289 Številka._Ljubljana, v sredo 17. decembra. XXIII. leto, 1890. Ithaja vu»k dan R\ec«*i-» izimfei nedelje in praznike, ter velju po poftti prejeman m a vat ro-ofj erske dežele m vse leto 15 .^Id., za pol letu H gld., m četrt le:t» 4 gld., ca »dden t-:ftseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt ieta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec t gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina zuafia. Za oznanila, plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će su trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravniatvo je v Gospodskih nlicah Bt. 13. UpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvaii. Razpad staročeške stranke. J uli i v četrtek sešel no bode v zlati Pragi drugi shod poslancev mladoceške stranke in onih gradnje narodne stranke in takozvanih realistov, da se posvetujejo o podrobnostih programa nove politične iti parlamentarične stranke, 0 katere osnovi so Be dotičniki že sporazumeli principijelno na prvem shodu, ki so ga imeli v to svrho. Naloga jutraj-gnjemu shodu je samo izdelati načrt programa nove stranke, katera bode potem nastopi la koj po novem letu z manifestom do narodu. Dan za dnevom kaže se jasneje, da sprava, kakor je bila dogovorjena v Dunajskih punktacijah, nema naroda češkega za sebe, ker se je hotela in se hoče še izvršiti na kori-.t Nemcem proti odločnemu odporu češkega zavednega naroda. Le tako postane razumljivo ono elementarno naraščanje moči in upliva mladoceške stranke, katera z magnetično silo vleče na sebe vse odločne in zavedne zastopnike naroda, ki nečejo take sprave, kakeršna se mu ponuja. Će bi MladoČehi res bili samo kričači, ki s praznimi frazami hote slepiti narod, kakor čitamo to vedno v nasprotnih nemško-židovskih novinab, pač bi ne bili nikdar dosegli tacih uspehov, kakoršne vidimo očitno pred nami Ne dosegli bi jih nikjer, najmanje pa pri narodu, ki se politično tako zaveda svojih naravnih in državnopravnih pravic in je politično tako izobražen in zrel, kakor je narod češki. No pridruževali bi se njihovi stranki možje, ki so cvet iuteligence čeSke, kakor so baš zastopniki takozvaue stranke realistov, v kateri je mnogo jako izobraženih mlajih mož, profesorjev na univerzi, docentov in doktorjev. Zastopnik te stranke v državnem zboru je dr. KaizI, ki je te dni pristopil mladočeškemu državnemu klubu. O tacih mož ven-der nikdo ne bode trdil, da se dado ali raogo dati slepiti s praznimi frazami. Še manj pa bode kaj jednacega se moglo trditi o možeh, kakor je dr. Trojan, jeden izmej najstarejih privržencev staročeške stranke. Će se odločujejo taki možje od stranke, katera je s popustljivim svojim ravnanjem proti vladi ne premalo ozirala na želje naroda, je pač to jasno znamenje, da je stranka zašla na napačna pota, da se bolji elementi obračajo od nje. Žalostno je le videti moža. ki je osivel v pofitenein in trdem narodnem boji, kakor je stari Rieger, kako bode sko raj postal vojskovodja brez vojske, kako ga zapuščajo dan za dnevom dosedanji njegovi privrženci, kako vedno redkeja postaja četa pred kratkim Še uplivne in močne staročeške stranke, ki je v popolnem razsulo. Zanimivo za razsodbo razmer je pismo, katero je nedavno odpravil naRiegra iz stranke odstopajoči dr. Trojan. Glasi se tako-le: „Danes stopa mi pred oči bolje nego keilaj neka mala, ali jako važna dogodbica, katero Vam hočem sine ira et studio pozvati v spomin. Ko smo o Božiču lanskega leta potovali proti domu, posetil sem pred odhodom ministra predsednika, ter ga spominjal na nekatere važne stvari. Ko sva se razgovarjala, naznanil je sluga Vas. Jaz sera takoj rekel ministru, naj ne dovoli, da bi dolgo Čakali, ker jaz nemam nikakih skrivnosti pred Vami, in Vi valjda ne pred menoj. Vi ste bili takoj vsprejeti, jaz pa sem se na mah prepričal, da sem se zmotil Ko sem za-vršil svoj razgovor z grofom Taffeom, reče Vam ou blizu te-le besede: „Torej se zopet vidimo danes teden? Pridite!" Vi ste odgovorili na kratko: „Torej bode vender prišlo do tegavw A to je grof Taaffe potrdil Iznenadjen spoznal sem, da se pred menoj nekaj taji, ustal sem in odšel, Vi ste tudi odšli z menoj. — Odhajajoč iz palače, uprašal sem Vas, ae li to tiče sprave z Nemci. Vi ste to potrdili, jaz pa sem Vas prosil, da bodite obzirneji in stal-neji branitelj naših pravic iu narodnih potreb in sem dostavil: „Gledajte, da se vsaj mi ne raziđemo". Se li še spominjate tega? Od te dobe nastopil je toliki preobrat v Vaših političnih nazorih in parlamentarnem držanji, da jaz ne morem z Vami skupaj hoditi, a to najbolj v tako zvanem uprašanji sprave Zatorej izstopam iz staročeškega kluba, ako ravno sem za sedaj najstareji staro češki zastopnik, kar mi je obramba, če mi bode kdo ugovarjal zaradi tega koraka. Razlagajoč nadalje svoje stališče proti spravi pisal je dr. Trojan takole: »Ste se li popolnoma odrekli svojemu geslu: „Ne dejme se!" Će je tako, poprimern ga pa jaz. Ko sem stvar popolnoma dobro premislil, odločil sem se, da uplivam na nekatere tovariše, ter hočemo v sporazumljenji delati za blagor domovine, ki je v nevarnosti. O mojej odkritosrčnosti ne bode nikdo dvomil Nadejam se, da na predvečer svojega življenja izpoluujem* svojo domovinsko dolžnost — brez ozira bode li ta žrtva priznana ali ne". Komentara k temu pismu, s katerim je nedavno naznanil svoj izstop iz staročeške stranke, najstareji nje član, ni nam treba pisati. V zlati Pragi vršile se bodo v kratkem stvari, ki bodo globoko uplivale na ves naš notranji razvoj. Prihodnje državnozborske volitve pa bodo temeljito spremenile ves položaj. Nam ne preostaje druzega, nego izreči iskreno Željo, da se posreči vrlemu češkemu narodu odvrniti od sebe nevarnost, da se mu sklene sprava proti njegovi volji, Bprava namreč, v kateri vidi on nevarnost za svojo bodočnost, sprava, ki bi postala vir novih in še hujih bojev za njega obstanek. Odločno postopanje naroda in njega pravih zastopnikov potrjuje nas v nadi, da se bode želja naša tudi izpolnila. Stara staročeška stranka, ki je zapisala tako spravo na svoj prapor, ter jo po vsej sili hotela držati kvišku, tajati se je začela pod hudimi žarki narodove nevolje, od dne do dne krči se število njenih privržencev, nasprotno pa narašča, kakor mogočni plaz upliv mladoceške stranke, za katero danes stoji gotovo velika večina naroda češkega. Mišljenje tako zavednega naroda pa se no bode moglo in smelo prezirati na dolgo. Y. Po deželnih zborih. VIII. Manjše važnosti za nas bile so obravnave družili deželnih zborov, posebno deželnih zastopov tacih kronovin, kjer ne bivajo Slovani. Zaradi tega pa hočemo završujoč svoj pregled, le prav na kratko spregovoriti o njih. V Bukovini biva sicer mnogo Slovunov, ali ti se še jako malo zavedajo svoje narodnosti. V deželnem zboru te kronovine torej tudi narodno vprašanje ne pribaja dosti na vrsto. Letos je pri priliki tako rekoč mimogrede nekdo izrekel željo, da bi LISTEK. Lov na medvede. Humoreska. SpiHul Cucurb i tariua. (Daljo.) „Lojternice" so že stale pripravljene. Trudom bo vsi splezali nanje in — voz je drčal iz mesta ven. Najprvo srečajo moško osebo. To je dobro, pomenljivo, medved je naš. — Pot je bila dolga — več ur —. Mej potjo pravi naš Pavle, da bi bilo dobro gospoda župnika pohoditi — on ima izvrstno rakijo. To se je tudi zgodilo. Gospod župnik je bil jako prijuzen in je radostnim srcem vsakemu lovcu dal dober požirek tiste pijače, katera tako želodec ogreva, ob jednem pa tudi dajo pogum, kar je bilo za nekaternike posebne veljave v tem kritičnem času, zato ti tudi neso gledali, ali so pili dva ali tri „štamperle". — Lovci sede* zopet na vozu. Gospod Župnik stiska vsakemu roko v slovo ter spregovori naposled naivuonedolžnim glasom : „Torej z Bogom, gospodje, pridite še kaj,, pa | — dobro srečo Vam želim !M — Ko bi bil v šeršenovo gnezdo žoknil, bi ne mogel učiniti hujšega, nego s temi besedami. Lovci so kar roke sklepali, ustajali s sedežev, mrmrali, potem pa se vender udali v voljo Božjo, da bi gospoda župnika ne žalili. „Tu imaš, Pavle", pravi jeden izmej njih poluglasnim smehom. „Ti si temu kriv — ti si nas semkaj zavlekel!" Pavle, kateri je že dosti imel župnikovega voščila, vrhu tega pa še moral poslušati tako očitanje, se je pa le v ustne ugriznil ter vzdihuil proti nebu: „0 Bog, o Bog, zakaj me tako kazuuješ, ko ti vender nesem nič hudega storil !" Bilo mu je pri srci, da bi se bil kar nazaj vrnil, da neso imeli že več nego dve tretjini pota za seboj. Kaj pomeni srečo voščiti k lovu, to zna samu lovec. Sicer pa, kaj pomaga, kar je, to je — hajdimo ! DoBpevŠim v P. pride nasproti stara, suha ženica. Malo postoji blizu vozu, čudeč se lovcem, po kaj so zopet prišli v P. „Saj danes tudi ne bo nič", spregovori potem hripavim glasom. „Molči p.......b . . a !" zarenČi jej jeden izmej lovcev nasproti. „Te je kdo uprašal!" Lovcu je posebno hudo, če se kaka ženska utika v lovske zadeve — potem gotovo ni sreče. V P. je bilo že zbrauih brez števila lovcev iz raznih krajev. Bilo je tudi veliko tistih, ki so se že prvo pot — poskusili z medvedi Ko so se V8i mej seboj srčno pozdravili, plane cela novo došla lovska družba na ravno navedene pogumneže. „Zdaj pa le urno povejte, kako je bilo zadnjič na medvedjem lovu — kje so, kakšni so, kam so šli, so kaj hudi —?* Jeden izmej nagovorjencev, kateri se je čutil najbolj poklicanega za odgovor, ker je pred medvedi najbolj bežal, poprime besedo ter pripoveduje tako le : „Seznali smo, da so trije medvedje v tej le lozi", pokaže s prstom na desno. „Videli so jih ljudje vpčkrat, ko so kakor prašiči ležali popolnoma na prostem pod hrastom. Niti bežati neso hoteli. To se nam je dobro videlo. Urno pošljemo naznanilo gospodu Bogatašu in koj drugi dan nas je bilo že dvauajst lovcev skupaj, gonjačev pa do dvajset. se na narodne razmere bolj oziralo. Posebnega od bukovinskega deželnega zbora tudi nihče pričakoval ne bode, kajti v tej deželi Se o parlamentarizmu skoro nobenih pojmov nemajo. V deželni zbor volijo skoro same uradnike, pred vsem okrajne glavarje. Da se tak birokratičen deželni zbor ne briga za narodne zadeve, je čisto naravno. Naravno je ravno tako, da se v deželnem zboru čuje skoro le nemška govorica, katera vladi in njenim organom najbolj ugaja Žalostno je, da se še prav nič ne kaže, da bi se v Bukovini kaj kmalu nam.i vzbudil iz svojega mrtvila. Vsak napredek je v tej deželi jako počasen, kajti tu je domena Židov in birokratov. Na Tirolskem so letos Italijani prišli s popolnoma določnimi predlogi zastran razdelitve dežele v dva dela, nemški in italijanski. Njih predlog je pa obležal v odseku, ker ho se nemški kouservativci izrekli proti njemu. Nemški liberalci tudi Italijauov neso zadostno podpirali. Rekli so, da bi jim dovolili okrožni zastop, toda le z jako omejenim delokrogom. Zastopniki italijanskega dela dežele so pa izjavili, da bi s takim zasto|>om ne bili zadovoljni, sploh, da ne marajo za take polovičarske nasvete. Kaj bodo sedaj storili Italijani, se ne ve. Govori se, da morda celo ostavijo deželni zbor. Najbrž se Wlo dali pogovoriti, ker bi s pasivno politiko v sedanjih razmerah tudi težko kaj dosegli. V več deželnih zborih se je letos sprožilo tudi šolsko upiašauje. V nekaterih so se sklepale resolucije za versko šolo. V solnograškem se je pa pokazalo, da se za konservativne predloge ne da pridobiti več večina. Lienbachei jeva stranka se je j>o-polnoma odločila od ostalih konservativcev. Razkol mej njo in drugimi konservativci se ne bode dal poravnati in se bode gotovo v večji meri pokazal pri bodočih državnozborskih volitvah. It obravnav deželnih zborov, v katerih imajo večino konservativci, se jo pa dalo vender posneti, da v konservativnih krogih jako pojema upanje, da bi se kmalu Ualo doseči verska šola. Uresničenju njih želj stavijo se prevelike ovire. Dasi so se na čelo temu gibanju postavili škofje, vender se kaže, da posebnega uspeha ne bode imelo. V doieujeavstrijakem deželnem zboru, kateri se sedaj vedno nadaljuje svoje delo, so pa bilo burue debate glede zjedinjenja predkrajev z Dunajem, To zjediujenjo je brez dvojbe velike važnosti ne le za Dunaj, ampak za vso državo. Ž njim se bode pouzdigoila vrljava avstrijske prestolnice, pospešil v mnogih ozirih njega razvoj. Veliko upiašauje je pa, bode li čezmerno naraščanje Dunaja v korist vsem avstrijskim krouovinam. Bati se je, da bodo potem stolnice družili krouovio zgubljale na svoji veljavi. Tudi neprimeren razvoj Dunaja pospešuje le centrali/em, ki pa po dosedanjih skušnjah ni v prid naši državi. Zatorej se mi zjedinjenja predkrajev z Dunajem nikakor posebno ne ve selimo. To zjedinjenje je pa imelo tudi v deželnem zboru mn'jrf'o in hudih nasprotnikov. Protiseinitjo so se hudo upirali. Njihov uj>or je bil nam popolnoma razumljiv. Pogled v velika mesta nam kaže, da v njih dobro izhajajo le bogatini, dočim srednji ljud vedno bolj propada. Jednaka usoda preti tudi Du-ua)čauom. S povekšanjem mestne občine se močno Spravimo se na voze, zasedemo lozo in lov je pričel. I V prvem gonu smo medvede sicer videli, vse tri, vender je bilo predaleč streljati. Useli so se vsi vkupe skoro vsakih petdeset korakov ter so na vse strani vohali moleč glave kvišku. Medvedje so po polnoma črni, jeden je prav velik, drugi malo manjši, tretji pa je majhen. Ne veni, kako smo stali — ker hkratu so nam medvedje ušli iz gona. Slabo je bilo zasedeno Ker je bil sneg, smo šli za sledom in smo kmalu zazuali, da so se ustavili v drugi lozi, komaj par tisoč korakov od prve. Mi zasedemo to lozo precej gosto, kajti prostor tam ni posebno velik pa, jako ugoden za lov. Medvedje so bili v drugi in smo jih mi tako obkolili, da ni bilo upanja, da pride le jeden zdrav iz nje. Gonjači prično goniti — hkratu nastane grozovito upitje, obupen krik: „Joj, joj, medvedje!" in kmalu se tudi ti prikažejo, korakajo prav mirno od lovca do lovca. Ti pa mesto da bi streljali, so se drug za drugim potisnili za grme in pustili medvede tik sebe naprej. Ja* ležem za grmom skrit in ko jih ugledam, pritisnem svojo puško k lici — tako —" „Ne mahaj a puško okolu sebe", zagrmi naš Pavel, kateri kaj tacega ne more videti. „Češ koga ustreliti ?" povekšajo tudi občinska bremena, ki se bodo največ zvalila na ramena srednjega in ubožnejšega prebivalstva. Bogatini znajo se itak bremenom izogibati. Iz obravnav deželnih zborov se je pa tudi videla velika nejasnost položaja, ki je močno tlačila vsako delovanje. Stranke se baš zaradi negotovih razmer neso mogle prav odločiti za kake odločne korake. Nade, da bodo deželni zbori kaj pojasnili položaj, se neso uresničile, treba bode čakati državnozborskih volitev, kajti še le potem ae bode videlo, ali se avstrijska politika obrne na desno ali na levo stran. Politični razgled. [%loir«i!SBJjifierscheid. Knezonadškof Gruša je potem storil obljubo. Načrta zakonov o preskrbovanji vojaških udov in sirot in ob ukvartiranji bosenskih vojakov izročila sta se političnemu odseku. Cesarsko naredbe zastran podpore po nunah poškodovanim krajem vzele so se na znanje Potrdila se je pogodba, skleiieua z Italijo v varstvo literarne lastnine. Koncem seje so bile dopolnilne volitve za nekatere odseke. Riegef. Po nekaterih krajih na Češkem je prebivalstvo podobe dr. Riegra, ki so jih imeli po hišah, vzelo iz okvirov in namestu njih delo v okvir listke z napisom : „Tukaj je bila podoba bivšega vodje naroda češkega dr. Riegra." To nam kaže, kako je izgubil zaupanje dr. Rieger, ki je bil nedavno najpopularnejši mož na Češkem. V «i m baJe o menico. Vladna glasila seveda odobrujejo sklenene resolucije, in „Odjek" posebno naglasa, da morajo roditelji kraljevi podrediti osebno čuvstvo interesom domovine in prestola. „Male Novine", „Dnevni list" in „Videlo" se pa odločno potegujejo za kraljico. O poslednjem listu je to čisto naravno, ker je vodja naprednjakov GaraSantn sam v skujiščini kraljičino spomenico zagovarjal. Nekaterniki celo hočejo vedeti, da je Garašanin duševni oče te spomenice, kar pa on zauikava. V italijanski zbornici interpeloval je poslanec Puntano, kaka načela ima sedanja vlada glede carinske politike in bi li ne bilo umestno, da se odpove trgovska pogodba z Avstrijo. Ta interpelacija ima očeviden nameu, da spravi vlado v zadrego. Glede carinske in trgovske politike vsa vladna stranka nikakor ni jedina, za-tegadel bode opozicija skušala baš taka uprašauja spravljati v razgovor. Na ta način bi utegnila le s časoma omajati tla Crispijevi vladi. Delavska kriza v Italiji postaje veduo ostreja. Te dni bilo je odpuščenih iz državnih zavodov nad 3000 delavcev. V veliki državni livnici v Terni in v arsenalu v Benetkah namerava se tudi odpustiti velik del delavcev. V „Ne bom, ne bom, jaz samo kažem — pri- | tisnem prusko k licu in mislim sprožiti — pa vedi vrag, ni mi dalo — trije medvedje so vražja prikazen — nesen se upal streljati — medvedje pa so tik mene, ne zinenivši se za-me, korakali zmago-uosno iz loze — —." „Pa bi bili vender streljali!" oglasi He Gr- lajnik. „Bogme, nesem se upal, ko ni nobeden drugi streljal — pač pa sem bežal, ker sem se bal, da pridejo nazaj." „Ali Be Vam ni zdelo, da je bila atmosfera okolu vas nekako čudna?" Nikak^ga odgovora. pKaj pa gospod Bregar, ali je ta videl medvede ?tt „Rekel je po lovu," oglasi so drug lovec: „Vi imate vender strahovito srečo, vsi ste medvede videli, samo jaz ne — " „Kaj še," ga odvrne pripovedovalec, „jaz sem meril, kako daleč bo bili medvedje od ujega — zmeril sem natanko deset korakov — strela pa le ni bilo od tam." — Bogataš, kateri je vse to poslušal, se je pomenljivo nasmejal — rekel pa ni nič. „Habahu!" zadoni v celem krogu, „zdaj znamo, Milanu in v Breseiji je na tisoče delavcev brez dela in se je bati izgredov, ker ta kriza traja že nekaj let. Jferrt/. Znani vodja francottke zmerne republičanske stranke, ki pri zadnjih volitvah za zbornico ni bil dobil nobenega mandata, hoče sedaj kandidovati za senat. Nadeja se, da bode pri teh volitvah srečnejši. Zadnji čas so se njegove napake, ko je bil na čelu vlade, nekoliko pozabile. Tudi o tonkinški politiki, ki «a je pokopala, že Francozi malo drugače sodijo, zatorej je le mogoča politična rehabilitacija Ferry-jeva. Fra n voski monarhisti. Pri letošnji budgetni debati v francoski zbornici so se od monarhistične strani slišale jako po-ni'Mil ji ve besede. Več govornikov z desne strani se je izreklo skoro za republiko. Posebno je jjomenljivo, kar je govoril znani Pavel Casaguac. Rekel je, da so monarhisti izgubili vse upanje, da bi se kdaj obnovila monarhija. Od republičanov jih sedaj ločijo le še nekatera verska uprašauja. Taki govori pač neso veseli za pretendente. Hrazilija. Kon8tituanta začela je posvetovanja o novi ustavi. V zbornici se je prečitalo pismo začasne vlade, v katerem se miniaterstvo zahvaljuje za dosedanje zaupanje in prosi, da bi zbornica hitro končala posvetovanja ob ustavi. Približuje se torej Čas, da se zjedinjene re-jiublike brazilijske definitivno osnujejo. Dolgo se je stvar ulekla in začasna vlada je imela dosti težav. Sprva se je kazalo neko monarhistično gibanje po nekaterih pokrajinah, ali s daj so se že vse stranke sprijaznile z republiko. Tudi večina evropskih držav je že republiko priznala. Niti tako dolgo neso čakale, da se definitivno uravnajo razmere. Ko so dobile od svojih zastopnikov v Braziliji točna poročila, da na obnovljenje monarhije misliti ni, so jele druga za drugo priznavati republiko. Domače stvari. — (Desetletnica koroškega deželnega predsednika.) Te dni praznoval je baron S c h m i d t - Z a b i e r o w desetletnico svojo kot deželni predsednik na Koroškem. Da so ga počastili pri tej priliki Nemci, to je povsem naravno, saj so vsa njih prizadevanja našla močuo zaslombo v njem. Akopram so ga pred 10 leti vsprejeli nekako ne-zaupno, preverili so bo kmalu, da je „ujih mož", da ne bode kalil njih vode. Slovenci koroški pa nemalo prav nobenega povoda, da bi se veselili desetletnega njegovega službovanja, pustila jih je torej ta slavnost popolnoma hladne. Će celo rene-g»ti i\ la Dobrni k pojo slavo njegovo, nam pač ni treba ničesar pristavljati. Stvar govori sama ob sebi. — (Slovensko gledališče) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo javno skušnjo učenk in učencev dramatične šole. Nadejamo se, da se bode občinstvo zanimalo za to predstavo. Cene so znižane za tretjino, začetek ob 1/a8. uri. — (Železnica i z L j u b I j a n e v K a m n i k) otvorila se bode v kratkem. Jutri bode tehniško« policijski ogled. — (Iz pisarnice „Drum. društva".) Vodi a operete, g. prof. Fran Gor bič je zbolel in V8led tega se je morala opereta, ki je bila napovedana na nedeljo dne 21. t. in., odpovedati, oziroma preložiti na poznejši čas. Vsekakor se bode kdo je pismo pisal, kdo je lovce karal, kdo je govoril o časnikih — — „VeBte gospoda", povzame glas Grlajnik, kateri se je rad šalil, „to je tako: Pisal je nam, da se boji, da bi ga kdo ne tožil radi žaljeija časti, ko bi ga v one časnike dal. Kakor pa baš čujemo, se je moral on samega sebe najbolj bati --." Te besede so imele splošen smeh za posledico. „Zdaj bode treba na delo, Čas se pomika!" oglasi Be mali krepki lovec v neki čudni uniformi z velikanskim peresom na klobuku. To je bil lovski čuvaj gospoda Bogataša in tako rekoč reditelj vsemu lovu, ker je razmere najbolj poznal. V istini ni bilo dlje čakati, ker je ura že kazala deset dopoludue. Lovci in gonjači so bili že zbrani — zdaj pa na noge! Pomikala se je cela velika četa, prava pravcata črna vojska iz vasi proti gozdu, v katerem so ložirali medvedje. Znabiti ga ni orožja na svetu, da bi ne bilo v tej črni vojski zastopano. Videti je bilo tu pušk dvocevk, jednocevk, repetirk, samokresov, orožja, kateremu je teško imena najti, ker ui bilo ne puška, ne meč, ne krepelce, bodal vsake vrste, strahovitih mečev, ki so spominjali na starodavne rimske čase, nožev, sekir in — kdo bi vse moralo počakati z opereto dotlej, dokler ne ozdravi g. pmf. Gerbić. Skrbi pa ae že za to, da bode v nedeljo dne 21. t. m. gledališka predstava, katera se bode razglasila pravočasno. — (, Slovenski Pravnik") prinaša v 12. štev. nastopno vsebino: 1. Dr. J. Kavčič: Slovenska pravna akademija. 2 Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse. (Dalje). 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) K uporabi dv. dekr. z dne 29. majnika 1845, št. 889 zb. pr. zak. — Izločitna tožba? b) Odškodba po § 339. obč. drž. zak. c) Do-kazuvatelj v večui spomin mora začasno trpeti na-spiotniške stroške. Določila pravdne novele o stro ških veljajo sploh za vsako sporno postopanje, ne le za kontradiktorno d. Dovolitev roku kot zad njega je smatrati za odrek vsakega daljšnjega rokii po §-u 11. pravdne novele in zatorej gredo v tem slučaji stranki tudi t. zv. dobri dnevi, e) Nastop in storitev nemški sojene, a na slovensko prevedene glavne prisege. 4. Književna poročila. 5. Drobne vesti. 6. Vabilo na naročbo. — (Klub slov. bicik listov^ priredi jutri večer v klubni sobi pri Auerji svoj drugi jour fix. Razgovor bode nameravana predjiustna veselica, in na-omišljena društvena o|>rava, katera se bode za slavnostne slučaje porabljala. — Želeti je torej, da se društveniki polnoštevilno odzovejo. — (C. k r. poštno in brzojavno r a v n a-teljstvo) nam poročil, da se bode v olajšavo vsprejema oziroma oddaje tovornopoštnih poši!jatey, pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Ljubljani uradne ure za tOVOrnopoStnb služijo raztegnile na uradno ure pismene pošte, to je od 7. ure zjutraj brez prestanka do 7. ure zvečer in to za čas od 16. do 25. t. m., ker o Božiči na to pošto prihaja nenavadno mnogo pošiljatev. Hkratu se pa priporoča občinstvu, da oddaja ua pošto pošiljatve že do-poludne, da so morejo še isti dan dalje odpraviti. V nedeljo dno 21. t. m. bode sena tej polti poši-1 jat ve vsprejemale in oddajale iste ure kakor ob delavnikih. — (G o s p. K r u n o s I a v H e r u c) znani pisatelj, ki ima na Ruskem slovansko knjigarno, došel je za nekaj dni v Zagreb. — (Vreme.) Pretekle dni imeli smo suho zimo, da se je po ulicah prašilo, kakor v poletnem času. Danes pa sneži in vse je zopet pobeljeno. — (V Zagrebu) širijo se mej šolsko mladino dobici tako silno, da se ljudskih šol spodu,a dva razreda in vse otroške vrte do 10. januvarja zaprli. — (Ogromna razstrelita.) Preteklo soboto zažgali so v kamnolomu blizu Kostreue v Pri« morji veliko mino, napolnjeno s 1380 kilogrami alloxina. Kamenje, katero je odvalila ogromna sila, računa se na 7000 in.8. Z dobljenim kameujem zasipava se Reška luka. Isti dan ob 4. uri popoludne bila je druga razstrelba v Preluki blizu Opatije. Mina bila je napolujena z 2300 kilogrami dio-rexiua. Uspeh bil je sijajen. Odvalil se je kos brega, kakor se ceni, do 10.000 kub. metrov. — (Okolu Grobnika) na Hrvatskem dela medved veliko škode. Nedavno je na paši vpričo pastirjev raztrgal osem ovac. Jedeukrat so 2e pri- to našteval. Nekatera puška bila je taka, da se je bilo bati, da hkratu razpade, trije, štirji kosi s trto skupaj zvezani. Zanimivo pa je to, da se je najbolj čudno orožje tudi popolnoma strinjalo z osebo, ki ga je nosila. Zastopana je bila tu vsaka starost, od desetletnega dečka do sivega starčka. Največjo pozornost pa je vzbujal Grlajuik. Ta se je pa tudi nalašč tako napravil, da se mu je moral vsakdo smejati. Zakaj tudi ne, lov je zabava, in če je v veliki družbi človek, ki ume razveseljevati, kakor Grlajuik, mu je gotovo vse hvaležno. Grlajnik je to dobro znal in je spuščal svoje dovtipe, da so se vsi kar za trebuhe držali. Imel je dolgo temno suknjo, hlače v škornjah, glavo zavito v neki temuo-sivi kapuci, iz katere je samo obraz gledal — pravi dimnikar — vrhu te črn trd klobuk, brke in brado pa si je tako poštrgljal, da je vse doli viselo; zraven si misli nem pogled, težavno hojo, puško na rami in dolgo bodalo, ne vem iz katerih časov, ki mu je bingljalo na traku obešeno po prsih sem ter tja, in — pozabil boš vso resnobo življenja, smeh ti ne bo dal naprej; ko bi še Nestrov živel, ta bi mu kot kolegi roko poda i. (Dalje prili.) redili gonjo nanj, a brezuspešno, sedaj se pripravlja nova, da se uniči roparski gost — (Iz Vipave) se n*ra piše, da je v nedeljo in v ponedeljek po Vipavi razsajala strašna burja. Prazne vozove je preobraČ-ila in morali so jih kar na lici mesta pustiti, da so le s konji ali voli Brečno do hiš prišli. S polnimi vozovi si pa nihče ni upal naprej. Mraz bil je uprav sibirsk, da je vse kar škripalo. — (Strasten loterijec.) V milosrdnih bratov bolnico v Zagrebu došel je te dni Vekoslav Androjna s prošnjo, da ga vsprejrao. Na uprašanje ima li kaj premoženja, pesegel je v žep in izvlekel cel kup riskoutov, češ, to je njegov imetek. Preteklo leto stavil je v loterijo samo — 880krat. Zadel je vsega vkupe 30 amb. —-(Stare pisemske znamke.) Trgovinsko miuisterstvo je odredilo, da bodo stare poštne znamke iz 1883. 1 še veljavne do uštetega 30. junija 1891- Rok za zameno starih znamk za nove podaljša se do iiO. septembra 1891 — (Vabilo.) Bralno društvo v Borovnici ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 20. grudna t. I. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, z običajnem vsporedom. K obilni udeležbi vabi č. ude odbor. — („ Slovensko p e v s k o d r u š t v o „Triglav" v Radovljici) priredi dne 81. grudna t. 1. v prostorih Bastelj-eve gostilne veselico s petjem, godbo in plesom (po polnoči). Pri veselici svirala bode godba iz Cirkuega TJstopniua za ude 20 kr., z rodbino 40 kr., za neude 40 kr., z rodbino 80 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Vabilo) k božičnici in zabavnemu večeru, koja priredi na elništvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu v nedeljo dne 21. decembra t. 1. v dvorani hotel „Evropa" (Piazza Caserma). Vspored božičmee : 1. Govor g vrtuarice. 2. Molitev. 3- „Pri jaslicah", deklamuje Škrjanec. 4. nPri jaslicah", petje. 5. „ Sirotadeklamuje Debedojak K. G. „Vesela pevka", pojejo štiri deklice: Šmuc M., Kresovič J., Seme O , Vtčeljo M. 7. „Božični večer", otroška predstava izvršujejo: Rožanc M., Cetin L, Čepek I., Gor i Up L. Kresovič A. 8. „Ve-Berla unča vrsta", petje.. 9 „Nedolžuo srce", deklamuje Maurin S. 10. „Zahvala", govori Nabergoi J. 11. „Zahvalna pesem", petje. 13 Razdelitev daril. 14. Govor iX- voditel)ice. Z .četek ob 3. uri popo-ludne. — Vspored zabavnega večera: 1. Tamburaši. 2. M Brajša: „Istarska himna", poje zbor. 3. Govor. 4. Tamburaši. 5.1. pl Zaje: „ Hrvaticam", poje zbor. 6. „Šopek narodnih pesnij", izvaja se na citrab. 7. G. Eisenhut: „Svibanjska", poje zbor. 8. „Valovje", valček, izvaja se na dvoje citer, !). Tamburaši. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustoi>niua k božičnici 10 kr. (otroci prosti) in k zabavnemu večeru 20 kr. — (Konjarski odsek) c- kr. kmetijske družbe kranjske imel bode v ponedeljek 29. t. m. popoludne ob 2. uri v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske svoj letni občni zbor. — (Ovni velikega berga maske ga plemena) so došli 4. t. m. v Ljubljano in so jih dobili na podlagi sklepa glavnega odbora z dne 1. t. ni.: Ivan Vinko v Gorjah, Kune Jakob v RoVtab, Rudolf Gašpar v Lomeh, Samotorčan Anton v Št. Jnštu, Vester Anton v Zagorici, Zupan Anton na Breznici, Žavbi Tomaž v Tuhinji in Tomažič Janez v Samoboru. — (Prepovedani lovski čas za ribe) na Kranjskem, ki je določen z ribarskim zakonom z dne 18. avgusta 1888. I. ter je meseca novembra t. 1. veljavo dobil. Za spodaj naštete plemenitejše ribje vrste se z ozirom na njih drestue dobe določujejo nastopni prepovedani lovski časi, in sicer: 1.) Za vsa postrvska plemena od 16. oktobra do 15. jauuvarija; 2.) za lipane in sulce od 1. marcija do 'JO. aprila; 3 ) za krape od 16. maja do 15. julija; 3 ) za mrčne od 1. maja do 15 junija; 5 ) za žlahtne rake ali jelševce (torej izvzemši koščake): a) za samce od 1. novembra do 31. januvarja; b) za samice vse leto. Ne smejo se niti na prodaj postavljati, niti po gostilnah ponujati ali oddajati: 1.) Gori št. 1—5 a naštete ribje in račje vrste mej tam določenimi prepovedami lovskimi Časi, izvzenisi njih prve tri dni; 2.) samica jelševca ali žlahtnega raka vse leto; 3.) potočne postrvi pod 24 cm, jezersko postrvi pod 30, lipani pod 30, sulci pod 54, krap. pod 32, mrene pod 35, ščuke pol 35, pod- lesti pod 30, platice pod 30; cm meri se z vso glavo do konca repne plavut«. Samec jelševca ali žlahtnega raka pod 11 cm, merjen s čelnim ostnom do iztegnenega repnega konca. — (Za dijačku kuhinjo na Ptuj i) blagovolili so nastopni p n. prečastiti iu častiti gospodje veledušuo darovati: Gosp. dr. Fran Jurtela, odvetnik in dež. glavarja namestnik na Ptuji, 10 gld.; ii- o. Stazinski Konrad, minoritski kapelan na Ptuji, 2 gld.; g. Korošec J, kapelan v Cirkovcah, po g. A. Gregoriči 5 gld.; g. dr. Muršec Jožef, zlato-mašnik v Gradci, 5 gld. ; g. dr. Omulec Ivan, odvetnik v Ormoži, 5 gld. ; g. Strah Jurij, kmet v Hvaletincih, po g. A. Gregoriči 1 gld.; g. Simonič Frau, kapelan v Zavrči, 3 gld.; g. Skuhala Peter, žujmik pri Veliki Nedelji, po g. Ferdinandu Mnjcenu 5 gld.; g. Mere Jakob, kapelan v Ribnici, po g. Ferdinandu Majcenu 1 gld.; volilo jiokojnega g. Ivana Tikvica po g Lukeži Kunsteku 8 gld ; g. dr. Plot Jakob, odvetnik na Ptuji, 9 gld.; g. Kun-stek Lukež, prof. na Ptuji, 6 gld.; g. Klobučar Anton, c kr. sodnijski pristav na Ptuji, 6 gld. ; g Cilenšek Davorin, prof. na Ptuji, 2 gld.; g. Majcen Ferdinand, veroučitelj ua Ptuji, 2 jjld.; g. lira-tuša Alojzij, benetieijat na Ptuji, 2 gld. (10 kr.; g. Črnko Marka, mestni vikar na Ptuji, 2 gld. 10 kr.; g. Salamon Fran, mestni katehet na Ptuji, 2 gld. 10 kr. Vsem preblagim dobrotnikom in iskrenim ljubiteljem uboge gimnazijske mladine izrekamo prisrčno zahvalo in itoterni: »Bog platfl" — (Kapisanih) je za učilišča Ljubljanska, zlasti zs gimnaziji in realko 42 štipendijev, za katere je prošnje uložiti do 15. januvarja. Telegrami ^Slovanskemu Narodu": SerajeVO 16. decembra. V Kotorskom pri Derventu ustrelil je odpuščeni občinski notar iz osvete župana. Morilca so zaprli. Judenburg 16 decembra. Rudniški delavci v Fohnsdorfu ustavili so delo. Rim 16. decembra. Papež je malo na-hoden, a je do 2. ure popoludne dajal avdi-jenco in vsprejel več kardinalov. Rim 1 G. decembra. Neki Bonesana vrgel je v voz avstrijskega poslanika pri Vatikanu, Itevertere, kamen, razbil šipo in poslanika lahno poškodoval. Zlodejec, nekdanji vratar, je zaprt. Pri zaslišanji je izpovedal, da se je hotel osvetiti, kc v #a je poslanik odpustil. Rim 16. decembra. Dodatno se pripoveduje, da je Bonesana vrgel dva kamna v Ileverterov voz. Poslanika kontuzija bode v treh ali štirih dneh zaceljena. Rim 16. decembra. „Riforma" javlja, da pride Bonesana že jutri pred kazensko sodišče. Vsi listi izražajo svoje simpatije Re-verteri. Papež dal je uprašati, kako mu je. Rim 16. decembra. Na žolezuični progi pri Averzanu je sneg pet metrov na debelo. Štirinajst delavcev, ki so ondu delali, prišlo je včeraj pod snežni plug. Trije so zmečkani, ostali teško ranjeni. Beril 16. decembra. Zvezni svet je sklenil, da se iztira iz Švice več oseb, ker so anarhistično propagando tudi v Švici nadaljevale in propovedovale, da se obstoječi rod šiloma odpravi in v ta namen kot pripravna sredstva rabijo umor in drugi zločini. Edinburgll 16. decembra. Mestni zbor sklonil, da se Parncll izbriše iz vrste častnih meščanov. Pariz 16. decembra. La Bruyera in gospo Duc Quercy so danes dopolndhe zaprli. Prvega, ker je Padlevskemu pomagal ubežati, poslednjo pa, ker mu je dala stanovanje. Posamezni listi javljajo, da bode zaprt tudi časnikar Gregoire, pri katerem je bil Padlevski skrit, Gregoira še neso dobili, ker biva nekda v Londonu. Dublin 17. decembra. Nasprotnika Par-nellova Davitt in Tanner sledila sta včeraj Parnellu na vse kraje in sta tudi govorila k zbrani množici. V selili Bally, Na Kil in Castle, Gomcr prišlo je do srditega boja, v katerem je bil Davitt z udarci s palicami ranjen. Kilkenny 17. decembra. Pri odhodu iz Castle Comera bil. Parncll z apnom v oči vrženim poškodovan. Dospel semkaj skoro slep v hudih bolečinah. Zdravnik upa, da se mu ohrani vid. Uiv/Au vesti. * (Ženska volilna pravica.) V Levovu bila je te dni delavska skupščina, kateri so se udeležile tudi ženske. Skupščina je zaključila, da se tudi ženskam podeli volilna pravica. * (Ženske kot lekaruiki) Kakor se javlja iz IVterburga, namerava ruuka vlada v kratkem ustanoviti farmacevtsko učilišče /a ženske. Ženske se bodo morale jednako učiti, a bodo imele tudi iste jjravice, kakor njih moški kolege. * (Velika volila.) Nedavno v Novem Jorku umrši Američan Danijel Fayerweattter določil je v svoji oporoki, da se iz njegovega {>remoženja 2 milijona 100.000 dolarjev razdeli 20 .semeniščem, 95.000 dolarjev pa bolnicam v Novem Jorku. * (Vožnja z v e J o c i p e d o m.) Štabni kapitan trdujivakega topništva v Kovnu baron Keller-kraus, ki se je že po letu z biciklom peljal iz IV terbur«n v Tobolsk, hoče sedaj na velocipedu potovati iz Varšave preko Dunaja, Stuttgarta, Pariza in Lyona v Caunes, od kodar »e po ladij« popel|e v Algier. Baron Kellerkraus hoče se preveriti, v koliko more velociped nameščati konja. Drug ruski telocipediet peljal se fe z veloeipedom čez kavkaske gore v TiflsB, Katais in nazaji * (Kolera v srednji Ameriki.) Iz Novega Jorka se telegrafu j«, da kolera grozno razsaja vGuatemali. Nad 12.000 ljudi je zbolelo. V mestu Guatemala samem umrlo je v teku sedmih tednov 1200 ljudi. * (Grozni prizori.) V mestu Juarez v Meksiki vršila se je te dni v pričo velicega števila gledalcev v teh krajih priljubljena borba z biki, pri kateri so se vršili grozni prizori. Več bikov raz-mesarilo se je mej saboj, razni ranjeni konji postali so besni, da so jih morali ubiti. Mej občinstvom nastala je velika zmešnjav,«. Vojaci iz bližnjo vojašnice bili so večinoma pri predstavi. Ta slučaj porabili so vojaški kaznenci ter se uprli in pomorili straže potem pa bežali v gore. Vojaki so jih pozneje zasledovali in je bilo v boji usmr-temh 14 beguncev, štirje pa ujeti in drugi dan po preki sodbi ustreljeni. * (Nežen migljaj.) Slavni zdravnik jiro-fesor H. glede nagrade ni kmalu zadovoljen. Nekega dne uprašala ga je nekega bankirja soproga za svet in m>u po konzultaciji dala cekin. Profesor začuti mali zlat v roki, dene naočnike na nos in začne iskaje gledat na tla. „Ali vam je rnari cekin na tla padel?" upraša dama. „Prvi ne, a drugi." Gospa umela je migljaj in zvišala profesorju honorar na dva cekina. / '7._ -w*>r> „LJUBLJANSKI ZTOf za pol leta j jI H to j i z-t Vfne leto gkl. : g!f> 5 90 11 ta 14 8 - - M - W - "''i htfr. Speli povojen, BO Snrovo maslu, Jr.ieo, jedno : . , . ■tottO, liter . . . . Goveje me.io, kgr. Telečje „ ., Svinjsko 9 a Koitrunovo , „ Pijanec...... (tob)b...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ n . . Drva trda, i Quetr. n-elika, 4 z\. kr 1— li— 70 II— 3-b — 8 1 — «50 1 — o • — 53 86 — 4fi 16 1 7« 1 78 d so 4 Meteoro logično poročilo. & (a- opa-tovanj-i Stanje tiarometra v mm. Temperatura Ve-t rovi Nebo Mu-kriuM mm. °/0 . . , Dunava reg. srečke 5°/0 . . . Zemlj. obd, avstr. 4V>"/o «I**»M Kreditno srećke...... Rudolfove srečko..... Akcije fcnglo-avstr. banke . , ' TrKmway-druftt. vei.j. 170 jjld. a. v, gld 107*70 l> 2 — 980 — 301 — 14*60 90 t -45 ' G 45 «50 k'd. 100 . 100 j■■♦** «i Dorsch-cvo najeiHte|»ie, it»|*4ve«efše In uafnpli \ UtJI • vrHte medieinaliBo «»!'»> ir. kitovih Jeter. Miarooreverleno tArodMtvo proti li aslju. zlaMti pri |»lu< n.li holeznlli, Mkr.rtVljulli Itd. Mala steklenica KO kr., dvojna .steklenica OO kr. BergeiiNko Dorsch-evo olje Iz kitovih jeter v trfoglatlh steklenfoah i «iil. (793—15) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na L|iil>lJsmi. tx\x >IeH(nem t»-j>,-ii II. i * I •a i i ♦ ♦ I ♦ i I i i ♦ l)n ni v lovski sezoni in v mokrem jesenskem času mokrih nog, trdili _čevljev,_ doseže ae z J. BENDIK-a v Št, Valentinu c. in kr. patentovano, i vodo neprepuščajooo redijo masčo za usnje kar kažejo že Dati l-'letne akušnje in potrjujejo le stotine pri/.nalnili pisem ter »e raoi aa lovsko čevlje pri Najvišjem dvoru. Za likanje eevljev in konjetke oprave se pa nadalje priporoča po ravno tom izumljena c. iti kr. privileuovana (714 9; tinktura za likanje nsnja ki nare - Vi m .....I« n Prodajalcem na drobno dovoljuje ao rabat. LZalogo v LJubljani imata SehuMHniyr J&c W i-, d« več K r i s p e r. IPred pon.art'J»ujciM Ne »vitrf I ss DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, Človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako ele^ntno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu, in pridejan tudi njej^ov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. LEjOjOuOCCM^ "umu- o"umu^'u?E1 s S g rt s- rt s s s 1 J. Giontini v Ljubljani trgovina s knjigami, umetninami, muzikalijami in papii priporoča /.a svojo veliko zalogo knjig m porfolmnii, knjiži«' %a mlu-tlino, sijiijiiiL'b knjig, antologij« fclttfilkOV, romanov, l»oTto|»i*4ov, potem konfekcijskih papirjev, pisnih map, poje-zijskih in spominskih knjig, o krasa v za božično drevesce, narejenih jaslic, elegantnih pisal, fotografijskih albumov v raznih velikostih, gosel, kitar, citer; nadalje primerno darilo Engelovo patentovano podlogo na pivnem kartonu za 1891 ■a pisarne in Halone po gld. 150, Clmpermanove pasmi vezane gld. 1*60, ^n{ižnl«e otroke v elegantnem kartonu gld. —70 itd., itd. (910—*2) Uljudno vabim na ogled svoje l»o/.i<*iio razstave, hkratu naznanjam kot novost, da se „Kacalo dmftj In newaTM v ploščevinskem zatiku b slovenskim tekstom dobiva po 60 kr., po pošti 70 kr. izdajatelj in odgovorni urednik: l>ra«otin Hribar. l.KKtoiiiii in tiak. ,.Narudm* Ti.^karue*. 0^6423 0893