-----    220    ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 133. Lansko leto sem bil naročil tukajšnjemu posestniku rž z imenom „Riesen-Sommer-Stau-denkorn", ki je zelo lepo vzrasla in obrodila, le megla jo je ubila, kakor tukaj pravijo, t. j. zrnje je ostalo drobno. Letos je posestnik vsejal pridelano seme, a rast je slaba, ima večinoma kratke in po nekoliko uže suhe bilke, kakor vidite iz pridejane rastline. Rž je bila se-jana 28. februvarija v precej ilovnato zemljo precej ob bregu. Kaj je vzrok glivam po listih in plesnobi ob koreninah? (J. G. v Jurš. na Štajarskem.)
Odgovor: Bolezen, za katero je ta rž uže lansko leto hirali in ki jo še bolj letos zatira, je rja, katero povzročujeta glivi „puccinia graminis" in „rubigo vera". — Rja kaj pogostokrat pritisne tei je zelo škodljiva, kajti če močno nastopa, lahko ves pridelek uniči. Deževno vreme in velika vlaga jo pospešujeta. Da jo za-tremo, moramo vse, kar je glivastega, požgati. Sicer pa nekatere vrste rži in pšenice močneje bolehajo za to boleznijo nego druge. Plesnoba na koreninah poslane rastline ni nič posebnega, ampak nasledek umiranja rastline, ki ob enem kaže, da je njiva vlažna in zemlja malo zračna. Drenaža in skrbno obdelovanje njive v takem slučaji tudi veliko vzmoreta.
Vprašanje 134. Uže več let opazujem na trsnem lesu zalego, kakeršno vidite na priloženem kosu. Pre-iskavši jo po zimi, našel sem v njej rjavo tekočino, meseca februvarija so se pa izlegle trtni uši podobne živalce. Trte s taKo zalego hirajo hitro, postanejo blede ter se peto leto uže posuše. Ali ni to zalega trtne uši ? (J. P. L. Vipavec.)
Odgovor: To ni zalega trtni uši, ampak to kar je na nam poslanem kosu trtnega lesa videti, so posušene samice trsnega kaparja, pod katerim se nahajajo jajca. Kaparjev na trti je tri vrste: Pulvinarija vitis lecanium vini in mitilaspis pomOirum. Ker se kaparji v les zajedo ter sok pijo, narede, ako se jih veliko zaredi, precejšnjo škodo. Proti tem zajedalcem pomaga, če po zimi ali sploh, kadar trte ne rasto, postrgamo s starega lesa vso lubad z žičnimi ščetmi (Drathbiirsten), ker s tem tudi zalego odpravimo. Ostrgane trte pobelimo z apnom. Nekateri priporočajo, trto ob enem, kadar se strga, tudi z milnico (žajfnico) izprati. Končno pa prosimo gospoda vprašalca ter vsakega drugega, ki pošlje „Novicam" kako
vprašanje,   da   p>ve   svoje   pravo   ime,   saj   ga i tako v liatu ne prijavimo.
Vprašanje 135. Pri nas pokončujejo neke žuželke, katere imenujemo „slinjence", prav silno naše beke. Ko začne beka poganjati, pride polno bledo-zelenih živalic ter delajo po lesu pene, da je po tleh kar mokro. Ako bode šlo tako nadalje, uničijo nam vse beke, da ne bodemo imeli s čim tit priveza vati. Izkušali mdo te živali na razne načine zatirati, a brez uspeha. Ali veste Vi kaj svetovati ? (F. Š. v Šm. na Goriškem.)
Odgovor : Prikazen, katero vi imenujete slinjeuce, naredi neke vrste mešica z latinskim imenom „tipula salicina". Samica piči vrbo, tam se zbira sok po oteklinah, ki se napravijo vsled pika in v katerem žive ličinke od te mešice, ter kapa na tla. Ako se hočete teh nadležnecev iznebiti, morate vse sline povsod pridno odrezati ter jih požigati. Res, da se s tem veliko bek pokvari, Kar pa nič ne de, ker drugače vam pa mešice cele rastline popolnoma ugonobe.