj ostal brez vsake vode. Od tistega časa, ko so odstranili Ministrov jez, se je nivo talne vode precej znižal Zato zdaj vode primanjkuje že ob manjši stiši. Če pa bodo odstranih še Mlinarjev jez smo prepričani, da kraj ne bo imel več no- bene vode. Ali je o tem že kdo kaj premišljeval in p>omislil tudi na posledi- ce? Za napeljavo vodovoda je zbranega že precej de- narja, vendar še ne za- dostuje Kaj pa lastniki vikendov v Gmajni? če bodo hoteli imeti pitno vodo, bodo zanjo morali tudi nekaj žrtvovati. Trdno smo prepričani, da bodo to tudi storili, kajti le v slogi in skup- nem delu so možni uspe- hi. In teh si VSi želimo! ZORKO KOTNIK RADEČE POGREBNI TRAKOVI Na pobudo SZDL so za čeli v Radečah uvajati v pogrebne slovesnosti nov ceremonial, ki se bistve- no razlikuje od sedanje- ga. Za kaj gre? Vemo, da venci, ki jih polagajo na grobove svojci in različne družbene or- ganizacije, stanejo 30,000 in celo več dinarjev. V Radečah pa so prišli 'na misel, da bi namesto ven cev uvedli svilene trakove, ki bodo stali prav toliko kot stanejo danes venci. Razlika bo le v nečem: svileni trakovi, ki bodo raalióiaih barv in tudi vrednosti (v rdeči, vijoli- časiti in modri barvi), bo- do odšli s pokojnikom v zemljo in na ta način bo okolje ostalo čisto» Pobuda, ki prihaja od socialisitične zveae, utegne pa postati model za vso Slovenijo, med ljudmi še ni popularna, zato bode o njej spregovorili v Ra dečah na prvi jarvni tri buni. Tu mislijo tudr sprejeti pravilnik, kijer bC' 'X>čno določeaio, koliko stanejo trakovi pommez- nih barv. Trakovi naj bi viseli v mrliški vežici na- mesto vencev, ki bi biM po novem samo privilegij swojoe^'. Se pravi, da bi ob pokojnikovi krsti viseli samo venci najožjih pri- jateljev, vsi drugi pa bi prispevali za raznobarvne trakove Vsaka družbena organi- zacija naj bi tudi spreje- la sklep, da kupi rdeči trak. SLOVENSKE KONJICE Pred dnevi smo kramljali z IDO TEPEJ iz Kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah, kjer je zaposlena kot analitik. Ob svojem delu pa se srečuje še z mnogimi drugimi obveznostmi in nalogami. Za najin razgovor sva iz- brali več tem. »Kako je v občini ure,jene zavarovanje kmetov?« »Kmetje se zdaj lahko ш- varujejo kakor delavci; se pravi, da imajo popolnoma isto pyokojninsko zavarova- nje, Ravno tako morajo ime- ti 20 let zavarovalne dobe in biti stari 60 let, oziroma 15 let zavarovalne dobe in sta- ri 65 let. Vendar pa morajo zato plačevati v pokojninski sklad določeno vsoto. Pri tem pa je zanimivo, kako so kmetje skopi, kadar gre za njihove osebne koristi. Nikoli jim ni žal povabiti sosedov in za kakšno godovanje po- rabiti 5000 ali 6000 novih di- narjev. Zase pa ne spravijo skupaj denarja za zavarova- nje, češ, to pa je predrago«. »In kako ,je urejeno štipen- diran.ie kmečkih otrok?« S štipendiranjem kmečkih otrok smo sedaj res zado- voljni, ker obstoja pri obči- ni sklad za štipendiranje- Pravico do štipendije imajo vsi, ki so socialno ogroženi, teh pa je največ med kmeč- kimi otroci. Veseli smo, da imamo sklad aa štipendira- nje, saj je bilo prej marsi- kateremu otroku šolanje one- mogočeno« »Ali so kmečke žene na vašem območju aktivne?« »Kmečkim ženam bi bili morali ustanoviti odbore, ta- ko kot je bilo domenjeno, žal pa tega sploh nismo naredi- li. No, kljub temu smo ime- И štiri predavanja za kmeč- ke žene in to po okoliših, kjer proizvajajo ženske mle- ko. Zvedele so vse o higie- ni mleka; kako ga je treba predelati, da ostane čisto, brez kužnih bakterij, ki bi ga skisale. Zvedeli so vse o prehrani živine in podobno. Pred kratkim se je končal v Vitanju kuharski tečaj za kmečke žene. Tečaj je trajal okrog 50 ur in kmečke žene in dekleta so ga redno obi- skovale, kljub temu, da so imele doma dosti dela. Poleg tega, da so se marsikaj na- učile, so tudi za nekaj ur menjale okolje, kar jim je tudi popestrilo njihov vsak- dan. Za prihodnje leto predvi- devamo, da bi bil tak tečaj v drugem, tudi bolj odmak- njenem kraju. Morda na Jerneju »Mnoge kmetije imajo za opravljanje del traktor,je. AU imajo n,iihovi vozniki tudi iz- pite zanje«? »Včasih so govorili, da do- bi otrok ljubezen do kmeti- je z mlekom; danes jo dobi z bencinom — s traktorjem. In ko pride traktor k hiši, se fantič vsede vanj, kakor hitro mu za silo zrastejo no- ge, Kmečki fantiči vozijo traktor že z osmimi leti. Iz- pit pa lahko naredijo pri pet- najstih, saj mlajši res ne so- dijo na cesto. Toda ti fanti- či se kljub temu vozijo s traktorji in problem nastane, ko ga dobe miličniki in dobi prepoved opravijainj a izpita. Da bi se ognili tem neljubim nevšečnostim, smo organize rali pouk iz prometnih pred pisov. V prvem roku se j« prijavilo preko 200 kandidk tov. »Ste mentorica aktiva ml» dih zadružnikov. \li ste ^ zadali kakšne posebne nal« ge in načrte«? V letošnjem letu smo rek, li, da bomo opravili te^ ročnega dela za kmečka delt leta. da se bomo udeležii tekmovanja »kaj veš o kme tijstvu«, da bomo imeli ku harski tečaj in da bomo spei tekmovali v urejanju okolic« pod naslovom »najlepši kmeč ki dom« Ponovno se bomo udeležili, kiot že več let na zaj, kmečkega pramika i liOčah. Radi bi se udeležili tekmovanja v oranju in spret nostni vožnji, kot smo se ga lani. Upam, da bomo uspeli organizirati ciklus predavanj za kmečko mladino »kaj ve? o sebi«? No, tečaj ročnega dela ea kmečka dekleta smo že opra- vili in reči moram, da je aa res dobro uspel. Ob konot tečaja so namreč dekleti dobro pletle, kvačkale in vez le Tekmovanje »kaj veš « kmetijst^Ti« je bilo letos i Tmavi in smo zasedli četp to mesto, kar je tudi kar le? uspeh. Za letos smo si za črtali še več nalog, čeprav i velikimi uspehi kot zeleni t» četniki ne moremo računa ti, toda kljub temu se bo mo trudili po svojih najbolj, ših močeh M. P ftt. 17 — 29. april 1976 NOVI TEDNIK — stran T 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. april 197^ Na vsej poti sem največ mladih fantov iz različnih krajev celjske regije srečal prav v Mostarju, in to v Le- talski vojaški gimnaziji »Maršal Tito«. Začelo se je nekako tako, da sem se naj- prej pozanimal, zakaj vrli mladii fantje vsako leto pri- dejo v Celje in nekaj dni va- dijo v letenju z jadralnimi letali, kjer vsak opravi 40 do 45 poletov z inštruktorjem. Za sogovornika so mi pred- stavili Zeljka Džebo, majh- nega, čokatega in od mostar- skega sonca ožganega moža, ki skrbi v letalski vojaški gimnaziji za telesno priprav- ljenost fantov, ki so se od- ločili, da bodo postali piloti. Tu telovadba ni nek postran- ski predmet, kot v marsika- teri osnovni šoli in se ne dr- ži v urniku samo zaradi re- da, ampak je tukaj telovad- ba popolnoma enakovreden predmet vsem ostalim. Pred- vsem mislimo, da ne bomo pretiravali, če rečemo, da je telovadba še bolj zahteven predmet, kot marsikateri drug, saj navsezadnje ni vse- eno. s kakšno kcndicijsko in sploh telesno pripravljenost- jo letiš v objemu močne "že-, lezne ptice po zraku. zeljko Džeba takoj, ko se mu predstavimo in povemo od kod smo, pove, da je s slovenskimi fanti izredno za- dovoljen, takoj pa bi vzel za sina Bojana šona iz Zabuko- vice pri Grižah, ki je sploh njegova desna roka. »To je zlat fant, izredno marljiv, saj praktično ne po- zna prostega časa, ampak sa- mo učenje in poglabljanje v vse tajnosti letalske tehnike. I*a tudi drugi skoraj nič ne zaostajajo za njiiin.« Potem se nam ponudi, da nam bo zbral naše fante, da se bomo lahko z njimi pogo- vorili, kako preživljajo šola- nje v Letalski vojaški gimna- ziji. Najprej sta ob meni dva, pa potem trije in štirje, pa pet. Majhna četa strum- nih mož, ki so se odločili, da bodo službovali pri varovanju našega neba tako v avionih ah pa pri mnogih sporednih službah. Bojan Šon, Mirko Kos in Andrej Pere letos končujejo letalsko vojaško gimnazijo. Za njimi so štiri leta šolanja, ki jim je dalo osnovo, da bodo lahko v je- seni nadaljevali študij na vo- jaški akademiji. Najprej se predstavi Bojan Šon . .. »Doma sem iz Zabukovice pri Grižah. Oče je bil naj- prej rudar, po prekinitvi rud. niika pa se je zaposlil v Mi- nervi, kjer dela tudi mama. Ko sem se po končani osem- letki odločil, da bom nada- ljeval šolanje v Mostarju, mi niso na.sprotovali. Malce je res bilo težko, ampak to zâ- to, ker sem kot mlad fant taiko zgodaj odšel od doma. Vendar sem se hitro aklima- tiziral, saj ni veliko časa za razmišljanje, kako bi balo, če bi bil doma. Za vojaški po- klic sem se odločil že v 4. razredu osnovne šole, prija- vil pa sem se v sedmem. Kaj me je vleklo v vojaško šolo? Morda letala, morda unifor- ma, morda želja za spozna- vanjem nečesa skrivnostnega, ne veim ... Vsega je bilo po malo in poglejte, zdaj sem na koncu. V jeseni bom na- daljeval na vojaški letalski akademiji. Upam, da se bo vse dobro izteklo. Za uspeh se ne bojim, samo kako bo z zdravjem. Saj se dobro po- čutim, samo za pilota moraš biti popolnoma O. K. Pa saj bo šlo in luštno je.« Mirko Kos iz Celja . .. »Videl sem prospekt za vo- jaške šole in sem se navdu- šil -ter odločil. Resnično vam povem, da mi ni žal, saj nam tukaj nič ne manjka. Dovolj imamo možnosti za športno in kulturno udejstvovanje, tu so razni krožki, obiski dru- gih šol in F>odobno. V začet- ku je bilo morda nekoliko težav z jezikom, ki pa sem jih neverjetno hitro prebro- dil, tako da jih že zdavnaj ni več. Oče, ki je čevljar, mi ni branil, da sem se odločil za to šolo. Rekel je, če si se tako odločil, potem pa ix>j- di.« Pa tudi Andrej Pere je Ce- ljan, njegov oče je zaposlen v Aeru kot tehnolog, mama pa v SDK . . . »Vsi trije smo v četrtem letniku in če bomo usp>ešno prebrodili zdravniške pregle- de, bomo v jeseni nadaljeva- li šolanje oziroma študij na letalski vojaški akademiji v Zadru, v obratnem primeru pa prav tako na akademiji, vendar v eni sporednih služb, brez katere pa si tu- di ne moremo predstavljata letenja.« Vsi trije se udeležujejo v raznih sekcijah, predvsem športnih, so pa tudi člani zveze komunistov. Živijo kot vsi mladi ljudje, razlika je le v tem, da nekoliko bolj resno in predano tistemu po- klicu, za katerega so se že pred štirimi in več leti odlo- čili. In nikoli ne pozabijo po. vedati, da nobenemu, ki bi prišel za njimi, ne bo žal, da so se zapisali čuvarjem naše- ga sinjega neba. Med najmlajšimi iz celjske regije v Letalski vojaški gim- naziji sta Igor Vednik in Lju- bo Pliberšek, oba iz Sloven- skih Konjic, obiskujeta pa prvi letnik. Igorjev oče je strojni tehnik, mama pa tr- govska pomočnica, medtem ko sta Ljubova starša usluž- benca. Ob našem obisku sta oba čistila bazen, bila sta v kratkih športnih hlačah in majici pod pripekajočim son- cem. Oba sta se v teh osmih mesecih, kar sta v Most^ dobro vživela in jima j sar ne manjka, za vojj šolo pa sta se odločila ij stega preprostega navduš< do uniform in letal, s mušketir iz celjske regij( Oskar Podlesnik iz Ljubi ob Savinji, ki tudi obi^ 4. letnik ter bo skupaj z janom, Mirkom in Andre v jesen zamenjal prebival v Mostarju z novim — v dru. Maturanti so zatem še vedali, da bodo imeli do 15. maja, nakar se Ij začeU pripravljati za zald ni izpit. Po posameznih nikih pa imajo poleg рк vanj tudi tole: v prvem niku takoj v začetku d dni taborjenja v Kuparih, se spoznajo med seboj aklimatizirajo. V drugem niku gredo na daljšo aksl zájo po Makedoniji, črni ri in delu Srbije, v tret pa po Hrvatski, BiH in ¡ veniji, tako da spoznajo ji del vse Jugoslavije. Ai letniku so deset dni na T tištu, kjer obujajo sporn na vojna leta, pozimi pa do za sedem dnd na Jah no, kjer se vsi naučijo s čati. Če kje, potem zlasti tu ni izgubljena niti ena si ura, ampak je vse do ski nosti racionalno izkorišče Tako dobijo mladi fantje liko znanja za svoj bod poklic in veliko znanja povsem splošno življenje, je brez dvoma posledica kega reda in načrtnosti, ko jim ni težko postatrr ber varovalec našega sinj neba! TONE VRJ I /a sp»»nim na obisk v lovaini SOKO še posnetek vse skupine pred borbenmi avionom o22, ki so ga prvega kompletnega izdelali delavci, zaposleni v Sok» leta 1957. Zdaj je razstav- ljen v parku pri vhodu v tovarno. Od takrat dalje je šel razvoj bli.skovito naprej! Foto: tv Velika izbira pianin priznanih tvrdk PETROF, FORSTER, YAMAHA in flaut YAMAHA V specializirani prodajalni RADIO - TEHNO • MERCATOR Celje 56 RAD MURNI Le Marko se ni smejal. Omar ju je zelo ugajal njegov mirni ponosni obraz. Obhajalo ga je cudeèno, doslej ne- znano čustvo. Njegova duša je temno, polzavedno čutila nenavadno iskreno sočutje do zalega mladega ujetnika. Mladi baron je kmalu opazil, da ga včasih lepe modre oči motre s plahim zanimanjem. »Na deset komolcev zaudarja vino od tebe,« je opo- mnil Osman paša, ki ga je nehala skeleti rana. »Vsi smo grešniki, posebno pa jaz,« se je žalostno od- rezal vitez Ahac. »Vendar sem zadovoljen, že Horacij, slavni pesnik, je učil: Nune est bibendum, to se pravi: Fantje, le pijmo ga! — To je moška beseda, v Italiji, de- želi učenosti, umetnosti in bogastva, sem se naučil áe mno- go drugega, na primer zlato delati.« »Potemtakem si sila bogat?« je vprašal paša prijetno presenečen. »Zal narobe. Sicer imam magisterium, tvarino, ki spre. meni v zlato nepopolne kovine, namreč srebro, živo srebro, svinec, baker, železo in kositer, če bi bilo morje od žive- ga srebra^ bi ga mogel pričarati v zlato. Pa mi planeti na- gajajo, planeti! — Toda prišlo mi je zdajci nekaj čisto drugega. Izvoli mi, gospodine velemožni, povedati, ali vam ni vohunil — vitez Hans Frauensteiner?« »Vohunil nam in Ljubljančanom.« »Ljubljančanom pa že ne!« Osman paša je začudeno pogledal viteza Ahaca in se zamislil. Naposled je zaničljivo mahnil z roko in dejal: »Obsodili smo ga. Ni ga več med živimi. Vseeno. Gad je gad. Umreti je moral sramotno.« Vitez Doljanski je molče strmel predse, čutil je velik gnev in gnus do izdajalca. Potem pa se mu je zasmilil nesrečnik: »Nihče drug ni kriv njegovega strašnega konca, nego njegova satanska sestra Salda. Le ona ga je pahnila na opolzko pot.« »Odleglo mi je,« je povzel Osman paša. »Tvoje mazilo je dobro. Tudi govoriti znaš zabavno. Ugajaš mi. v Bosno pojdeta z menoj, ti in tvoj mladi tovariš.« »Zahvaljujem te najprisrčneje za tvojo preveliko go- stoljubnost,« se je branil vitez Ahac hlastno. »Nerada bi ti delala napoto. Pusti naju rajši tukaj, da te opišem in po- hvalim v svoji kroniki tako lepo, da ti bodo vsi zavidali tvojo glorijo.« Osman paša menda ni dobro razumel tega zapeljivega predloga. Velel je Ilmihalu nekaj turški in suhoparni slu- ga ju je odvedel zopet v pašev šotor. Morala sta sleči, odpeti in sneti vso opravo. Vsak je dobil le dolgo belo rjuho. Sedla sta na zvito preprogo. »Kakšna sva?« se je smejal vitez Ahac. »Kakor dva duhovna. No, naju vsaj ne bo tako nadlegovala vročina. Pa v Bosno naju je povabil. Zdaj sva jo pa izkupila.« Ko so Turki pokopali svoje mrliče, so jeli pripravljati vse potrebno za jutrišnji odhod. Omar je prišel večkrat v šotor. Prinesel jima je ve. čerje. »Zali mladenič,« ga je ogovoril vitez Doljanski prav prijazno, »kako ti je pa ime?« »Omar.« »Dragi Omar, bodi no tako dober in vrni nama one vezenine, one drage spomine!« Omar je odšel in mu ustre- gel. »Tega ti ne pozabim nikoli,« je klical vitez Ahac za njim. »Ljubi Marko, ta mladi janičar mi izredno ugaja. Gleda tako milo in sanjavo, kakor dekle in pesnik. Tako sem gledal jaz, ko sem še mladoval. Tudi jaz sem namreč pesnüc.« »Bežite no, dragi ujec!« »Pesnik sem, pravi pesnik, po božji volji. Doslej res nisem zložil nobene, pa to nič. ne de; se vsaj nisem osme- šil, kakor se navadno oni^ ki začno prezgodaj in se jim. preveč mudi, da omagajo 'prekmalu.« »Kaj ne, Marko, škoda da je Omar fant Ves drugačen je kot drugi Turki.« Omar je stal pri svojem Sarifu. Zasačil je sam sebe ob tajni želji, da bi ugajal mlademu plemiču. »Zakaj to? Zakaj hodim tako rad v oni šotor? Zakaj opazujem ujetega mladeniča tako rad in vendar le s voma?« Zdaj se je radoval novih nejasnih čustev, zdaj gc bilo malone strah. 26. Omar je bil sila razburjen. Venomer mu je rojilo glavi: »Jutri krenejo Turki domov. Nocoj, dokler ne i luna, je še čas.« Ustrašil se je; ni si upal domisliti nevarno mise plašnimi očmi in na pol odprtimi ustnami se je obrni pogledal po šotoru. Osman paša in sluga Ilmihal, om Ijena od uspavalnih jagod in hašiša sta spala trdno in pia globoko. Tedaj se je zganil vitez Ahac — in bliski se je vrstila Omarju misel za mislijo: »Ujetnika sta na v Ljubljani. Z njima! Turki so opiti. Obleke je d' Straže? Geslo mi je znano . . . Tako ugodne prilike ne zlepa več!« »Ah, čas beži in terja odločno dejanje,« se je usti »jaz se pa obotavljam.« Po prstih je šel k vitezu Ah ga lahko potrepal po rami^ dejal kazalec na usta in p zal na barona Gradnikarja. Vitez Doljanski je zdn Marka. »Tiho!« je šepetal Omar. »Tudi jaz sem ujet kristj Oba ujetnika sta presenečeno dvignila glavi. »Molčita! Pomagajmo si! Pobegnimo vsi trije!« »Pobegnita sama!« se je protivil Ahac. »Zakaj nočeš z nama?« je vprašal Marko. »Ah, ko sem pa tako debel in širok,« je vzdihnil i Ahac žalostno. »Sumen bi se zdel straži. Moral bi malo shujšati. Zaradi mene bi zabredla v nevarnost vidva.« »Nikakor ne,« je ugovarjal Omar. »v našem tabor še več tako močnih mož. Nič se ne boj! Morata se pr leči v Turka.« »Pa bodi, v imenu božjem !« je odneho: vitez Atia pohvalil Omarja: »pogumen si pa, navzlic mladim le Bog ti poplačaj dobro deloJu ftt. 17 — 29. april 1976 NOVI TEDNIK — stran T pLjKE NOVOSTi .gtekli teden so na osnovni šoli v Štorah imeli redovalno konferenco. To sicer ne bi bilo nič nena- jjnega, saj v tem času tečejo redovalne konference tudi po drugih osnovnih šolah, vendar se je ,(|ovalna konferenca na osnovni šoli v Štorah v marsičem razlikovala od ostalih, klasičnih konfe- Vodili so jo namreč učenci sami s sodelovanjem svojih učiteljev in ob prisotnosti staršev. javnatelj šole, Jože Župan- je takole orisal prenos jference iz zbornice v raz- ie: pri nas smo že v lanskem J začeli odpravljati klasič- redovalne konference, ki Je v večini šol vrše v srnicah. Menimo, da je jjno ocenjevanje učencu ^jeno, zato smo pričeli pti nove oblike ocenjeva- 1 Eeči moram, da je bil ^ dolgotrajen. Najprej Г z učenci sodelovali uči- h na tako imenovanih od- Lih konferencah. Začetek bil tu, vendar smo vse j ugotavljali, da moramo akemu sodelovanju prite ti še starše, ki v veliki ri vplivajo na učni in ojni uspeh otrok. No in predlog svete staršev, ki naši šoli dela že četrto I, smo odprli učilnice še n. Seveda smo na začetku ìtali na številne težave, vsi starši niso usposob- i za tako delo, kar velja i za učitelje. Zato smo jravili neke vrste uspo- Ijanje enih in drugih, ka- tudi učencev. Tako so rali starši v celoti spo- ti delo na šoli, šolo od traj brez kakršnegakoli ihu. Pokazati smo jim •ali naše učnovzgojho de- Zdaj že tretje leto pri- plja vsak učitelj — od a do osmega razreda uč uro za starše. Starši se 3 na najbolj pristen na- i seznanijo, kako poteka à proces v razredu, hkrati spoznajo, kakšno je uči- Bvo delo. Poleg tega ima- vsak prvi torek v mese- govorilne ure za starše, jih popestrimo z zanimivi- mi predavanji ali kulturno- umetniškimi nastopi. Pri vsem tem delu so seveda naj več pridobili učenci, kar je tudi bil naš namen. Na tak način je postala šo- la resnično odprta, hram, v katerem ni več strahu, kjer je možen ustvarjalen dialog v dobro staršem in učen- cem.« Prva oddelčna konferenca je bila na šoli ob zaključku šolskega leta, in sicer za vse 8. razrede. Takrat sta se pr- vič srečali teorija in praksa. Osnove in prve izkušnje so bile tu. Prve letošnje konfe- rence se ni udeležilo veliko staršev, toda tisti, ki so bili, so želeli, da bi z njimi na- daljevali in so bili tudi pri- pravljeni sodelovati. Na tej, tretji konferenci pa je bil obisk staršev že zelo velik. V razrede prihajajo brez strahu, saj nikogar od otrok ne obravnavajo posamično in nikogar ne imenujejo. Mnogi starši so se prej namreč od- tujevali od šole, ker so se bali kritik svojih otrok. In kako v resnici izgleda in teče taka konferenca, smo se seznanili z obiskom v 3ni od učilnic na nižji stopnji. V razredu se je nabralo kar precej staršev, ki so pred tem že prisostvovali eni učni uri svojih otrok. Učenci so izvolili delovno predsedstvo, ki ga je vodila predsednica razredne skupnosti. Nato pa so, sicer s pomočjo učitelji- ce, dokaj samostojno in kri- tično spregovorili o svojem delu, uspehih in težavah po- sameznih učencev in kot smo že rekli — nikogar niso ime- novali. O ocenah so se po- tem pogovorili doma s starši, kajti dobili so jih napisane na lističu. Strah pred graja- mi in opomini je tako po- polnoma izbrisan. Kar pa je predvsem zanimivo in pohva- le vredno je to, da se je učni uspeh na šoli precej izbolj- šal. Otroci se tako z majhni- mi koraki učijo samouprav- ljati in odkrito spregovoriti o dobrih in slabih stvareh. Seveda je zato treba z njimi veliko delati, jih učiti in pri- pravljati, česar se na šoli do- bro zavedajo. Skupaj s star- ši in otroci bodo na postav- ljenih temeljih gradili naprej in še nadalje iskali poti za zbližanje šole z učenci in starši. Posebej je pomembno, da otroci radi sodelujejo in da so sami spoznali, da je vse to v njihovo dobro. Prav ta- ko z veseljem in sproščeno kot vodijo »oddelčne konfe renče«, se udeležujejo tudi drugih akcij. Tako so npr. v prejšnjem tednu čistili oko- lje od Teharij do Svetine. V delovnem načrtu šole je namreč tudi zapisano da je ena poglavitnih nalog varstvo narave. Ta skrb se kaže v dveh smereh: v učnovzgoj- nem delu in v neposrednih akcijah. Tako torej živijo, delajo in samoupravljajo naši aaj- mlajši na osnovni šoli v Što- rah. Tik pred zaključkom tegale sestavka smo dobili pisemce, ki nam ga je poslal Dušan Gostinčar iz 8. razreda os- novne šole Nade Cilenšek v Grižah. Takole piše: »Učenci 8. razredov smo s pomočjo tovarišev učiteljev, s tovarišico Emilijo Pešec iz mladinske organizacije, pri- pravili in izvedli prvo od- delčno konferenco. Pogovar- jali smo se o disciplini, uč- nem uspehu in o medseboj- nih odnosih. Učenci smo bi- li kritični, znali pa smo kri- tike sprejeti tudi sami. Tudi nekateri sklepi so bili spre- jeti na naše predloge. Skle- nili smo, da se jih bomo držali in še bolj poprijeli za delo. S konferenco smo bili vsi zadovoljni in si podobnih srečanj še želimo.« Upamo, da se vam bo ta želja uresničila in da boste z oddelčnimi konferencami nadaljevali ter jih sprejeli za stalne oblike ocenjevanja, če boste pri tem rabili nasve- tov in izkušenj, vam jih bo do učenci iz osno\Tie šole v štorah radi posredovali. Kajne? MATEJA PODJED SREČANJE ZASAVSKIH BRIGADIRJEV Osmega aprila se bodo v Zasavju zbrali brigadirji s proge Brčko—^Banoviči k bri- gadirskemu srečanju. Takra^t- no revirsko območje je v celjske brigade dajalo vsaj IX) eno četo, v drugo briga- do pa celo gla\'nino- V se- stavi revirskih čet so biU tudi mladinci in mladinke iz Radeč, zato vabijo revir- ci medse tudi njih. GRIŽE: CANKAR IN Ml Mladina osnovne organiza- cije in osnovme šole »Nade Cilenšek« Griže je pripravi- la recital »Cankar in mi«. Hkrati je bila razsta\'a li- kovnih in drugih del učen- cev osnovne šole. Izdali so tudi literarno glasilo »Iskra mladih«. Recital je bil sestavljen iz dveh delov. V prv^em so mla- di brali odlomke iz Cankar- jevih del, ki jih je povezo- vala mladinka pri klavirju in mladinec z vojaškim bob- nom pri Gospodu stotniku, ki je tudi najbolje uspel, v drugem pa so mladi literati brali svoje prvence. Bila je lepa in sproščena prireditev, sicer pa že druga v tem mesecu, saj so na za- četku aprila člani dramske skupine na osnovni šoli pri- pravili trodejanko »Narobe stvari v mesti Petpedi«, ki je prav tako lepo uspela. FRANC TEZOVNIK DANDY LOOK Velika moda letošnje jeseni bodo hlačni kostimi v kroju moških oblek. Vi pa — če ¿elite biti ekstrava. gantni — pohitite in si jo omislite že sedaj; spomladi in poleti. Tak klasičen Dandy-look bo seveda najbolj prime- ren za visoka in vitka dekleta, kjer bo imel tudi naj- lepši učinek. In seveda — prihaja iz Pariza. Na prvi pogled je takšna moška obleka za žensko postavo zelo enostavno krojena, vendar ni tako. Kla- sičen strogi kroj bo znal urezati in sešiti le dober krojač. Jopica je torej izrazito moška: z ravvimi, močno poudarjenimi rameni; oprijeta^ a ne tesna; nekoliko daljša; z velikimi našitimi žepi in dolgimi ozkimi in koničastimi reverji. Hlače pa so dolge toliko kot vele- va moda in ravne. Včasih imajo ozke zavihke. Klasično moško strogost razbije romantična »cha. nel« bluza z ovratnikom, zavezanim v pentljo, ki je sploh najbolj aktualna bluza. ALPINISTIČNI KOTIČEK PRVA LETOŠNJA ODPRAVA Devet članov in pripravnikov celjskega alpinistič- nega odseka je v petek odpotovalo v Paklenico, kjer se ob tem času že tradicionalno zbá.ra slovenska, pa rudi vsa jugoslovanska plezalska smetana. V stenah Velike Paklenice je smeri na pretek od lil I. do VI. stopnje, za najbolj zagnane pa se najde še kak nepre- plezan del stene za nove smeri. Mala Paklenica je manj obiskana, čeprav je tudi lahko pristopna in skoraj še nima pomembnejše smeri. Prav tja so namenjeni Ce- ljani, da izpeljejo ob lepem vremenu kakšno svojo smer. Stena je strma in malo razčlenjena, zato bo vsa- ka nova smer zahtevala težko delo in celo bivak. Ple- zalci so že dobro pripravljeni in ni strahu, da bi v tem plezalskem »babilonu« v osmih dneh igrali stran- sko vlogo. * Kljub odhodu v Paklenico pa naše stene ne bodo samevale. Tečajniki in nekaj članov bo ponovno v po- moč pri oskrbi Korošice, ki se čez praznike zasilno odpira. V stenah Dedca in Vršačev bo zopet živo, če mati narava ne poskrbi za kak meter novega snega, kar je pred prvim majem skoraj že praviilo. * Okrešelj je odprt, zknska soba v koči GRS je prek letne sezone zaprta in na razpolago alpinistom matič- nega diruštva Celje. V soboto in nedeljo je bil tečaj GRS, postaje Celje. Reševalci so obnovili znanje iz re- ševanja izpod snega, prve pomoči in zimske reševalne tehnike. « Razmere v gorah so letos manj zimske kot pona- vadi, razen v stenah, ki jih je zadnji sneg p>obelil in je plezanje zaradi padajočega kamenja in mokre ska- le precej tvegano. Smuka na Okrešlju je varna, na plazu pod Planjavo še nevarnost plazov po 11. uri do- poldne. Sneg se ugreza mestoma do kolen, za vzpone na Korošico in Savinjsko sedlo priporočamo krplje. Turski žleb, Rinke in Turska gora imajo uhojene sledi, nevaren je pristop na Kamniško sedlo z Okrešlja. V orimeru novega snega bo velika nevarnost plazov. CIC F'oto: Na vrhu male Rinke. Vsaj táko vreme želimo za prazniik vsem planincem in alpinistom. PARIŠKI UTRINKI Med vsemi doživetji, ki jih nudi Pariz v času Prèt-à-por- ter ja, so njihove modne revi- je prav posebno doživetje. Teh revij pa je skoraj toliko kot je razstavijalcev. Kajti vsak. kreator nniroma njego- va modna hiš:t le trudi, da bi imel poleg komercialnega uspeha kar se da velik us- peh tudi pri obiskovalcih. Pri tistih slučajnin '~vpcih, ki jih želi pritegniti na različne na- čine. Zato lahko za neke vr- ste revijo štejem tudi vsa ti sta dekleta (sicer najbrž pra- ve manekenke), ki se spre- hajajo na razstavnem prosto- ru posameznih kreatorjev in se na željo kupca ali pa tudi sicer vsakih nekaj minut preoblečejo v drug model. Tak način prikazovanja mode- lov je popolnoma zamenjal nepremične lutke, saj na vsem obsežnem sejmu nisem videla niti ene lutke oziro- ma na lutki razstavljenega modela. Seveda ni treba niti omenjati, koliko boi j učin- kovito in popolnejše je zato predstavljena obleka. Veliko bolj povezane in enotne so revije, ki stečejo nekajkrat na dan na razstav- nih prostorih v zaprtem ali odprtem krogu. Vendar pa lahko postane vsaka revija dostopna. Na teh prostorih so torej ure, ki opozarjajo obiskovalce na modne revije in katerih ka- zalce sproti naravnavajo za naslednjo revijo. Tako lahko skoraj ves dan i^reživiš na posebnih revijah kreatorjev, ki je vsaka zase zanimiva, vse pa so zelo dobro pri- pravljene. Tri ali štiri mane- kenke pripravijo v pol ure obiskovalcem pravi plesni program. Najbolj zanimiva in vredna ogleda pa je vsekakor osred- nja enoinpolurna modna revd- ja, ki se prav tako nekajkrat na dan odvija v rdečem salo- nu versajskega razstavišča. Bel oder popolnoma brez scene zaživi šele s svetlobni- mi efekti in z ritmičnim gi- banjem manekenk — plesalk, ki imajo vse za sabo baletno šolo. Modna revija je zrežira- na do vseh podrobnosti in prav tako lepo tudi izpeljana. Tako postane revija prava kabaretna predstava in še sam ne veš, kdaj se pred ta- bo zvrsti preko sto petdeset modelov, ki najbolj uradno napovedujejo novo modo. O tej novi modt pa v eni prihodnjih številk! Stasa Goreniek 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. april 197^ DOBRI DOSEŽKI KLADIVARJA Zadnja sobota in nedelja sta bili namenjeni kvalifika- cijskim nastopom za atletski pokal Slovenije za člane in članice. V Celju je nastopilo nad 100 atletov in atletinj. Zastopstvo iz Celja je pobra- lo največ zmag in tudi sicer drugih vrednih uvrstitev, ki z rezultati zagotavljajo na- stop na republiškem finahi. Žal je število nastopajočih predstavnikov Kladi var j a ta- ko v moški in ženski kon- kurenci bilo preskromno, da bi si že preko kvalifikacij- skega tekmovanja zagotovili večje število nastopajočih v finalu in s tem dragocene točke, ki bodo še kako p:- trebne v borbi za naslov po kala prvaka Slovenije. Kva- lifikacijsko tekmovanje je pokazalo, da ima Kladivar v svojih vrstah odlično zased- bo v določenih disciplinah, drugod pa ob olimpijskem programu še praznine. Ta ugotovitev je izrazitejša pri ostalih slovenskih atletskih organizacijah, ki prav tako bolehajo pri izpolnjeva- nju olimpijskega programa, zasedbi v vseh disciplinah. Tako npr. Celjani nimajo močnega zastopstva na 100 metrov in 200 m, pa čeprav je Strniša tekel na 100 m ze- lo solidno z 11,1. Rezultati na 200 m so povprečni. Na 400 m in 400 m ovire je bil odličen mladi Rok Kopitar, vendar za njim je le še ne- kaj solidnih. Solidni in to tudi z dobrimi rezultati so bili Lisec, Svet in Krofi na 1.500 m. Prežel Dušan z 212 cm v skoku v višino, dočim so drugi nekoliko zaostali za svojimi dobrimi rezultati (čop, Vivod, Prežel j Darko"). V metru krogle in diska je v Kladivar ju trenutno veli- ka pnaznina. V mestu kopja še vedno učitelj ing. Kopi- tar Jože premaguje svoje učence. V hoji in na dolgih prograh so Celjani še v ospredju. Močno orožje ima jo tudi v skoku v daljino in troskoku, ob palici pa .so v republiškem merilu z od- hodom Koleta pri vrhu. žal na 3000 m zapreke nismo bili priča dobrim rezultatom. Od Velenjčanov velja pohva- liti odličnega Baleka na 10.000 m. V ženski konkurenci so se uveljavile Blatnikova, Stan- čeva, Kopitarjeva, Kovačeva, Bunderla, Jagrova, Tomšiče- va, Erjavčeva, Završnikova, Ernestlova, Potekova — sa- ma mlada garda! V metu diska je trenutno Kladivar domala na tleh. Blatnikova je bila tokrat odlična z oseb- nim rekordom na 800 m z 2:12,6 in republiškim rekor- dom pri ml. mladinkah s 57,5 na 400 m. Doseženi re zultati bodo vsekakor zago- tovili zastopstvu ženskega de- la Kladivarja večje število mest v republiškem finalu, vsekakor pa bo verjetno teh mest premalo v borbi z Olimpijo za naslov repuoli- škega prvaka! K. JUG KARATE: ZMAGOVALEC ČRETNIK Ob prazniku OP je celj- ski Karate klub priredil turnir za mlajše tekmo- valce v karateju. Nastopi- lo je preko 30 tekmoval, cev, ki so prikazaU teh- nično lepe borbe. Zmago- valec je postal domača ka- rateist òretinik, ki je v finalu premagal Colletto iz Ljuiblijane 1:0 in 7:3 v teh- ničnih točkah. Tekmovalec Žalca Marič je osvojil tretje mesto, Teršak iz Celja pa je bdi četrti. K uspehu celjskih tekmovalcev pa je pridal svoj delež še žumer, ki je peti. Tekmovainje je bilo od- lično pripravljeno. Vodili pa so ga dr. Jakhel, Tram. te in špiljak iz Celja. J. K. KOŠARKA: DESETA ZAPOREDNA ZMAGA Celjski košarkarji so v Trbovljah v prvenstveni tekmi s tamkajšnjim Ru- darjem s 60:54 ( 32:27) za- beležili deseto zaporedno zmago v republiški ligi. resnično svojevrsten po. dvig! Z ugodnim razple- tom srečanj drugih mo- štev so tako trenutno Cle- Ijaná prevzeli vodstvo v re- publiški ligi. V Trbovljah so Celjani po dveh dokaj slabih igrah doma zaigrali sproščeno, učinkovito in domiselno. Bili so boljši od domači- nov pod obema košema. Trener Zmago Sagadin je tokrat dobro vodil tekmo in razporejal igralce v igro. Vso tekmo so Celja, ni držali tudi v rezultatu ugodno bdlanoo. Že v pr- vem polčasu, še predvsem pa v drugem so vodili za deset, pa celo za trinajst košev prednosti, da so na zaključku tekme domačini le omilili poraz na 6 ko- šev raalike. Za takšen raz- plet dogodkov v Trbovljah proti večno neugodnemu nasprotniku Rudarju so zaslužni prav vsi igralci — od izkušenih starejših do mlade garniture, ki je na pohodu. Predsednik KK Celje tov. Tone Erjavec je med drugim dejal: »V Trbovljah smo z učinkovi- to igro le zlomili kompleks nad Rudarjem, ki so ga doslej igralci Celja imeli proti temu nasprotniku. Zmaga ni bila v vsem arečarxju na tehbnioi. Vodi- li smo vso tekmo preprič- ljivo. Enkrat samkrat so se nam gostje približali na 4 koše razlike, da smo jim že v naslednjih mi- nutah ponovno pobegnili. Za uspeh bd pohvalil vse igralce.« V listo strelcev so se vpisali: Tone Saga- dm 18, Kralj 13, Pipan 12, Rozman 11, Jug 4 in Gole 2 koša. Sedaj izgubljajo v nadaljevanju prvenstva Ce- ljani svoje glavno orožje — visokega centra Toneta Sagadina, ki odhaja na od- služenje vojaškega roka v JLA. V vseh srečanjih v tern prvenstvu je bil izred- no učinkovit kot tudi v preteklih letih svojega na- stopanja za barve Celja, Upamo, da bodo mladi igralci s svojim poletom in žarom do igre nadok. nadili to težko izgubo. ROKOMET ŠE ZADNJI OVIRI? Kar sedemnajst kol so Ce- ljani v tekmovanju II. zvez- ne lige sever suvereno naj boljši. Zabeležili so same zmage, zadnjo v soboto pro- ti Senju 27:13, toda sedaj sta pred njimi zadnji resni oviri. V petek popoldne bo v Ribnici srečanje Inles—Ce- lje in v soboto 8. maja tež- ko pričakovani obračun Ce- lje—Slovan na Skalni kleti. To srečanje bo gsekakor vi- šek sezone pri nas. To no zadnji obračun za republiški prestiž v rokometu. Zmago- valec dobi mnogo, poraženec pa izgubi nado za I. zvezno ligo. Vsaj za eno leto. Sobotno srečanje med celj- skimi rokometaši in Senjem ni zadovoljilo vseh gledalcev. Ti so na Sklani kleti že po stali precej zahtevni. Viso- ka zmaga ni dovolj za nji- hovo strokovno gledanje na rokomet, ki je postal šport številka ena v Celju. Toda v obrambo domače ekipe lahko zabeležimo samo to, da je trener Tone Goršič v igri proti Senju moral izbra- ti igro na protinapade, kaj- ti gostje so s počasno igro želeli doseči čimboljši rezul- tat — minimalni poraz. In v igri na protinapade se pre- cej greši pri podajanju in ravno to smo v prvem polča- su mnogokrat videli. Mnogo bolj pa nas je za dovoljila igra v obrambi. Ne v prvem polčasu, ko so gost- je petkrat povedli vse do 5:5. Temveč v prvih petnaj- stih minutah drugega polča- sa, ko so Celjani dosegli 13 zadetkov, pri tem pa samo enkrat dovolili gostom, da so premagali sigurnega Margu- ča. Bilo, kakor bilo. V pe- tek je potrebno proti Ribni- ci zmagati. Potem ekipa Slo vana v srečanju na Skalni kleti ne bo imela velikih možnosti in tudi ne želja. Vsak drug rezultat pa lar.ko v zadnjih petih kolih prine se precej sprememb, razbur- ljivega rokometa in ^al tu di igro za »zeleno mizo«. V srečanju proti Senju so v celjski vrsti bili izvrstni: Miha Bojovič, Ivezič in Peu- nik v napadu ter Levstik, Vlado Bojovič in Marguč v obrambi. Izkazala pa se je tudi mlada trojka Anderluh, Ivezič in Guček. Zadetke so dosegli — M. Bojovič 7, Peunik 5, Levstik, Božič in Ivezič po tri, Mrov- Ije, VI. Bojovič in Anderlih po dva zadetka. J. KUZMA STRELJANJE ZLATO, SREBRO v Ljubljani so se končale dvodnevne borbe na republi- škem prvenstvu z zračno puško serijske izdelave. Z uspehi, ki so jih dosegli celj- ski tekmovalci na temprven stvu smo lahko zelo zado- voljni. Osvojili so tri meda- lje in dosegli vrsto dobrih uvrstitev. Pri pionirjih, so- delovalo jih je 130. je srebr- no medaljo osvojil prekalje- ni Branko Malee SK »Ko- vinar« — štore. Dosegel je odličen rezultat 178 krogov od 200 možnih. Zmagal pa je pionir Hinko Petek — SD »Mrož« — Velenje s 182 kro- gi. Pohvaliti moramo tudi Aleša Hočevarj.a SD »Tem- po«, ki je dosegel 170 kro- gov in se uvrstil na 12 me- sto, pa še ostali naši p'onirji nas niso razočarali. Ekipno so celjski pionirji zasedli tretje mesto. Pri pionirkah je med 75 nastopajočimi Alenka Jager osvojila 2. mesto in s tem svojo prvo srebrno medaljo. Zadela je 162 krogov, za zmagovalko je zaostala le 2 kroga. Tudi druga celjska pionirka Marjana Roškarič se je s 156 krogi uvrstila na solidno 12. mesto. Pri članih je zablestel Jo- že Jeram SD »Celje«, ki je prepričljivo osvojil prvo me- sto z odličnim rezultatom 374 krogov in s tem zaslu ženo zlato medaljo. Ta in ,че druge dobre uvrstitve Jožeta Jerama mu bo zagotovila ve liko točk pri izbiri najbolj- ših celjskih športnikov na koncu leta. Na šesto mesto se je plasiral Tone Jager s 364 krogi. Normo za nastop na državnem prvenstvu pa so dosegli še tile celjski čla- ni: Robert Mernik 361, Ivan Kočevar 360 (oba SD »Ko- vinar« — štore), Ivan štu- hec, Franc Hočevar, Jože štrajhar, Martin Petrič (vsi »Tempo«) ter ing. Brvin Ser- šen in Mladen Petrovič (oba SD »Celje«). Med ekipami je oslablje- no moštvo SD »Celje« zase dio 3. mesto, SD »Tempo« pa 5. mesto. Omeniti mora- mo, da za Celjane ne smeta nastopati odlična tekmoval- ca Marjtan Dobovičnik in Vi- li Dečman. Namreč odločila sta se, da bosta v letošnjem letu tekmovala le v discipli- nah mednarodnega progra- ma. Taki tekmovalci pa po- tem v skladu z novimi pra- vili, ne smejo streljati tudi nacionalne serijske discipli ne. Prvenstvo Jugoslavije bo 22. in 23. maja v Zagrebu. Od Celjanov si je 12 tekmo- valcev z doseženo normo r.a rep- prvenstvu priborilo pra- vico sodelovati na državnem prvenstvu. TONE JAGER NOGOMET KORAK DO CONE 2al se med številnimi kandi- dati za izpadanje iz republiške nogometne lige nahajajo tudi no- gometa.ši Kladivarja. Na tablici je trenutno Kladivar kljub zmagi nad Muro 2:0, komaj deseti. Zbral jc 15 točk, kar .je premalo za sigurno nadaljevanje. Zadn.je- uvrščena ekipa Vozil iz Nove Go- rice ima namreč 13 točk in v preostalih srečanjih prvenstva se bodo . morali modri z Glazije močno potruditi, da ne bodo v prihodnjem letu v conski ligi. Moštvu šmartnega se tega ni potrebno bati. So med vodečimi in trenutno tretji, čeravno so kljub boljši igri v drugem pol- času izgubili proti Pohorju 1:2 (0:2). Strelci trenerja Ferija Bencinga niso imeli dobrega dne. Po srečanju na Glaziji nam je trener Ilija Ubavič dejal: »Se vedno ne pokažemo svoje dobre igre. Tokrat smo zmagali po za- slugi izrednega Reberšaka, ki je s prvim zadetkom zaključil lepo kombinacijo celotnega napada. Toda težko bo v nadaljevanju. Brez Dobrajca in Kudra, ki ima- ta dva rumena kartona, bomo težko igrali. Toda zaupati mo- ramo v ostale igralce. Zato me- nim, da o izpadanju ni niti go- vora.« Dalje smo izvedeli, da so Ce- ljani vložili tudi protest na sre- čanje Drava : Kladivar 2:0, ker je v ekipi Ptujčanov igral kazno- vani igralec. Ce v tem uspejo, bo vsekakor mnogo lažja pot celjskih nogometašev v borbi za obstanek. Vsega tega pa ne bi bilo treba, če Celjani ne bi tako poceni predajali točke na Glaziji. V conski ligi je Rudar ponov- no na čelu tablice. Po zaslugi Kovinarja, ki je premagal Bra- nik. Velenjčani so odpravili Alu- minij 3:1, Steklar Dravinjo 4:1, dočim je Straža izgubila proti Peci 0:2. Torej trenutni vrstni red celjskih predstavnikov je sle- deč: 1. Rudar, 4. Steklar, 7. Straža in 9. Dravinja. J. KUZMA ŠPORT KRONIKA Celjski rokometaši nadaljujejo z zmagovitim poh» proti prvemu mestu v II. zvezni ligi. Na sliki stojijo leve proti desni Ivezič, Anderluh, Vlado Bojevič (( celjski olimpijski kandidat), Božič, Peunik in Сц spredaj čepijo Presinger, Marguč, Luskar, Levstik, M Ije in Miha Bojevič. Generaciji nepremagljivih ž(! še veliko uspehov! Fot« Medtem ko trener celjske ekipe Tone Goršič (česti k rojstnemu dnevu, ki ga je praznoval na dan, ko je gova ekipa že šestič osvojila naslov pokalnega pr Slovenije, za kar mu iskreno čestitamo in tudi za gova leta, da bo vse O. K.!) vihti z rokami in poja« je igralcem, kaj bi se še dalo narediti že pri tako Í! igri, pa levo zvezni nogometni sodnik Marjan Gol« civilni obleki) verjetno pojasnjuje določene zadeve t metnima sodnikoma Žvanu in žižku iz Maribora. To jasnjevanje je opravil v odmoru in glej ga zlomk drugem polčasu sta sicer solidna sodnika nekolik« grešila. Pomanjkljiva ali prehitra inštruktaža, to j vprašanje? Fott Igralci Minerve iz Griž prvo leto nastopajo v repul rokometni ligi in so trenutno na odličnem drugem stu. Predstavljajo pravo osvežitev in presenečenje bi le zdržali do konca in še malo dalj! Fot Nogometaši Šmartnega so trenutno drugi v repu ligi za bivšim prvo in drugo zvezno ligašem Marib' Stojijo od leve proti desni Filipovič, Omladič, Po' nik. Rompan, Klamfer, Prašnikar in trener ßenci spredaj Železnik, Hanžekovič, Podgoršek, Hriberit Benetek. Foto: T. 1 ^^т^ 29- ар"' ^976 NOVI TEDNIK — stran tí 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 29. аргП §1. lZ_n 29- ^Р»*'* ^976 NOVI TEDNIK — stran 19 CEi^»: Poročilo se je 1б parov, med njimi: MILAN KRESNIK, Kompole in MA- RIJA CULK, Celje; CIRIL STANTE, Podgorje pod Cerinom m AI/)JZIJA BREZLAN, Lindek ter J02EF PLANIN- SEC m VIKTORIJA ŽABERL, oba iz Celja. ŠENTJUR PRI CEIJi; PETER 2AGAR, 25, šofer. Blatni vrh in FILIPINA TERŽAN, 21, šivilja. Ravno CELJI MIHAEL KOLAR, 74, Tekačevo; JU- RIJ NAGLIC, 71, SI. Konj,ice; PETER GORŠEK, 5, Lipa pri Frankolovem; FRANČIŠKA DE2ELAK, 72. Laško; BOŽIDAR GODEC, 76, Celje; MARIJA PELEGE. 66, Cerklie ob Muri; IVKA GAJŠEK, 50, Klenovec; JUSTINA VIN- DER, 67,' Zadobrova in lADISI.AV RO- MIH 50. Brestan-ca RECIC.-i OB SAVINJI ANTON MAHORCIC, 73, upokoje- nec, Prihova, HELENA KRANJC, 82, kmetica. Poljane: FRANC ŠPEH, 37, kmetovalec, Poljane; FRANC GROS, 76, krojač, Rečica; JOŽEF MELA VC, 71, upokojenec, Šentjanž, ANTON STRA- SEK, 31, delavec, Poljane SLOVENSKE KONJICE ANTONIJA TRILER. 75, Konjice; MARIJA PREL02NIK, 64, Zeče; HE- LENA HRIBERNIK, 53, Zbelovska go- ra; VERONIKA HRIBERNIK. 74. Li- čenca in MARIJA ROZMAN. 73, Ko. njice ŠENTJUR PRI CEIJU MARTIN JAVORNIK, 71, upokoje- nec, Vrbno in JOŽEF DRAC, 86, upo- kojenec, Loka pri žusmu ŠMARJE PRI JEL.ŠAH JOŽEFA RATEJ, 70, Bodrež; JA- NEZ CEBULAR, 72, Tekačevo; MARI. JA PODHRAŠKI, 86, Rajnkovec; AN- TON PAVLOVIC, 72, Rog. Slatina; KA- TARINA CI2MEK, 87, Pijovci; JANEZ PRESKAR, 76, Gradišče; ANGEIA CE- PIN, 76, Gubno; BARBARA PEVEC, 93, Grob'elce; MIHAEL MARŠ, 75, Vrh in MILAN PREBERNIK. 24, Šmarje. CELJE 36 dečkov m 28 deklic SU>VENSKE KONJICE Dve deklici. ŠENTJUR PRI CELJU En deček. UNION: do 2. maja jugoslovanski banmi film »Sarajevski atentat«; od 3. do 5. maja ameriški bai-vni film »Zeleno sonce«. METROPOL: do 30. аргЛа ameriški barvni film »Hudič v možganih«; od 1. do 2. maja jugoslovan.ski barv. ni film »Užiška republika«; od 3. do 5. maja ameriški barvni film »Nočni pohodi«. DO.M: do 2. maja ob 18. in 20. uri argentinski barvni film »Obračun ma- fije«; ob 16. uri pa risanka »Ciidežna pajčevina«; Od 3. do 5. maja nemški barvni film »Heintje, sonce bo spet posijalo«. Torek, 4. maja, ob 19.30 — Musset: »Lorenzaccio« — za VI. mladinski abonma in izven. ZADREMAL JE CEDO BULIC, 26, iz Sarajeva, je vozdl skozi Krško vas zgodaj zjutraj in med vožnjo zadremal. Najprej je zapeljal na desni rob ceste, nato na travo ob cesti, zadel je v obcestni smernik, se prevrnil po pet metrov globokem nasipu in obstal na njivi. Pri nesreči se je smrtno poškodovala 22-letna NELA BULIC iz Sarajeva, po- škodovali pa so se tudi voznik in dva sopotnika. Na avtomobilu je škode za 30.000 din. N1 SPELJAL OVINKA. ANTON POLUTNIK, 36, iz Vojnika, je vozil skozi Strmec in ko je pri- peljal v levi ovinek, le.tega zaradi pre- hitre vožnje ni uspel speljati. Zaneslo ga je v levo v več kot dva metra glo- bok jarek, kjer se je prevrnil na stre- ho, obstal pa na kolesih. Voznik se pri nesreči ni poškodoval, na avtomo- bilu pa je škode za okoli 20.000 di- narjev. PRED PREHODOM Pred prehodom za pešce v Sloven, skih Konjicah je ustavil voznik tovor- njaka s priklopnikom STANKO MEC, 38, iz SI. Bistrice in počakal, da bi pešoi prečkali cestišče. Za njim pa je v prekratki varnostni razdalji pripe- ljala voznica osebnega avtomobila TE- REZIJA DOLŠAK, 57, iz Moizirja, ki je trčila v prikolico in s tem povzro- čila za 10.000 dinarjev materialne škode. MRTEV KOLESAR MILAN MILANŠEK, 18, iz Prapreč, se je prepeljal s kolesom na pomožni motor s stranske ceste s Trnave na magistralno cesto Celje—Ljubljana. Kljub STOP znaku, se ni prepričal, če je pot prosta in je zapeljal v kri. žišče v trenutku, ko je mimo pripe- ljal z osebnim avtomobilom MEHMED RIZBIC, 32, iz Ljubljane. Voznik je Milanska zadel in zbil 18 metrov stran, kjer je obležal mrtev. NEPRAVILNO PREHITEVANJE FRANC LESJAK, 23, iz Velikega vrha pri šmartnem ob Paki, je zavijal z glavne n&ste na stransko, in sicer na levo stran proti naselju Vransko. Za njim je pripeljal z osebnim avto- mobilom CHRISTIAN WALLUCH, 27, Lz Gradca, ki je avtomobil pred se- boj prehiteval po levi strani in tako je prišlo do trčenja. Voznik Walluch je trčil v drevo, pri čemer sta se težje poškodovali sopotnici v njegovem avto- mobilu, materialne škode pa je za okoli 60.000 dinarjev. PREVEČ PO DESNI Po Skalski cesü v Slovenskih Ko. njicah je hodil peš po svoji desni strani pešec FRANC pOKERŽNIK, 27, iz Konjic. Za njim je prijieljala s ko- lesom na pomožni motor TEREZIJA SMID, iz Konjic. Ker se je ravno ta- krat, ko je dohitela pešca, srečevala z nekim osebnim avtomobilom, je za- peljala v desno in zadela pešca v levi bok, pri tem pa se je tako usti-ašila, da je padla po cesti. Zlomila sá je desno ključnico in se poškodovala po glavi. USODNO SEKANJE OVINKA IVAN TRAVNIKAR, 32, z Bizelj- skega, je v Sodni vasi sekal ovinek in pri tem zapeljal na levi vozni pas, po katerem je vozil okoli 150 metrov, nato pa zavil proti sredini cestišča. Takrat je iz nasprotne smeri ^pripelja- la vOCTiica osebnega avtomobila JOŽI- CA HOMAN, 49, iz Podčetrtka, ki je čelno trčila v Travnikarjev avtomobil. Le-tega je odbilo na travnik, pri če- mer se je voznik tako hudo poškodo- val, da je na kraju nesreče umrl. škode je za 70.000 dinarjev. PEŠEC NA CESTI Voznik tovornjaka JOŽE RAMSAK, 29, iz Homec Brda pri Mozirju je vo. zil iz Sentruperta proti Mozirju. V Parižljah se je srečeval z neznanim avtomobilom, takoj zatem pa zagledal na sredini ceste tik pred seboj pešca, ki je krilil z rokami. Voznik ga je zadel in zbil po cestišču. Pešec, 71- letni MIHAEL JAZBINSEK iz Celja se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. POTEPANJE PO EGIPTU (4) ASIANSKI JEZ JE ZAISTAVIL NIL Okolica Doline kraljev in templja Hačepsut je grozljivo pusta, sam dro- ben rjav pesek in skalov- ki. Okolica Doline kraljev je, ki se na soncu straho- vito ogreje, kar smo čuti- И že mi, čeprav smo pi- sali komaj 2. marec. V tem predelu je precej na- hajališč alabastra, to je drobnozrnate prozorne vr- ste sadre v ra,znih barvah. Alabaster ni pretrd in je zato primeren za obdelavo — uporabljajo ga za izde- lavo kipov, reliefov, vaz Ltd. Faraoni so smatrali PIŠE: ERNEST REČNIK zahod za prostor počitka, zato so tam tudi grobovi. — vzhod jim je pomen-iil življenje in delo, zato so tam tudi prebivali. Na vzhodnem bregu Nila, na ogromnem prostoru, veli- kem 42 ha, je bila po združitvi Gornjega in Spodnjega Egipta prestol- nica države. Tu so tlačani pod vodstvom faraonov ustvarjali tako mogočne stavbe, da se jim mi, ki živimo ob koncu 20. sto- letja, v dobi izrednih teh- ničnflh dosežkov, ne mo- remo načuditi. Amonu, naj^-išjemu bo- gu, ki ga smatrajo za drža^Tiega boga starih Egipčnov, so zgradili mo- gočen tempelj, ki so ga rodovi nenelmo širili in dograjevali ter dosegli ta- ke razsežnosti, da so jih že v starem veku imeli za svetO'vna čuda. V veliki stebriščni dvorani stoji v 16 \Tstah 134 stebrov, ki nosijo streho v višinah od 13 do 25 m. Obseg posa meznih stebrov je kar 10 m, kar smo izmerili na ta način, da nas je 6 z rokami v odročenju komaj objelo steber. Vi- deti je, da so posameznii faraoni kar tekmovali med seboj, kdo bo postavil in zapustil najmogočnejše templje in se s tem čim- bolj prikupil bogovom. Po ogledu mogočnega Amonovega temiplja s po- vršino 80 a, smo si v Kar- naku ogledali še templje boginj Kons in Mut ter boga Ozirisa. Tudi v sa- mem Luxorju je vrsta templjev, ki pa so v pri- merjavi s karnaškimi ne koliko manjši. Večerni sprehod ob Nilu bi bil prijeten, če bi iz Libij- ske puščave ne pihal hla- den veter. Toplotne razli- ke med dnevom in nočjo so v Egiptu zelo velike. Zjutraj 3. marca smo se v udobnih vagonih brzo- vlaka odpeljali proti skrajni južni točki naše poti v Asuan, ki leži na začetku pokrajine Nubije kjer je tudi konec obnil- ske železnice. Proti Kar- tumu, glavnemu mestu Sudana vodi le cesta, od asuanskega jezu navzgor pa je možna tudi plovba z ladjami. Asuan je -po krajinsko mesto z nekaj nad 80.000 prebivalci in je znan po izredno suhi in zdravi klimi in je vsled tega ' priporočljiv kot ide- alno zimsko zdravilišče za astmatike in revmatike. Na levem bregu Nila se na vzpetini dviga prekra- sen mavzolej (nagrobna stavba) poglavarja musli- manske verske ločine Is- maelitov Aga Kana. Ne- koliko niže pod marvzole jem je razkošna vila, vsa obdana s cvetjem, kjer zimuje nekoč pravljično lepa, sedaj sicer že osta rela vdova Age Kana — Begum. Z jadrnicami smo se odpeljali tudi na ogled botaničnega vrta lorda Kitschenerja, kjer rastejo izbrani primerki afriške- ga rastlinstva. Najbolj znan pa je Asuan po svojüi dveh je- zovih. Že leta 1902 je bil zgrajen prvi jez, ki je bil dolga leta predmet obču- dovanja in je služil kot zbiralnik vode, ki so jo uporabljali za nam.akanje. Ta jez je še danes mc^o- čen, mi smo se prek nje- ga peljali z avtobusom, ker služi tudi kot most vendar je v primrjavi s svojim »mlajšim bratom«, ki so ga graidili v letih 1960 do 1971, pravi pritli kavec. 7 km južneje od starega jezu se razteza tOOOm dolg, Ulm visok in 40 m širok jez, ki ga je 35.000 delavcev v treh izmenah gradilo nepretr- goma 11 let. Strokovno vodstvo gradnje je imele 300 ruskih inženirjev in tehnikov ob obilni grad- beni mehanizaciji; stal je 400 milijonov egiptovskih funtov, ki so jih Rusi kre ditirali za dobo 20 let. Jez je zaustavil Ni.1 v dolžini >00 km in ga spremenil v -^aserjevo jezero, katere- ga je 300 km še v Egiptu, 200 km pa že v sosednjem Sudanu. Elektrarna z 12 turbinami daje toliko električne energije, da je ima Egipt preveč in jo izvaža v Sudan in Saud- зко Arabijo. Za jezom so take 'količine vode, da so lahko znatno povečali ob- delovalne pc'vršine zemlje, ki jo lahko namakajo sko zi vse leto. Rodovitno bla- to, katerega so prej no sile Nilove vode zemlji za sionj, pa vsled jezu ni več — to seda na dno je zera, egiptovski kmet pa mora zemljo gnojiti z ijimetnimi gnojili. Ta velik poseg v naravo je prine- sel na eni strani velike koristi — na drugi strani pa tudi škodo Iz poplav Ijenih nubijskih vasi so morali izseliti 80.000 pre- bivalcev, ki so jim dali zemljo v okolici Kom Omba. Imeli smo srečo, da smo si zvečer v asuan- skem gledališču lahko ogledali nubijske narodne plese. Ob spremljavi tam- tamov (bobnov) in vrste piščali, so nam nubijski fantje in dekleta prikaza- li vse bogastvo njihove folklore. Plesalci in ple- salke so bih temno bro- naste polti izredno lepih in kreipküi postav in v plesnem izrazu sila živah- ni. Gledališče je bilo se- veda polno samih turistov praktično iz vsega sveta, zato je bila tudi vstopni- na razmeroma visoka — 3 egiptovske funte. Ker smo že pri denarju, velja ome niti, da je egiptovski de- nar egiptovski funt, ka- terih drobiž so piastri in jih ima fimt 100. V na- šem denarju je fimt vre- den 26 din ali 1 piaster je 26 para (ali 26 starih din). Za naše dinarje se ne da nič kupiti, niti jih ne menjujejo — potreb- na je konvertibilna valuta — če je to dolar ali mar- ka, Je vseeno. Denar smo menjavali v hotelskih re- cepcijah, pri trgovcih ali kar pri cestnih menjalcih. Za ameriški dolar so pla- čevali od 65 do 75 pia- strov, kakor se je pač kdo dal »nabriti«. Povprečna plača delavca znaša me sečno od 30 do 40 fun- tov, okvirne cene nekate- rih predmetov pa so na- slednje: 1 kg sladkorja stane 25 piastrov, 1 kg me. sa od 100 do 150 piastrov, I kg pomaranč, banan :n krompirja po 6 piastrov, mleko 18 piastrov itd. Za.^ trk v solidni restavraciji stane 50 piastrov, kosilo 125 in večerja 140 pia- strov. Pa še to — v re- stavracijah so nam streg- li izključno natakarji, so- barji so bili samo moški, v hotelskih recepcijah moški, v trgovinah z ma- limi izjemami samo mo ški. Na cestah prevladu- jejo moški, žene so veči- noma doma — tako so pač živeli sto in stoletja in niso v stanju naenkrat zlomiti okovov tradicije in zaostalosti. Trgovina je svojstvena, tako da je pri nakupu treba biti previden. Cena, ki jo pove trgovec, je iz- redno visoka in je pač treba »glihati« ali »baran tati«, zato tudi nikjer na- pisanih cen. Reči moram, da je .\suan prijetno mesto in prav nič bi se ne proti- vil, če bi tam lahko kak mesec »zimoval«. Videli smo tudi granitni kamno- lom, v katerem so še za faraonovih časov lomili ogromne granitne skale. Ker niso poznali vrtalnih strojev in kompresorjev, so se posluževali zelo dnostavne, pa vendar učinkovite »tehnike«. V granit so še s tršim kam- nom izvrtali luknje, v nje nabili les, ki so ga zmo čili. Moker les je povečal svojo prostornino in je skalo razgnal. Ko se je ob poplavi gladina Nila dvig- nila, so kvadre, stebre ali obeliske, kar so pač pri- pravili, naložili na čolne in narasla voda je čoln dvignila — tako so odpe- ljali kamen v Spodnji Egipt. (Se nadaljuje) Ko v katoliški (uradno) Italiji padejo obleke z žensiie pred vso javnostjo, potem je na svetu »tabu« nagote pre- magan. Tako nekako bi lahko komentirali dejanje, da je pevka Marija Tebaldi kot Venera v opereti »Gospa Luna« nastopila gola. Toda opereta ni bila za zaprtimi vrati in z omejitvijo vstopa za mladoletne. Opereto so v Italiji prcdva.jali na televiziji POSLED V SVET ZBiRALGI LOKOMOTIV Japonci so znani kot veliki ljubitelji starin_ Iz ko- lena v koleno, iz generacije v generacijo se prenašajo razni družinski konjički. Tako je veliko družin, ki se že desetletja ukvarjajo z iskanjem zakopanih za- kladov, o čemer so naáli podatke v starih družinskih dokumentih ali ustnih izročilih. Najnovejši množični hobi Japoncev trenutno pa so — parne lokomotive. Preteklo leto so namreč na vseh linijah parne lo- komotive zamenjali z modernimi dizel in električnimi lokomotivami. In v tem trenutku se je povečalo za- nimanje Japoncev za vse, kar je v zvezi s parnimi lokomotivami. Začeli so zbirati vse, kar je z njimi v zvezi. Kolekcije zajemajo stare vozne karte, etikete, slike itd. Na posebno prošnjo zbiralcev so nekatere železniške postaje na otoku Hokaido tiskale na tisoče spominskih vozovnic za »zadnje potovanje parne lo- komotive«. Da je to resnično izreden konjiček, priča podatek, da so te karte razgrabili v nekaj urah. Iznajdljiva železniška družba »Sejbu« je seveda iz- koristila to novo strast ljubiteljev starih železnic in je zato zgradila specialno zanje progo v dolžini ne- kaj manj kot 4 kilometre, na kateri se lahko vozijo v vagonih iz začetka našega stoletja, vleče pa jih par- na lokomotiva. Morda bi lahko tudi naše železnice izkoristile to priložnost in organizirale množične obiske japonskih turistov na naših prograh. ŠE VEDNO FIGARO Iz New Yorka je prišla novica, da so člani žirije sve. tovnega frizerskega tekmovanja razglasili Francoze in Italijane za najboljše frizerje na svetu. Telmiovalo je 25 dežel in to pred publiko približno SO.'dOQ ljudi. Dkipa francoskih frizerjev je osvojila šampionsld naslov za moško frizuro, za njo pa so se uvrstile ekipe Velike Britanije, Belgije, Nizozemske, Italije in Avstri- je. V kategoriji za najboljšo žensko frizuro pa je po- bralo glavni naslov moštvo italijanskih frizerjev. Druga je bila ekipa Nizozemske, tretja pa Zvezne republike Nemčije. Na tekmovanjih posameznikov pa je zlato osvojil Francoz, in sicer za klasično moško frizuro. MEDICINA I PLASTIČNO SRCE Profesor dr. Navratil je pred sedmimi leti pribežal na Dunaj in od takrat do pred meseci je imel opravka s podtalno vojno proti sebi. Zdravniki — kolegi so mu odrekali pravico, da je kot češki begunec zasedel mesto šefa druge univerzitetne kli- nike v avstrijski prestolnici. Danes bi vsi radi pozabili na svoje rovarjenje proti nje mu, kajti dr. Navratil je izu. mitelj umetnega srca, ki ga je na živalih že preizkusil. Profesor Na\Tatal je izredno spK)soben kirurg in je že v Pragi dobil visoke nagrade, oziroma odlikovanja za svoje delo. Dr. Navratil trdi, da je rešitev umetno srce, ne pre- sajeno iz drugega telesa. Za presaditev živega srca je po- treben darovalec, zato je lah ko operacija le posledica srei, nih okoliščin. Pri umetnen srcu pa ni vprašanja privile gija, če bi bila metoda ope racije in aparat sam enkral osvojena v medicini. Profe sor Navratil je med drugimi živahni vstavi'1 umetno pia stično srce tudi telici. Telió ka je s plastičnim srcem ži vela 2 meseca Na Dunaju čakajo na prve ga pacienta — človeka, ki bc tvegal to operacijo oziroma ki bo po klinični smrti dobil plastično »črpalko«, kajti sr ce to gotovo ne bo več. Profesor dr. Jan Navratü na našem posnetku pred op& racijo teličke Esmeralde, ki je preživela dva meseca i plastičnim srcerr; NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved -- Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna.' rekoči račun 30102-601-20012 ĆGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-.369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800._