CENA SENU JE IZREDNO POBASTLA fa je clases že po 55 do 69 Din za csnt. Nekal.ri prekupci so ga zaarali po 15 do 30 Din. Vse opozarjsmo, Jki so kupcem nasedli, da so pogodl'8 neveljavnc, ako se je cesa Izpremenila za veo kot pclsvico! Opozarjamo ludi Dblast, da prepreži tako izkoriščanje kmeta, ki _e lisk nič no dobi za svcje pridelke! Prekupce op.za.jamo, da s_mi pGšieno uredijo to zodevc, sicei bomo morali fiii javno ožigosatii Zakaj kmet ne more nič plačati svojih obreznosti? Ako pogledamo naš izvoz v 1. 1931 in v letu 1934, na.jdemo sledeče podatke: Leta 1931 smo izvozili 3,323.416 ton (1 tona je 1000 kg) blaga in smo prejeli za to 4.800,960.000 Din. Leta 1934 smo pa izvozili 3,584.242 ton (torej za 261.000 ton več), prejeli pa emo le 3.378,203.000 Din (torej za 1.422,000.000 Din manj). Večina izvoza je kmetijskib pridelkov. Kmet je z razliko od 1.400,000.000 Din leta 1931 labko p.aeal vse obresti kmetskih dolgov, ki znašaj. okrog 4?0 milijonov Din letno ter še odplačal dolga eno milijardo Din. Ali se onim, ki te številke sestavljajo, ne bodo odprle o.i, da bodo videli, kako nujno je začeti reševati krizo s tem, da se dvignejo cene kmeiijskim pridelkom! Naš dioar ni padel. Ko je sedanji finančni "ttinister Stojadinovič izdal zakon, da se zniža Titje dinarja od 3G% na 25%, so vsi pričako/ali, da bo dinar padel. Zakaj ni padel? Zato ne, ker je zunaj itak že stal na tej ceni preje, dcma srno sami sebe za nos vlekli in — 30 ______lijonov letno zato plačevali obresti od zla- ta, ki smo si ga izposodili. Nejvišjs bancvinske davkc plačujemo seve v uravski banovini! Vsi protesti niso nič pomagali. Xi čuda, da potem tudi v Bsogradu vzamejo vzorec po banovinskem proračunu In kar najbolj obdačijo ravno Slover_'jo. t Železniška tarifa znižana. Konečno je vendar sedanji minister prometa uvidel, da bode dvignil zopet železniški promet, oselmi kot tudi blagovni, ako bo znižal cene. Do 25 tisoč vagonov je sedaj redno počivalo. Našička — afera bo ena največjib afei\ iz katerrih je država imela škode mnogo milijonov. Ker je 107 obtožencev in še večje število odvetnikov, so dali obtožnico, ki obsega 120 strani, tis-kati. Italija sa Je v celoti zapila — to jc najhujši udarec naši lesni trgovini. Če bo kdo hotel še kaj uvoziti v Italijo, potrebuje za vsak uvoz posebno dovoljenje, Najvee pa se bo snielo uvoziti 25% dosedanjega uvoza. Solske knjlga — mocopol? Pri na3 se vedno _yeč predmetov napravlja za monopol. Po- teim smemo te predmete le v Beogradu izdelovati, Ie od tam se tudi razpošiljajo po vsej državi. Šolske zvezke so že vpeljali tekom zadnjib let. Sedaj so se lotili še knjig. Od vseh straai gr&do protesti v Beograd, ne verujemo, da bi kaj zalegli. Rnski kmetje zatadi zemlje izvršHi atentat. Ruski kmetje niso več lastniki zemlje, ampak so le državni hlapci na — svoji zemlji. Ni čuda, da eo se uprli. Trije kmetje so ubili znanega komunista Burlakova, vodjo kolhozov, to je komunistifnih kmetij. Krvavi oclpor kmotov v Sib^&ju. Ker so kmetje v Sibinju hoteli osvoboditi svoje tovariše, je orožniški poveljnik dal ukaz streljati. Mrtvih je obležalo 7 kmetov, 6 pa je te/.ko ranjenih. Cene: Sadju so cene porastle: za mošančke 3.50 do 4 Din, bobovec 3.20 — 3.50 Din za kg. Vrednost denaija. Ker morajo sedaj naše borze objavljati dejansko vrednost dinarja brez pi-ibitkov, je takoj na prvi poglcd raožno videti, kaka je vrednost našega denarja. — Nemška marka: 17.56 —: 17.70 Din, švicarski frank: 14.21 — 14.29 Din, angleški funt: 213 — 215 Din, ameriški dolar: 43.34 — 43.70 Din, francoski frank: 2.89 — 2.91 Din, češka krona: 1.83 — 1.85 Din, laška lira: 3.71 — 3.75 Din. avstiijeki &:.ing: 8.20 — 8.30 Din.