Po skfepu gisca. ZOPETNA DEBATA O |UČITELJSTVU. (Iz zaključne seje banskega sveta.) Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Golouh R u d o 31 f, ki je prosil bansko upravo, da reši vprašanje vojnc odškodnine tukajšnjim oškodovancem po zakonu, 'kakor ga je vlada izdala. IDalje je zavracal napade proti učiteljstvu ter pripom« nil. da se gotovo najdejo posamezni primeri, v 'katerih učitelji ne vrše v polni meri svoje dolžnosti. Toda zaradi pa^r takih izjemnih svučajev se ne sme napadati ves učiteljski stan. Našemu učiteljstvu se mora priznati, da jc bilo na višku in da v splošnem popoU noma izvršuje svojo dolžnost. Učitelj je v kulturnem in prosvetnem oziru pionir našega naroda. Zato naše učiteljstvo tudi zasluži vse spoštovanje. Dela našega učiteljstva ne smemo presojati tako kot delo uradnika, ali pa ctvo kot delo kmetovo. Tako naziranje bi bilo reakcionarno. Naši učitelji so v zadnjih 40 letih vršili ta'ko odlično nalogo med svojim narodom, da zaslužijo vse priznanje. Banski svet mora učiteljstvu priznati velike zasluge. ki si jih je pridobilo s svojim delom za pro= sveto našega naroda. Član banskega sveta g Orehekje med drugim ,na isti scji dejaf sledeče: Gospoda moja! V razpravi pri tretjem poglavju »Prosvetni oddelek«. je večina čla= nov banskega sveta poudarjala, da naše uči« teljstvo ne vrši svojih dolžnosti. Res je. da večina današnjega mlajšega učiteljstva misli, da je edina njegova dolžnost poučevati dolo^ čene u