Benedetto Nadoma! Tako j> ime mrtvecu, kterega so našli v sodu. Včeraj so identificirali pred tednom dni umorjenega Italijana, kterega so našli na 11. ulici m Ave. U, Manhattan Boron^b v New Yorku. Imenoval se je Benedetto Madonia, doma iz Buffalo, št. 47 Trenton Ave. Njegovemu svaku, Giuseppe Di Primo, kteri je zaprt v Sing Singu, so slučajno pokazali sliko nesrečnika. Kakor liitro ga je slednji ugledal, je vskliknil: "To je Benedetto Madonia, moj svak." Na to telefonirali soprogi umorjenega in iz njenih odgovorov je bilo razvidno, da je mrtveci v resnici Madonia, kajti ona mu jo pisala ono pismo, kterega komadič so pri mrtvemu našli in v kterem je bilo citati: "Pridi hitro!" Madonia je stanoval v New Yorku pri Salvatore Maco-loso, št. 40<> East Houston St. Di Primo trdi, da je bil Madonia zidar, da pa radi revniatizma že j dalj časa ni delal. V soboto teden je Madonia svojega svaka v Sing Singu obiskal in oba sta govorila o denarju, kterega ima Di Primo še od svojih tovarišev, ponarejaleev denarja, za tirjati. Di Primo je naročil svojemu svaku, nai skuša dobiti denar in ko je hotel to naročilo izvršiti, se je z lopovi najbrže spri in jim pretil, radi česar so ga umorili. Z Mafio lopovi niso imeli ničesar opraviti. i Policija v Buffalo ni vedela, da je Madonia v zvezi s ponarejalci denarja. Madonia ostavlja soprogo in petero otrok, od 3 do 21 let. Njegova soproga trdi, da je bil član neke tajne družbe, k t ere glavar je bi Morello, kteri je že zaprt. Madonia je prišel pred kakima dvema letoma v Ameriko, na kar je prišla tudi njegova rodbina sem kaj. Ko je prišel iz Buffalo v New York, je imel kacilt $300. Denar je zginol in mesto zlate ure, našli so ■ pri njem srebrno uro. Italijane, kteri so umora sumljivi, so pridržali v zaporu. Lorenzo' Lubaido, Giuseppe Fanale in Gin t seppe Ferna.ro, kteri so trdili, da umorjenega Madonia ne poznajo, i so. takoj obtožili radi krive prisego. Boji pastirjev. Cheyenne, \Vyo., 21. aprila. Po j sostniki ovčjih čed v pokrajini Sweetwater so napovedali posestnikom govejih čed vojsko in pričakovati je zopet krvavih bojev med pastirji, ako se ljudem ne posreči sjM)rne prerije med obe stranki razdeliti. V to svrho je šerif Sougli iz Lander j a »nlpotoval v pokrajino Sweetwater. Ako pride do bojev med pastirji, moralo bode vojaštvo posredovati. ! Posestniki govejih čed so onim ovčjih čed naznanili, da ne smejo pasti na preriji, ktera je baje na-, nu niena le za goveda, toda slednji s. to ne zmenijo. IJoji v San Domingo. San Domingo, 19. aprila. Boji med vladinim vojaštvom in vstaši i še n i so končani. Dne 14. t. m. so trajali boji vso noč. Ko so vstaši vojaštvo naskočili so vojaki svoje puške pometali proč in všli. Ysta-ško topničarstvo je razstrelilo hiše v San Carlos, ktere so se vnele, tako, da je mesto sedaj v razvalinah. Kolike so zgube vstiušev še ni zna ! no. Zgube vlad i nega vojaštva so velike. St. Thomas, danska zap. Indija. Parni ki, kteri so dne 17. aprila ostavili Monte Cliristi, San Domingo izročajo, da so vstaši mesto na kopnem in otniki še na morju dobiti brzojavna poročila. Družba je tudi ( sklenila pogodbe s časniškimi pod jet j i, tako da zamorejo slednja do= bivati brezžična brzojavna poročila na potu proti iztoku iz postaje Poldhu v Angliji ter na potu proti zapadu iz postaje Siasconset, Nan tucket. j Parniki zamorejo brezžično obče vati z obrežjem in ostalimi parnik na morju. Skrivnostni umor. Prišli na sled zločinn, o let niso zamogli zasledili. kterega Krvavo Voskresenije. Za svobodo Maeedonije. Chicago, 111., 21. aprila. Pred petimi leti so nepoznani zločinci v tukajšnjem mestu umorili 14 let no Jennie Hiekey. Umor so izvršili v Monument parku, na kar so truplo vrgli v Mieliigansko jezero, kjer so našli truplo ob vznožju 35. ulice. Vsa zasledovanja so bila takrat zaman in umor so prištevali že lj onim umorom, kteri ostanejo za vedno tajni. Te dni je pa policija radi dvomljivih izrazov nekterih osob zvedela, kje ima iskati morilce. Radi tega so aretirali dva državljana, premožnega kleparja Richard B. Finna in knjigovodjo Martin L. Marconeya. Poslednji je namreč izjavil, daje Finn morilec. On trdi, da je oni jesenski večer sedel blizo vhoda v park in da je videl, kako je Finn neko deklico v grmovju pobil na tla in jo potem odnesel proti jezeru. Pol ure na to se je Finn sam vrnil. Finn trdi, tla je nedolžen. Mučili mornarje. Ko je dne 18. aprila dospela angleška jadranka „Glendovey" iz Cienfuegos, Cuba, v ne\vyorško Iu-ko, se je 7 mornarjev imenovane ladije pri angleškem konzulatu pritožilo proti kapitanu James Lar-kinsu radi mučenja. Mučenje se je pričelo s tem, da se je mornar Alfred Reynolds brand nastopiti službo, predno je dobil običajno kavo. Paul Johnson se mu je pridružil. Radi tega ju je ukazal kapitan zve-zati ter za roke obesiti. Nesrečnika sta tako visela od 5. ure zjutraj do 1. ure popoludne. Solnee je izredno pripekalo in njuna .obraza niso pokrili. Vrv jima je prorezala roke, tako da je kri tekla po njunih telesih navzdol. Ko so ostali mornarji ob 8. uri zjutraj nastopili službo, so se nekteri radi groznega čina zgražali. Radi tega ukazal je kapitan dva nadaljna mornarja na isti način obesiti. O poludne postali so muke nesrečnikov tako neznosne, da so prosili za milost, na kar jih je kapitan oprostil. Prišedši v Cienfuegos, ukazal je dva mornarja zapreti, toda ameriški konzul jima je izposloval prostost, na kar sta ušla. fi a p i t al isti č 11 a vzgoj a. Pittsburg, Pa., 20. aprila. Pro-vizorični tajnik Western University of Pennsylvania, John A. Brashear sebavi z velikanskimi načrti. On namerava namreč s jvomočjo Carne-gieja in družili velikih kapitalistov vPittsburgn, vstanoviti vseučilišče, ktero bode večje in vesoljneje, nego li ktero koli vseučilišče v Ameriki in Evropi. Kakor znano, žrtvoval je Carnegie več milijonov dolarjev za vsta-novitev jiolitehnike, kjer se bodo vzgojevali inženirji za tukajšnj« obrt. | Brashear namerava vstanoviti velikansko vzgojevališče, ktero so, prične z otročjim vrtcem in konča z . vseučiliščem, vstevši delementarne, ■ obrtne, višje in druge šole za najmanj 50.000 dijakov. | Da s svojimi idejami prodre, priredil je Brashear te dni veliko po- j jedino učiteljem, prijateljem šole! in kapitalistom. Pojedine se je' vdeležil tudi Carnegie, ob kterej priliki je dejal, da bode v~to svtho žrtvoval veliko vsoto denarja, zajedno je pa prosil, naj se novi zavod ne imenuje po njem. i Tovarna zgorela. j Mi nolo nedeljo dopoludne zgore- ^ la je tovarna usnja od tvrdke Pre- r ston Leather Co., v Newarku, N. J. ^ Škoda znaša $40,000 in se večinoma pokrije s zavarovalnino. Na lice 1 mesta sta prihiteli dve sotniji ga- s silcev. s Solun, Turčija, 19. aprila. Tri Opili prišlo je včeraj, na pravoslavno Veliko soboto do krvavega boja med Turki ter Macedonci. Vstaši so usmrtili 70 Turkov, dočim so Macedonci zgubili le 10 mož. Vstaši so turške čete obkolili ter jih pričeli obsipati z dinamitnimi bombami, ktere so strašno delovale med Moslemi. Bombe so kar cele vrste vojakov usmrtile. Splošni položaj je še vedno skrajno resen, dasiravno se sedaj ni potreba bati mednarodnih ne-prilik v tolikej meri, kakor popreje. Zimsko vreme, ktero je zavladalo po vsej južnej Evropi, bode splošno vstajo mogoče še nekaj časa zadrževalo. Turki zamorejo železnico še vedno vporabiti za dovoz vojaštva, v kolikor niso vstaši razdejali mostove. Položaj Macedoncev pa nikakor ni tako ugoden, kakor oni Turkov. Pogorski prelazi so zame-deni in celo široke ceste so radi snega skoraj nerabne. Sedaj po 251etnem neprestanem pripravljanju na vstajo imajo .Macedonci morda zadnjo priliko izvo-jevati si svobodo, o čemur tudi njihovi vodje dobro vedo. Pred vsem pa moramo vedeti, kako stališče bode z ozirom na vstajo — v kolikor se slednja ne spremeni v gueri-lja vojskovanje — zavzela Rusija. Rusija preti vsem namerava neizogibno vojsko v kolikor mogoče zavlačevati, kadar pa pride do tega, bode pa jednim mahom rešila balkansko vprašanje. Sedanji položaj je povsem sličen onemu leta 1876, ko je bila Rusija prisiljena posredovati. Petrograd, 19. aprila. Javno mnenje v Rusiji je razburjeno in ljudstvo zahteva, naj Rusija takoj posreduje. Rusija baje namerava zasesti Carigrad. Vojno ladjevje Črnega morja je pripravljeno na odhod iz Sevastopolja. Parniki brodovja prostoljcev so pripravljeni za vla-dino službo. Tudi ladije, ktere so dospele iz Azije, so pripravljene. Carigrad, 20. aprila. Včeraj je sultan sprejel tukajšnje poslanike Rusije, Avstrije, Italije in Nemčije v avdijenco. Poslaniki so odločno zahtevali, da sultan napravi mir v Albaniji. Ruskega in avstrijskega poslanika je sultan sprejel zajedno, dočim sta morala oni Italije in Nemčije čakati. Kaj tacega se dosed a j še ni pripetilo. Skipetari v Ipeku imajo sultauo vo odposlanstvo še vedno zaprto. Carigrad, 21. aprila. Škipetari so na cesti, ki vodi v Provejo, napadli poštni voz. Usmrtili so dva orožnika. Sarajevo, Bosna, 21. aprila. Vrhovno poveljništvo avstrijskih čet v Bosni ter Hercegovini prevzel bode nadvojvoda Friderik, kteri baje jamči za slabe vspehe. V Bosno ga bodo poslali radi tega, da s pomočjo velike plače, ktero dobi v Bosni, pojdaČa velikanske svoje dolgove in — v Bosni je dovolj davkoplačevalcev. Poraba svile t Ameriki. Washington, 20. aprila. Kljub temu, da se je svilena obrt v Zjed. državah zelo razvila, porabi se pri nas toliko svile, da uvoz svile ved no narašča. Statistični urad državnega zaklada naznanja, da so tekom zadnjih osmih mesecev uvozili v Zjed. države za $37,000.000 surove svile, proti 829,000.000 v istem času lanskega leta. Tudi svilena obrt, ktera je povsem odvisna od uvoza surovine, je stalno napredovala. Iz delavskih krogov. Povečanje plače. Družb; i nad ulične železnice v New Yorku je zahtevam svojih vslužbencev deloma ugodila, tako da ne bode prišlo do napovedanega štrajka. Kacih 1000 vslužbencev dobi povečanje plače in vsaki mesec jeden prosti dan brez odbitka dnevne plače. Konec štrajka. Buffalo, N. V., 19. aprila. Vslu-žbenci jezerskih parobrodnih družb so prenehali štrajkati. Dobili so le deloma večjo plačo. Skab streljal na štrajkarja. Providence, R. I., 19. aprila. Skabski voznik Frank Howland streljal je petkrat na štrajkujočega voznika Edwarda Baxterja. Zadel ga je le dvakrat, toda ne nevarno. Baxter je hotel skabove konje obdržati ter Ilowlanda pridobiti za štrajk. Po storjenem činu je lopov ušel. Zahtevajo deveturno dnevno delo. Wilkesbarre, Pa., 19. aprila. Dečki, ki nadzorujejo mule rova štev. 1 od Red Ash Coal Company, so pričeli štrajkati ter zahtevajo deveturno dnevno delo. Dosedaj so morali delati jk) 9J ur na dan. Štrajk dela veer papirnic. Milwaukee, Wis., 20. aprila. Unija delavcev papirnic v Fox River dolini je odredila štrajk. Štrajkali bodo delavci v Neenah, Appletonu, Kimberley in Kaukana. Tudi v varnah ob Wisconsin Riverju bodo štrajkali. Delavci zahtevajo počitek ob sobotih in nedeljah po noči brez odbitka plača Odslovili premogarje. Shenandoah, Pa., 21. aprila. Philadelphia & Reading Coal & Iron Company je v Shenandoah pokrajini zaprla vse rove. Ko so hoteli premogarji v soboto opoludne z delom prenehati, so jim družbeni uradniki naznanili, da jih bodo odslovili, ako ves dan ne delajo. Ko so prišli oni delavci, kteri so v soboto praznovali, na delo, so jim naznanili, da nimajo več za nje dela. Jednajst rovov so zaprli. Rodbinska žilloigra. Dne 18. aprila pripetila se je v hiši štev. 1371 1. Avenue, Manhattan Borough, v New Yorku krvava žaloigra, ktera je zahtevala tri žrtve. George J. Jordan, kteri je star 35 let, je namreč ustrelil svojo soprogo Annie in svojega sina George,, na kar je z istim orožjem tudi sebe ustrelil. S smrtjo se bore-čega so odvedli v bolnico. Uzrok žaloigri je ljubosumnost. Sclii* ab - revež Mnogostransko se trdi, da je ravnatelj amerikanskega jeklenega tru-sta, Charles Schwab, s svojim zdravjem prav na slabem. Nenavadno naporno duševno delo uničilo je telesne in možganske živce sicer močnega moža. Ne on sam, ampak velika večina delavnih mož, žen in mladih ljudi je v takem stanju, ker prenaporno delajo, pozabijo na svoje zdravje in tako mesto da bi si življenje skušali podaljšati, isto prikrajšujejo. Pri takih ljudeh je na pravem mestu Tri-nerjevo zdravilno grenko vino, ker ono prenovi popolnoma kri in s tem telesne moči, živce in možgane ojači in tako človeka zopet napravi zmožnega za vsako delo. Sploh ni boljšega zdravila na svetu za čistenje krvi, ker ono sili želodec, da pravilno pre-bavlja in tako vzdrži človeka zdravega. Ljudi slabega zdravja, potem one. kteri so prisiljeni k težkemu delu in ljudem Visoke starosti pomore to vino in vzdrži zdrave ter njih telesne moči še poveča. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in izdelovalcu, Jos. Triner. 799 So. Ashland Ave., Chicago, Pilsen Station. _ GLAS NAHODA. Lkt slovenskih delavcev v Ameriki« (The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.) Štev. 48. NEW YORK. 21. aprila 1903. Leto XI. Entered January 1902, aa to-coud-daas matter, Post Office at New York, N. Y^ Act of Congress of Karch 3d. 1879. „Glas Kuroda". list slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGO SLAV VALJAYEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko . .$3—, „ pol leta................1-50. Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, „ pol leta . . gld. 3.75 „ četrt leta . gld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki. „Glas Naroda" izhaja vsak torek četrtek in soboto. „GLAS NARODA" (»Voice of the People") Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plač 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnos+i se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati pe Money Order. Pri spremembi kraja naročniko\ prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemc naslovnika. Dopisom in pošiljat vam narediti naslov: , GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, Cits — Telefon 3795 Cortlandt. — Deset let. V m i no tem tednu je minolo deset let, odkar je Aleksander L, mladi srbski kralj, zasH'del prestol Obrenovi-čev in sicer v starosti, v kterej vladajoči knez ne more niti misliti, je li zrel za sprejem vlade. Aleksander je bil le 17 let star, ko je izzval prvi državni polom s tem. da je s pomočjo vojaštva pri pojedini v kraljevem konaku, člane takratne vlade vjel, in se proglasil polnoletnim, od kterega časa nadalje neprestano 'Vlada". Vladal je deset let z različnimi vs-pehi. Leta 1894. pozval je svojega iz Srbije prognanega očeta Milana, v Belgrad, na kar ga je imenoval vrhovnim zapovednikom srbske vojske, čegar posledica je bila, t^a je njegova mati, kraljica Natalija, roj. Keško ostavila Srbijo, se sprla s svojim sinom in tako provzročila razpor med kraljem in ljudstvom. Nato je Alek ksander pridobil skupštino za to, da je dovolila Milanu apanažo, na kar je Milan Srbijo v drugič ostavil ter zapravljal denar srbskih davkoplačevalcev deloma v Parizu, deloma na Dunaju. Natalija se je na to vrnila v Srbije kjer pa ni dolgo ostala, ker se ni za-mogla sporazumeti z življenjem mladega kralja, kteri je že takrat ljubav no občeval z bivšo dvorno damo Dra-jaro , vdovljeno Mašinovo. Ko je pr Aleksander svojo ljubljeno Dragt vzel, ga je mati popolnoma ostavilf in odpotovala v Rusijo. Od onega časa nadalje je bila kra Ijeva edina felja svojej dinastiji za jamčiti srbski prestol; toda človeček je imel smolo, potomci od Drage Ma-»inove, roj. Lunjevice, so izostali ir zdravniki so dokazali, da Draga n: spocobna "za priredbo" prestolona »ledni kov. Aleksander I. bode v srbskej zgodovini živel nadalje kot "provzročitel; državnih polomov", kajti kljub temu da vlada še le deset let, provzTočil jc že tretji prevrat. Prvič, ko se je v svojem 17. letu proglasil kraljem dragic, ko je L 1894. takratno ustavo razveljavil in napravil novo ustavo in tretjič, ko je te dni imenovane ustavo zopet razveljavil in opravomo-čll prejšnjo ustavo. Slednji prevrat je provzroeil za to **ker Srbija nima časa za eksperimente in'ker se prejšnja ustava ni obnesla", tako se je namreč izrazil pri slavnostni pojedini povodom njegove desetletnice. Tem povodom se je Aleksander tudi skliceval na sedanji položaj u; Balkanu, radi kterega mora biti Sr bija vsaki čas pripravljena na vojsko Na vojsko? Mogoče misli Aleksander pri tem na Bolgarsko, ktera je že enkrat premagala Srbijo, takrat, ko je i« Milan vladal in ko je bil še Baten-beržan bolgarski knez. Takrat je bi? Milan poražen pri Slivnici. Srbske vojne priprave, za kterimi je morda zopet Avstrija, ze Baljcan fyjtiH i niso koristne in Aleksander je za mir na Balkanu is to tako nevaren, liftfž ■■■' Pruski umori. "Oficijelni pruski umor" — tako nazivlja newyorška "Times" umor prostovoljca Kartmanna, kterega je praporščak Iluessener v Essenu pre-bodel in o kterem barbarskem činu mo že v sobotnej izdaji "Glasa Naroda" poročali. Izreku newyorSko "Times" pristavila je 'Evening Post' da je vzrok umora iskati v bližini "cesarja Viljema", ali z drugimi besedami, da je cesar Viljem morilec. Tako je odkrito pisala meščanska "Evening Post", ter pristavila, da nam zločin "embrio-častnika", kakor nazivlja morilca praporščaka, dovolj jasno kaze, kakšen je militarizem in la je od vojaške "časti" in do popol-le blaznosti le še jeden edini korak. "Nemška vojska" — tako čitamo v • menovanem listu doslovno — "so .estno ravna po svojem barbarskem častnem" zakoniku, ker ga cesar leče odpraviti in ker neče kaznovati miformiranih zločincev. Znani mo-ilee Brizevič, kteri je umoril nekega •ivilista, bil je obsojen le v jednolet-io ječo; neki duelant, kteri je nekega •državljana" (ironija!) v dvoboju imoril, bil je obsojen le v trome* •ečno ječo in njegovi tovariši ga sla--e kot junaka. Ni toraj čuda, da je v \emcih dovolj Iluesenerjev!" Tako newyorska "Evening Post" >e strožje se pa izraža "New York Times", ktera kot kapitalistični list. otovo ni radikalna. "Times" naziv-ja Huessenerjev zločin klasičnim izorom posledice pruske oficijozno-ti. Kar se je v Nemčiji zgodilo, je -krajnost. Vsekako je pa dobro, da e je morilec nazval pruskim •astnikom. kajti barbarstvo, ktero je pažati v nemškej vojski ni nemško, emveč, špecijelno prusko, toda tudi le prusko, temveč le "oficijelno" pru-ko. Vzrok, da se v Nemčiji dogajajo ake stvari, je širokoustna bahavost. :tera pa ni naravna, temveč umetna, n ta bahavost je edina olajševalna »koliščina za morilca, ako bi bil sled-iji sojen pri sodišču "civiliziranega" judstva." Umetna bahava domislja-'ost pa je čin sedanjega cesarja, kte; *i je istotako v svojej glavi bolan, cakor njegovi "častniki". Po vsej pravici povdarja "Times" la je Viljem potom neštevilnih ob-odb radi žaljenja "veličanstva", kte-•o žal jen je v moder n^j družbi ni več dočin. temveč le historična kurijozi-eta, sam vzgojil nemško samohvalnr >laznost. Viljem je bil oni petelin vteri je vojaške in civilne oblasti vzpodbujal, naj čuvajo dostojanstvo n čast njegove "vzvišene" in mazi-jene osobc. in kteri je oblasti pozval liiektno na klanje. Umor je pri nje-nu le greh zadnjega reda. Cesarjev pouk o časti in ne brutalno barbarstvo Nemcev je odgovoren za "nesramni in strahopetni omor." Nikakor se ne čudimo, da je nesramni umor in čin praporščaka ali 'embrio-častnika" prov7**očil ne le v Nfemeiji, temveč tudi v inozemstvu »pravičeno ogorčenje, kajti žrtev morilca je bil takozvani "prostovoljec" roraj član kapitalistične klike; za umor kaeega delavca bi se meščan--ko časopisje golovo ne zanimalo Toda v tem slučaju se na to ne smemo ozirati. Resnično je, da je umor v Essenv posledica bolnega duha, kteremu j< dasti nemški cesar podvržen. Umor je posledica onega duha, kterega ie »pažati v vsakem govoru nemškega 'veličanstva", ktero vsaki čas pov-larja, da je vojak nekako vzvišen člo rek, kteri je več vreden negocivilisf. la je vojaška suknja "cesarska suk nja", nekaj posebnega, da je zastava "4sveta" in da mora vojak streljati ia očeta in mater, ako mu tako cc-ar ukaže. Ako se na' 'najvišjem mestu'' leto ea letom povdarja"častniška čast" ie povsem naravno, da se po tem uzo ru vzgojeni mladeniči spozabijo in postanejo morilci. Bodo li sodniki vojnega sodišča, iteri bodo sodili embrio-častnika iskali pravi vzrok umora? Težko, kajti v njih živi isti duh vakor v njihovem neumnem cesarju n provzročitel ju umora. V dvomu. Mlad sodnik (v kavarni jglodovaje znanca): „Sedaj res ne /em odkod pozpam tega človeka, ali >va kedaj skupaj pila, ali pa sem mu iedaj par mesecev ječe naložil!" Ponos. Sodnik (klatežu, kterega so nu pmredli, ko je bil krmaj par dni orost): "Glejte kaj vam donaša to ilatenje, sedaj bodete zopet šest tednov pod zapahom!" — Klatež (ponosno) : "Nič ne de gospod sodni dvor. fsak stan ima svoje težave in vsak stan svoje veselje!" Preveč naseljencev. 90.000 ptujcev v aprilu. Tekom prvih 18 dni izkrcalo se je v newyorškem naselili škein uradu na Ellis Islandu 64.000 naseljencev. Tekom tega meseca pričakujemo še naduljnili 30.000 Evropejcev, tako da bode njihovo število presezalo 90.000. V maju pride naravno še več naseljencev, kajti v maju vsakdo najraje potuje. Na-selniški komisar Williams zahteva radi tega poostritev naselniških zakonov. Zajedno on obžaluje, da novi naselniški zakon po vsem obsegu ni bil sprejet, kajti v zadnjem trenotku so črtali določbo, da se oni priseljenci, kteri ne znajo citati in pisati, ne smejo izkrcati. Na ta način bi se število naseljencev gotovo pomanjšalo. Italijani, kterih prihaja semkaj sedaj vedno več, ostanejo običajno v velicili mestih, kjer je že itak jireveč ljudi. Umor in samomor. Fort Wayne, Intl., 19. aprila. Premožen grocer Harry C. Kline seje zaljubil v 131etno Lizzie Jackson. Včeraj je deklico ustrelil in ;>otem tudi sebi na isti način končal življenje. Obe trupli so pozno ponoči našli v njegovej prodajalni. Velikonočni tepež. Chicago, 111., 20. aprila. Pred tukajšnjo pravoslavno cerkvijo, prišlo je včeraj o priliki slovesnega velikonočnega bogoslužja, med nekte-rimi verniki in policijo do krvavega pretepa. Policija je hotela nekega pravoslavnega aretirati, kar so pa njegovi tovariši preprečili. Prišlo je do streljanja. Tri osobe so ranjene. Policija je morala bežati. Ponarejalci denarja. San Francisco, C al., 19. aprila. Detektivi so v južnem delu mesta aretirali dva ponarejalca denarja, ktera sta ponarejala zlati denar po *5in srebrne dolarje. Oba sta Grka in sta svoj čin priznala. V njihovej delavnici so zaplenili vse v ponarejanje denarja potrebne aparate. Iz naših kolonij. Novi mayor mesta San J u a u. San Ju an de Purto Iiieo, 20. aprila. Mestno zastopstvo je potrdilo izvolitev Roberta mestnim uiayorjem mesto dosedanjega 111:1-yorja Ramon Latimerja. Občinski svetovalec Jose Barbosa ni odsto pil, kakor se je prvotno poročalo. Proti Kitajce m. Honolulu, Hawaii. 19. aprila. Beli rokodelci na Hawaii protestirajo proti službovanju Azijatov na otočju. Pri ljudskem zborovanju v Hi lo so delavci zahtevali vstanovitev zakona, kteri določa, da morajo imeti rokodelci posebno državno dovoljenje za izvrševanje svojega poklica. Delavci zahtevajo tudi, naj vlada odredi, da bodo v nadalje na otočju dobivali delo le državljani, kteri pa ne smejo ni jedno od inozemcev pričeto delo dokončati. Tudi so vstauovili tesarji, ribiči, zidai j i in druji delavci svoje unije. Sodnik zbolel za kolero. Manila, 21. aprila. Sodnik Lyman Carlook iz Illinois, zbolel je za kolero, ko je opravljal v Tagbilanu, pokrajina Bahol, sodna opravila. Pi-epeljali so ga v Cebu, kjer je umrl. Iz Mindanao se i>oroča, da se je stotnik Pershing s svojimi četami vrnil v Cam p Vicars. Šest vojakov je umrlo za kolero. Pouka. Gojzdar (pred lovom lovskim gostom) : "Pes je pes in ne za-iec, to veste gospodje?" — Gospodje: "Da, gospod gojzdar!" — Gojzdar: J - človek in človek rii zajec, to veste gospodje!" —Gospodje: "Gotovo, gospod gozdar!" — Gojzdar: "Potem bi vam imel le še povedati kakšen je zajec." V NAJEM. V najem dam dve prodajalnici jedna s trgovino za moške obleke druga pa popolnoma urejena z grocer i j ami. Obe prodajalni se nahajati v sredini, kjer Slovenci bivajo, v bližini pa je obilo prebivalcev druzih narodnosti. Prostor je na vogalu. V prodajalnieah je vse urejeno; najemnina je cena, a kupčija lepo napreduje. Natančneje pove: John H. Roitz, 219 Northern Avenue, Pueblo. Colo. <28ap) Dopisi. eir City, Kans., 16. aprila. Rojakom naznanjam, da je tukajšnje društvo sv. Barbare št. ft, 13. t. m. priredilo veselico, ktera se je dobro obnesla in vršila v najlepšem redu radi tega izrekam vsem rojakom, kteri so veselico obiskali, najsrčnejšo za1 valo, kajti le oni so nam pripomogli, da smo dosegli lep dobiček in upamo, da nam tukajšnje slovensko občinstvo tudi v nadalje ostane na-klonjeno. Srčni pozdrav rojakom. Ivan Govekar. Eliria, Colo., 16. aprila. Da je tudi iz našega,kraja eitati v cenjenem nam listu "Glas Naroda" k-k dopis, namenil sem se danes popisati nekoliko naše tukajšnje razmere. Tukajšnji rojaki se vedno ikvarjamo po rudotopilnieah, kar v as pa nikakor ne ovira, da bi se ne zavedali. Kakor drugod po slovenskih naselbinah, imamo tudi tukaj svoja podporna društva in sicer ono sv. Josipa ktero spada k J. S. K. J. in drugo k H. N. Z. Prvoimenovano društvo je imelo dne 13. t. m. svojo društveno veselico v Math. Sarjevej dvorani, ktera je l^rav dobro vspela. Tem potom naj tudi jaz pristopim k onim. ki vedno povdarja jo, da je za vsacega koristno, kdor pristopi k podpornim društvom. Vendar pa ni lepo, ako kdo ruje proti našem društvu in nagovarja naše člane, naj pristopijo k društvu kaeega druzega naroda. Tako imamo med nami rojaka, kteri naše društvo obrekuje, češ, da mora že sedaj dokladati iz rezervnega zaklada, kar smo naravno storili prostovoljno, da tako blagajni ne škodujemo. Odkar smo zgubili slovenskega duhovna, opažati je pri nas vendar lt potrebo slovenskega duhovna, kterega morda sčasoma dobimo. Tukaj živi 32 slovenskih obitelji 111 več samcev, in v sosednem Globeville 21, tako da bi morda zgTadili že svojo •erkrv, ako bi vladala med nami slogu. Toda radi nesloge najbrž do tega ne bo prišlo. Srčnim pozdravom Josip Debevc (Osebnosti in zasebnosti nt- priobčimo.) Kranjsko slovensko katoliško podporno društva sv# Barbare v Forest City........Pennsylvania. Inkorporirano 31. januarja 1902 t Pennsjlranjji. Odborniki: John ŽntdaešiG, predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik. Gospodarski in računski odbor: Anton Germovšek, Martin Gerčman, Josip Gorenc, Josip Zalar. Dopisi naj se pošiljajo I. 'y, Pennsylvania. tajniku: J. TelLaii, Box COT, Forest Glasilo -.GLAS XARGPA". ksander pomnožil svojo telesno stra-o. Pričakovati je novo kraljevo lo-i >ovščino. Iloiifrkonp:, 21. aprila. V pokrajini Kwangsi vlada še vedno lakota. Ljudstvo živi v takej bedi, da proda jajo možje svoje žene in otroke. Tangvr, Maroko, 21. aprila. Sultan ;e izgnal vse Evropejce iz Feza, vštev i francoske misijonarje in poveljnika svoje telesne straže, Sir Henry Maeleana. ROJAKI, časnikih vidim že POZOR V slovenskih casniKin vidim že v drugič, da se nekdo v mene zaletava 2 njegovo trgovino. Kakor pa vidim, j-a mora precej hudo boleti, kadur se mene zaleti, ker inače človek ne vpije. Tem potom mu izjavljam, tla se b* milo brigam za njegovo kupčijo. Akc />i pa hotel pisati po časopisih vse •no, kar mi ljudje o njegovem opravljanju pripovedujejo, potem bi moral več časa potratiti za pisanje, nego za noje kupčijske posle. Ako dotičnega rojaka vselej, kadar >e v mene zaleti rako zaboli, mu svetujem, da se me v Irngič izogne. S spoštovanjem Jakob Stouich, S9 E. Madison Sr.. Chicago. Ill Ceneja vožnja. Krasni psrnik francoske družbe ..L'Aquitaine" odp^ je dr;e 9. ma|a ob 10 uri iz New Yorka v Havre C^ne so ceneje na vse strani, posebno čez Pariz Modane. Tikate orcdaio: Fr Stksar, 109 Green-w ch St. New Yo k. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 19. aprila. Po vsej južnej Avstriji razsajajo sneženi viharji in zavladal je izredni mraz, kar je dose-daj le redka pojava. Železnice v tukajšnjih predmestjih so vstavile promet. Brzojavne in telefonične naprave so razdejane. Mraz je napravil nt polj u m v vinogradih velikansko škodo. Dunaj, 19. aprila. V Avstriji so v novejšem času v velikih skrbeh, kajti povsodi pridejo na sled ruskim vohunom. Xa Češkem so aretirali dve nemška dijaka radi vohunstva. Dijaka s.ta bodenbaški kolodvor natančne« opisala. ^ Beroliu, 19. aprila. Ko je bil cesar Viljem v Kodanju. je. povodom svoje- ! ga neizogibnega govora dejal, da je' on skoraj najmlajši vladar v Evropi dasiravno so ruski car, bolgarski knez, srbski, portugalski in španski kralj ter inozemska kraljica, mlajši, 1 nego nemško ''veličanstvo". Draždane. 19. aprila. Saksonsko prizivno sodišče je razsodilo, da ame- : riški zobozdravniki, kteri so postali. loktorji na Saksonskem, ne smejo imeti doktorskega priimka. Ameriški zob zdravniki morajo svoje pisarne tekom 24. ur zapreti. P riz, 19. marca. V Franciji vlada izredni mraz, kteri je napravil veli- | kansko škodo. Madrid. 19. aprila. V Cordobi, kjer štrajkajo poljedelski delavci, vrše sa skoraj vsaki dan izgredi, radi česar je vlada razglasila izjemno stanje Strajkarji so prisilili trgovce svoj;< prodajalniee zapreti. Dunaj. 20. aprila. Pri dvornem plesu, kterega so priredili v počast poroke nadvojvodi nje Elizabete Amalije s knezom Liehtensteinom, predstavili so cesarju Franc Josipu vo j vodili jo Marlboroughsko, rojeno Consuelo .Vanderbiltovo. Berolin, 20. aprila. Po vsej Evropi | vlada še neprestano zimako vreme. V j južnej Nemčiji in Avstriji razsajajo j sneženi viharji. Xa Švedskem in Ru-! skem ie sneg razdejal brzojavne in te-, lefonične naprave. Peking. 20. aprila. ChenyOhuen' Hsuan je imenovan podkraljem pokrajin Kwang Tung in Ewang Si j On bode baje vstaše prepodil. Haag, Nizozemska, 20. aprila. Kra Ijica Viljemina pričakuje rojstvs "prestolonaslednika." Haac. Nizozemska, 21. aprila. Nizozemska vlada je sklenila, da -nizo zemskim razsiavnikom na svetovnei razstavi v St. Louisu ne bode dala nikake državne podpore. Pariz, 21. aprila Iz Belgrada, Srbija, se brzojavlja, da je kralj Ale- KJE JE? MATEVŽ OGRIN, doma iz Stan Vrhnike pri Vrhniki; za njega ima« pismo 111 poziv na vojaški nabor iz stare domovine. Preje je bival v Chi •agi. 111., in neznano k;im odšel. Nje-jtov brat bi rad zvedel za njegov na-•lov. Frank Ogrin, 7:12 Mar bel St.. Waukegan, 111. Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja izvrstna vina. Rudeče vino po 45 ct. paf^ beto po ftjet. pilon. Najboljši domači d rožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Peimsylvanijo in Illinois pla-rr. ( :,rn prevozne stroške in dam poso-i* zastonj. Vino je najboljše vrste ■ ter ga imam skupaj v sodih ]>o 1200 galon. Pošljem gra ne manj kot 25 galon. ^ Naročilom je priložiti denar. KJE JE? JOHN ROMŠ A K, doma iz Domžal Dri Ljubljani, pred par meseci je bil na Ely, M inn., a sedaj biva nekje na Masabi. Kdor rojakov ve za njego\ naslov, naj ga blagovoli naznaniti v socialnem in gospodarskem ozira! Sedaj se je uvedlo že pasje meso za prehranjevanje revnejših slojev. Dne j -23. februarja letos se je napravil v 1 kla vnici v Monakovem oddelek za Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. ! nik od mTJSZ? f ^sak.fazunaen £lovek prepriča. Vež bo'ezni je, ktere mora zdrar-• mk od bilio pregledan, ker nh ie nemogoče drugače ozdraviti 1 viti VslKn^r* S°bSn jijr'° VrSto bo!"ni' 'topakdo t di, da zamore ozdra- viti Vb AKO bolezen, je to nespam-tnost. | Po vseh velicih mestih vstanovljajo za-ode za raznotere bo'ezni, in na čela vsakega odde ka je zdravnik strokovnjak. ^ ; Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom y .Ameriki opazujoča se - raznota, kajti siromake. Universal Medical Institute in Vam naznani: Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na T. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box L.MWJ, Ely, Mirni., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Deiiiirne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, Box 1 7 Ely, Minn, in jk> svojem zastopniku. P. O. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". NAZNANILO. lun na zastopnikov krajevnih društev pri glavnem zborovanju: Za društvo sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland, O., Joe Perko. Društvain spadajoeim J. S. iC Jed note naznanjam, da se bliža v i- glavnega zborovanja. zato naj društva meseca aprila izvolijo odposlance in jih iiazuauijo odboru Jednote, da imena odposlancev pri- občimo v glasilu. Na svidanje dne ... julija v Oinalii, Neb.! Josip A g nič, I. tajnik. Drobnosti. Koledarjev imamo ie kacih pet 1a«lue j«' umrl v Vipavi p dalj-i-m bolehanju bivši okrožni zdravnik tir. Josip Kenda. X. v m. p X«-r. e pozove ravnateljstvo drž. železnic, da uvede na svojih progah na Kranjskem vožnjo z avtomobili. Velik požar. V vasi Malina pri Semiču na Dolenjskem je nastal 22. m. m velik požar. Pogorelo je 12 hiš jjospodaj-skimi poslopji vred in nekaj živine. Škode je okolu G0,000 K. Velik požar je bil dne 23. marca v Rakovljah, olx ^ i \ azenbe.g na Ivo-Toškem. P^orele so hiše in gospodarska pos1 jpja treh posestnikov. Zgorelo je t idi nekaj živine. Škoda je velika. Kako je požar nastal, se še ne ve. Zgorel je v Čeranu blizo Trga na Koroškem 85letni starček P. Wiegele. Najbrž je kadil v postelji in zažgal Sostanovalci so se rešili, a starček ju zgorel z bajto vred. Suša na Krasu. Ze več mesecev niso imeli na Krasu prav«*ga dežja in zato je sedaj pritisnila huda suša. Vode povsod primanjkuje. Vodnjaki so prazni, lokve tudi. Ljudstvu preti velika beda, ako se v kratkem ne iz' premeni vreme. klanje psov. Zaklali so jih od tačas 35, ali dva psa na dan ter meso sproti j prodali. Klanje se vrši ravno tako.' kakor pri teletih. Analfabeti na Koroškem. Na Koroškem je bilo leta 3902 potrjenih k vojakom 866 mladeničev. Med temi je bilo 25 takih, ki ne znajo ne brati ne pisati. Razdelitev po^ šolski h okrajih je sledeča: Špitall, Št. Vid 3, Celovec okolica 4, Volšberg (5, Velikovee 11.Torej v slovenskih krajih več, kakor v nemških, kar se nam ne zdi nikakor čudno, Če pomislimo, koliko slovenskih šol je na Koroškem, namreč — nič. — Ljudski učitelj — milijonar. Še se sodijo čudeži. V Besztereze (Bistrci) na Ogrskem je živel zelo siromašno s svojo rodbino rumunski učitelj Let-kan, kajti dobival je le letne plače 40Q kron. Imel pa je malo njivico, ktero je seveda sam obdeloval. Lansko leto pa je naletel na ti njivi pri kopanju na žilo zlate rude. Sklenil ie posodbo s fužinami v Xagybanyi, kterim pošilja na mesec 10.000 ton rude, za kar dobiva mesečnih 21.000 kron. Seveda je pustil takoj pedagogiko ter si postavil v Nagybanyi krasno \ilo. DDn, AK0AI?Jf aB0oLNJ- ~ AKO STE V NEW Y0RKU ALI DALEČ drugl zdravniki proglasili vašo bolezen za neozdravliivo^- ako so vam NEVEŠfl zoravniki 00 vzeli stotine in stotine duarjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja " Iz Trbovelj. Prošlo sredo so našli otroci v potok „ bHzo šolskega poslopja v Trbovljah mrtvo žensko. Bi hi je Marija Leber iz Loke. Prejšnji večer je bila s svojim možem v neki gostilni v Trbovljah. Mož je ostal še \ gostilni, ona pa je šla domov. Naj-r/ je v pijanosti padla v potok in utonila. Eksplozija dicamita v Godoviču Zupan v ljše kakor v Ljubljani, kjer se pro-dtja slabo blago po nerazmerno viso Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri ljubljanskem dež. sodišču. Nr-13 mesecev težke ječe je bil obsojen prisiljene«? Jožef Fratnik doma i?. Gorice, zaradi hudodelstva tatvine dne avgusta m. 1. je v deželnem dvorcu, kjer je delal, ukral na hodni ku stoječe kolo v vrednosti 380 K potem jedno bluzo, telovnik in čepico Fratnik je bil že večkrat radi tatvine kaznovan. 2. Anton Čarman, posest nika sin, je dne 22. svečana v Žlebih z nožem sunil v hrbet fanta Janez; Bizauta baje zato, ker je bil jezen nr njega, kar obdolženec sam priznava; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe ». Anton Aleš, krojač na Glincah, j<. svoji ženi in dvema hčerama zagro :il, da jih bo poklal in da bo ženo vbil. Aleš pravi, da je to v pijanosti -rovoril, obsojen je bil na 6 tednov ječe . 4, Na 14 mesecev težke ječe je >il obsojen Janez Hinek, pleskarski pomočnik iz Stražišč zaradi hudodel -itva nenravnosti. 5. Franc Seljak posestnik, je nosil za tri fante denar iri sebi, kteri so se pred njim odpe-j ali preko Cormonsa v Videm in od tam v Ameriko in se tako odtegnili naborni dolžnosti. To dejanje tudi Seljak sam priznava; sodišče ga je na 6 dni strogega zapora in na 10 K denarne prlobe obsodilo. 6. Janez Miki ič, dela%-ec iz Jerove vasi, odtegniti se je hotel *retji naborni stavi s tem da je mislil, kakor sam trdi, le za nekaj časa odpotovati v Ameriko, da bi -i kaj denarja prislužil. Sodišče mu je naložilo 8 dni strogega zapora in 10 K denarne globe za kazen. Avstrijci zopet izgnani iz Nemčije. V zadnjem času je nemška vlada zo-T>et izgnala veliko število Čehov in Poljakov, seveda brez pravega vzroka. Reklo se je, da vsled "nadležno-sti". Češki poslanec Choc je vsled te-jra interpeliral ministerskega pred' sednika. Rimske izkopine v Celju. Kakor znano je bilo pred blizo 2000 leti Celje rimsko mestece. Zadnje dni so ob kopanju temelja na dvorišču Raueh-ove hiše delavci zopet trčili ob jako dragocene spominke iz rimske dobe. Najnovejše vesti. V Waitznu se j obesil frančiškan Mih. Muzik. Bil | katehet na ondotni ljudski šoli. -Slepar Blaschitz se je mudil te dni Ptuju ter je oddal pismo med vožnjo med Dunajem in Trstom, najbrže ^ Ljubljani. Njegova ljubica era spremlja oblečena v moškega. — Zaradi ovaduštva in izseljevanja obtoženi bivši nadporočnik Bartmann je bil obsojen v tri in pol leta ječe. — Za lakoto je umrl v Kolinu neki mestni revež.Taka je skrb za reveže v "kulturni Nemčiji". — Za dalmatinske reveže je nabral tozadevni odbor na Dunaju 16,128 K. -— Občinski tajniki cele Tirolske so imeli shod, na katerem se sklenilo zahtevati, ureditev njihovih razmer ter ustanovitev občinskih nadzornikov. — Višji knjigovodja pri okrajni blagajni v Mago-csu na odrskem, J. Ovary, je ponevc-ril 40,000 dv ter zbežal v Ameriko. — Načelnik tvrdke Stein in Brauner v Styrju je poneveril menic za 120,000 K ter pobegnil. — Na postaji Brod je poneveril železniški blagajnik Josip Iznay 26,345 K ter se sam prijavil sodniji. — V šlezijskem rudnik .i Ilildebrand je nastala eksplozija, vs led ktere je bilo osem rudarjev smrtno ranjenih. —V Budjevicah je igra la nemška družba "Čeh v Ameriki" Prisotni Čehi so pričeli žvižgati in kričati, končno pa je nastal splošen pretep. —226milijonov mark posojil" bi rado najelo mesto Berolin. Vlad se temu protivi. — Shod srednješolki h profesorjev, ki se je vršil včrrn; na Dunaju, je sprejel predlog, vlade prositi, da vračuno v pokojnino tudi aktivi tetne doklade. — Velik primanjkljaj so razkrili pri posojilnici v Hrubšici na Moravskem. Dosedaj primanjkuje 600,000 K, a bati se je da se dožene še 200,000 K primanjkljaja. Posojilnica je ena največjih čeških denarnih zavodov, ki šteje 40 članov, ki jamčijo z celim svojim premoženjem. — Gledališče je zgorelo v Lille. Ker je požar nastal po predstavi, ni nihče ponesrečil. — Petrolej so zasledili blizo mesta Welsa. — Zaradi ponarejanja denarja so zaprli na Reki diurnista pri sodniji, Pilepi-cha. Ponaredil in zdal je 393 bankov sev po 10 K. — V Velletriju je bil obsojen duhovnik Marianus Belvedere zaradi ponarejanja menic, tavi ne in goljufije v Sletno in 15dnevnc ječo ter v globo 1400 lir. — V Gibral tarju so zaprli avstrijskega anarhi' sta Siegfrieda Nacht, pri kterem so našli spise, iz katerih je posneti, da ie nameraval napad na angleškega kralja. — Francoski minister Del case je nevarno zbolel. — Tigri bo raztrgali misijonarja Kozma Glader-ja v Chakanee v Indiji na potu, ko j« nesel svojemu bratu Jeremiju jest i-Doma je iz Zwickenberga na Koroj škem. — V Celju se je zgrudil na cesti 871etni Konrad Adam in umrl« Zadela ga je srčna kap. — Ladja se je prevrnila vsled hude burje pri otoku Eberso. Utonile so 4 osobe. — Skala se je utrgala pri Sv. Antonu ir. naredila mnogo škode. Odtrgala je pri nekem vlaku pet vozov in jih zagnala 2000 metrov globoko v dolino, j Eden kondukter je usmrten. — Dar ruskega cara. Ruski car je daroval za vstanovitev "Doma slovanskih žurna- Cudovit želodec. V Zagrebu biva Gradčan Emanuel Wildmayer, ki je < največjo slastjo kamenje, žreblje lirle, žepne nožiee itd., a vse to pa za-lije s fosforno kislino. Končno pa se -e vsede k obedu iili večerji ter spravi .pod streho" tolike mnof ;ne hrane la je navadnemu zemljami neumlji-v'o. .Mož je Še le 25 let st r in ze lo nočau. Zdravniki se zelo zanimajo sanj ter ga vabijo v goste. N. ki ameriški učenjak se pojraja z Wildmayer-jem, da mu proda še za časa življenja svoj želodec. Na milijone steklenic so vsako leto izfrotovi za vsakoletno vpo-rabo Anchor Pain Expellerja, naj-boljšesrn zdravilu proti revinatizmu in nervozn-isli. 2f>c in 50c. Pisue Universal Medical Institutu v N w York. Pojasnite nam Vsšo bolezen od'rit o-srt.no brez sramovanja tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bo-lezm bode zdravniška konferenca pre skala. in ako b de st'okovnjak one vrste bolezri. za ktero Vi bolu ete uv^el, da Vas zamore ozd aviti, poslali Van bodemo z eksp esom zdra-vna v klerokoli mesto Zjed. držav Canada li Mehike. V slučaju pa, daje V.-ša bolezen neozdravljiva, ali da j-treba da se Vas osob t-, prosce, odgovoii!i Vam boderno v slovenskem jeziku ter Vrm pojasni i Vašo bolezen Vedet'.morate da ^e več boleli, ktere ni mogoče ozdra i'i le p torn vživania zdravil m tudi več tacih. ktere ni mogoče "z Vašega p-sm- takej sp. znati Universal Medical Institute ima mnogo e ektrčmh strojev, s p do 45 centov Kalona. Lansko -belo vino po 35 do 45 centov salona. Staro belo vino po 50 ct. ffalona. Keeslinp: po 55 ct. pralona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 pa-Ion skupaj. Naročilom spod 50 salon je potreba še posebej pridejati $2.0'.» za posodo. Pošljem dobro belo vino 20 salonov za $14; staro belo ali črno 20 salonov za $l(i s posodo vred in plačam sam vožnino (freisbt) v'vsaki kraj Zjed. držav. (4kr.) S spoštovanjem. ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. v Priporočila : Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmattzraa v glav! po 2 tedenskej aporabi in bolezen je popolnoma ponehala. 1 riporočam ga povsodi svojim prijateljem. H. Miller, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in ki£ t želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje. El). Gallup. Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdrav.lo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond knž jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi se 4 križce. - % n«u.K, Stuttgart, Ark. j . , . sera Iet revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pripoznati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Povvis, Milwaukee, Wiss, THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, - 306 Milwauk 10. nri v Hamburg. [Krasni poštni parnik "Red Star" črte odpljuje 25. aprila ob lO. uri vAntwerpen. Rojake, kteri se nameravajo s temi parniki podati v staro domovino, opozorujemo, da se začasno oglasijo, ker ti parniki so vedno pre-j napolnjeni zaradi liitre vožnje in naj brzo pišejo pod naslovom: ! * FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New Y' „To je zahvala!44 (Dalje.) Daleč nad nekim temnim zidovjem — domačjio Vasilija Petroviča — jo stalo zahajajoče solnce in razširjalo okroR sebe krvavordeče morje svetlobe. Trgovca se je polastil čuden, mehek čut, dasiravno ni bil mehkosr-cen. Tudi major je gledal zamišljeno v krvavordeče oblake, ki so tako nepremično viseli nad njegovim domom kakor bi jih držala nevidna moč skupaj. Zdelo se mu je, da vidi v njih strašnega maščevalnega duha in ta duh da ima obraz Benjamina Ljubova ki se mu zasmehljivo reži... Jezno je stisnil pod pokrivačo pest, preklinjajo na tihem motilca svojega miru. Obrisi stavbe so postali čedalje raz ločnejši. Dom Vasilija Petroviča jt bil postavljen iz debelih, neobtesanili hlodov, streha pa je bila pokrita z le-senimi deskami. Posebno prijazen in >,vabljiv ta dvorec pač ni bil, toda tak. ra^kor ta, so bili večinoma vsi v gu besfciiji. Sani bo se vstavile na dvorišču Žvenkljanje kraguljcev je privabile vse hišne prebivalce skupaj : prišli sc svojega gospodarja in zapovednikf-pozdravit. "Moja hči Is adežda", je rekel ma jor ter pokazal na mlado, lepo gospodično, ki je zletela očetu v naročje, ga z vihravo nežnostjo poljubila ter potem začudeno in vprašaje gledale tujca, kteri se ji je uljudno odkril. "Naš gost in prijatelj Stepan Ja-kovljevič Kusmin, trgovec iz Galiča. ki bo pri nas, kolikor časa se mu bo ljubilo", ga je predstavil major. "Sedaj pa pojdimo v hišo!" Nadežda Vasiljevna seže tujcu pri jazno v roko. "Bodite srčno pozdravljeni, Stepan Jakovljevič! Da bi se dobro počutili pod našo streho!" Šla je naprej in gospoda sta ji sledila. V veži je stal v nekem temnem kotu bogato okrašen, lepo izdelan kip božje Matere, pred katerim je brlela oljnata svetiljka. Vsi so se prekrižali ter mrmrali kratko molitvico. Neka starejša gospa je pristopila medtem k njim. "Ah, glej, moja sestra Milica Pe-trovna!" vzklikne major veselo. Stepan Kusmin se je priklonil posebno globoko, ko so ga ji predstavili. Milostno mu je podala roko in on jo je spoštljivo poljubil. "Sedaj pa se jedno uro ali kaj po-čijte", mu reče Vasilij Petrovič ter ga pelje v sobo za tujce. "Potem pa bomo šli jest. Na svidenje do takrat !'" Trgovec je bil sedaj sam. Brž se je umil, zapalil cigareto ter se ulegel ije divan. Prava dobrota se mu je sedaj zdelo, da je prekinil svojo vožnjo ter prišel na majorjev dvorec vživat njegovo gostoljubnost. Nekaj časa je tako ležal, potem pa se je naenkrat nečesa spomnil ter potegnil iz žepa neko pisanje. Ko ga je bral, se je potemnilo njegovo čelo in jezno je zamr-mral: "Vraga, da moram biti v to sitno stvar zapleten! Naravno ne smem od tega majorju ničesar praviti, sicer trpi moje dobro ime in ugledi" Globoko vzdihnivši je spravil list v žep. Medtem, ko je bil Stepan Kusmin sam v svoji sobi ter se vdal raznim mislim, je pravil Vasilij Petrovič go-spema svoie popotne dogodke. Globok vtis je napravila na obe dogodba o poštenem trgovcu iz Galiča. Hvalile ste ga na vse mogoče načine in ga občudovale kot naj plemenitejšega človeka sedanjega časa. Nadežda Va3i-Ijevna je takoj hitela venkaj, da bi mu preskrbela kolikor mogoča sijajne postrežbo. Čudno, o velikem dobitku Stepana Kusmina ni črhnil major niti besedice. Ko je zapustila Nadežda sobo, je porabila Milica Petrovna ugoddno priliko ter začela praviti bratu o obisku Benjamina Ljubova. "Da le ne bi Nad .-zda kaj zvedela o našem žalostnem stanju", je rekla tiho, "Bil je zaradi dolga tukaj. O poi dalj Janj u obroka ni niti govora, ker on rabi gotov denar. Ako ga ne izpla-. čaš, bo posestvo zarubil. Le jedna pot ti je še odprta in to sem ti že pokazala." ' Molče je posluš-J major. S temnimi očmi in stisnjenimi ustnicami je se del pri mizi, v njem je vse kipelo divje jeze. Nikak žarek upanja se mu n» prikaže, preteče leži črna, neprodorna prihodnost pred njim. Da je to žalostno stanje večinoma sam zakrivil, si je moral priznati, zakaj živel je bolje, nego so mu razmere dopuščale. Iskal je rešilne pomoči, a našel ni nobene. Edina tolažba mu je še ostala — krogla, s ktero naredi lahko v zadnjem trenutku konec vsi sramoti. Skrbno ga je pogledala Milica Petrovna, "Govori vendar!" ga je prosila boječe. - Zaškripal je s zobmi ter se ettesel kakor bi hotel pretrgati železne vezi Nato je skočil kvišku. "Obresti so tukaj", je rekel na kratko, "in onih 50,000 rubljev za pokritje kapitala bom najbrž tudi kmalo dobil. Nič ne pomaga, še enkrat bom moral odpotovati, da vso stvar uravnam. Zanesi se na moje besede, iztrgali se bomo iz krempljev tega oderuha.!" Hvaležno ga je sestra pogledala. Nekak ponos jo je navdal, ko je videla, kakšno odločnost ima Vasilij in TK>mirjena je odšla po svojih na-daljnih opravkih. Še dolgo je koračil major v temne misli zatopljen po sobi gori in doli. Potem je stopil k veliki omari, ki je stala v kotu, jo odklenil in potegnil iz nje jeden predal. Ko ga je odprl, so se mu zasvetili samokresi naproti Jednega izmed njih je vzel v roke in ga skrbno pregledal — bil je nabit. Zamišljeno je stal Vasilij Petrovič s smrtonosnim orožjem pred omaro. Njegove ustnice so bolestno trepetale •'Da, mora biti!" je šepetal. "Le po-sum!" In skrbno je položil revolver v predal svoje pisalne mize, predal z ostalimi samokresi pa je porinil v omaro nazaj. Videlo se je, da je pri 4el v gospoda Kadnikovskega drug duh..... Stepan Jakovljevič je moral priznati, da je postrežba v majorjevej hiši izborna in posebno, da je obilica raznovrstnega žganja naravnost presenetljiva. In major je pripo^^ova1. spet tako zanimljivo, da ni imel Ste« pan Kusmin nikake priložnosti, pove Jati Nadeždi in Milici o svojem glavnem dobitku. Več kakor enkrat je žc hotel začeti praviti, toda vedno je za • sukal Vasilij Petrovič pogovor na Jrugo stran. Pozneje mu je enkrat \\ -ali zašepetal: "Stepan Jakovljevič. bodite vendar tiho o vašem dobitku, sicer bodeta postali ženski nezadovoljni pri meui — Vi bogataš!" To jc )lio ^gostu povelje, o njegovi sreči bilo gostu povelje, o njegovi sreči Tudi postelja je bila izvrstna. Trgovec se je čutil že kar domačega ^ato je drugo jutro rad ugodil prošnji svojega gostovalca ter ostal do ve-■era na dvorcu. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let W se jo obnašal ' Dr. FUCHTERJEV 1 svbtovxi, prenovljeni "SBDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REU&ATIZEJI, P0EQST1TIC0, PODAGEO itd. in razne renmatične Kep rizike. SAnOj 35c±. !a fOct. v vaeh lehr.r.iah ali pri F. A?- Hichter & Co. 215 I'earl Street, New York. ^požsb mmm Ča^t mi je naznanili slavnemu občinstvu v Chicagi, II]., kakor tudi Slovencem po Z j cd. državah, da sem ^tvoril novo urejeni saloon pri „Triglavii", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel* Končno priporočam ožjim rojakom, la me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom! Mohor Mladič. ol7 So. Center At., blizo 19. uL* CHICAGO, ILLINOIS* Telephone: 1723 Morgan, Cenjenim rojakom naznanjam da so harmoniki ktere j az izdelujem v Washington!! patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Gene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo .hIjemalci zadovoljni. Najtoj\leie si»priporoča John Crolob, ?P3 Bridge St . JoKet Illinois. Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem otvoril nov S A I* o o wv 422, 18th Street, Chicago, III. v kterem bodem vedno točil svež«, pivo, izrstna vina in whiskey ter prodajal finesmotke. Za obi len obisk se priporoča S poštovanjem LENARD PUH, c 422—18th St., Chicago, HL Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter poatreži svojemu možr; z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršifiu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo, Telefon: 439 Union. t^ Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojak r in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, last:;: Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil od gospoda J. Stnblerja v Duluth? Minn.^ 217 W. Superior Si Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti luncli. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar t staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem. S& spoštovanjem (31jl) Josip Scharabon. Prodaj a.mo, dajemo na posodo^ ^opravljamo in zamenjamo pisalne stroje (TYPEWRITERS) pripravljene tudi za slovanske jezike. Prodajamo priprave h strojem. Prodajamo posamezne dele. Preskrbimo stenografe in poslo-valce na stroju. ALI TAM ZAM0REM0 P0STREČI ? Remington Typewriter Company, ; 327 Broadway, New York, N. Y. Matija Pogorele prodajalec V UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Xovi cenik knjig in zlatnine pošljem x>oštnine prosto. Pište ponj Cene uram so naslednje: Nikel nre 7 Jewels $6.— 15 Jewels Waltham $9.— Srebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne nre z 2 pokrovoma — in višje. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovie pri "7,1..in u!i Wnlfli Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels $15.— V »J » §18.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— „ 17 „ $30.— a---- — - "" -------'ut^j.nui uvum. xuiitauy |c j u i naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želL Blago poši Ijam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M nji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo L ..jIg je napraviti: M. P0G0RELC, Box Wakefield, Micli. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po Šiljajo pod naslovom: M. Pogorele? 5 2 State°StB/ Chi^ago^'lll. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 cen tov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. Tsuoo"b eS-fcozELieii., 89 E. Madison. Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel nra........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna nra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $1-1.00 18 " 15 " $17.00 6 Size nra za dame 7 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ore sr, najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. telefon kadar dospe« r>n kako poetaio vei kako priti k F*. čaksekju. Oortlandtin govori ilovop.iV^. ▼ Now York in e Opmoagnie Generale TransatMpHe, DIREKTNA GRTA DO HAVRE PARIS-^VI^O i POŠTNI PARNIXI SOl „1^ Lorraine", na dva vijaka.............................la.ooo tocf 25.000 konjskih mott. t 2.aTole"' •» » >> ..........................12.000 ,, 25.000 „ „ La Tooraine*', „ „ .....................................10.000 ,, 12.000 ,, „ ,L Aqaitaine", „ „ „ ..................................to.ooc ,, ifi.coc „I^Bretagne»................................................................g.poo „ 9.000 „ „La Champagne",.....................................«ft*x> ,, 9.000 ,,La Gascogne",..............................................................8.000 „ 9.000 „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vsanc ob četrtkih oh ari dopoludne. Parniki odpljujejo is priataDii^a stv. 42 North Riwe^ or M-rton Si?aei; *La Lorraine La Champagne La Gascogne *La Savoie La Bretagne 16. apr. 1903. 23. apr. 1903. 30. apr. 1903. 7. maja 1903. 14. maja 1903. *La Lorraine La Champagne *La Savoie La Bretagne La Lorraina 21. maia 1903. 28. maja 1903. 4. junija 1903. 11. junija 1903. 18. junija 1903. Izredna vožnja: "L'Aquitaine" 0. maja, samo za potnike 3. razreda. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. eliTii agencija: BROADWAY, NEW YORK. Holland- Line (H0LLAXB-AM EEI8KA i!ETA) vozi kraljevo nizozemsko in pešto Zj?d!iijenih držav med NEW Y0RK0M m ROITERDANOH preko BouIcgne-sisrMerc NOORDAM, parnik z dvojnim vi.ja STATE^DAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, varnik z dvojnim lijakom, 12,500 ton.' vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik^z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali cd vseh krajev južne Avstrije. Radi eene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring loJINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. P a rni ki o dpi j u j e jo: Iz ROTTERDAM A vsak retrtek in iz NEW YORKA vsako sredo . ---ob 10. eri zjutraj. - KOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. !Mt-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. JKAill STAK LINE (Trckomorska — ffrnž^n zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + * + * * + ****** Philadelphia in Antweq>enom. Prevaža potnike s sleJečimi poštnimi parniki: VADERLAN0 dva vijaka 11899 ton ZEELANB............11905 tor.. KROONLANO..........127G0ton. FINNLAND...........12760 ton. Jacob Sfonich^ Pri cenah za nsedkrovje s<> ^x>štete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antv.-erp.Mi je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali y Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in drugje dei< Avstrije. Iz XEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š<-ev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PHILA- DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja v o »njih listkov še je obrniti na: Office, 13 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts-ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FBANCI8CO, ali na. njene zastopnike.