Macher WktsmM.
Inhalt: I. Bearbeitung wissenschaftlicher Fragen vom Jahre_ 1877: Po kterili pravilih naj ravna duhovni pastir z greäniki iz navade ? — II. Erlaß des Ministeriums für Kultus und Unterricht, betreffend die Enthebung der Reserve-Militär-Seelsorger und der vorübergehend dem Mannschaftsstande augehörigen Priester bei Offiziers-Rapporten resp. Controlls-Vcrsammlungcn. — III. Kundmachung des Finanzministeriums, betreffend die Einlösung der Coupons der Obligationen bei den f. f. Steuerämtern. — IV. Erlaß des k. k. Ministeriums des Innern, betreffend die Berichtigung der Matrikcn über Requisitionen königlich ungarischer Behörden. — V. Konkurs-Verlautbarung. — VI. Chronik der Diözese.
I.
Po kterili pravilih naj ravna duhovni pastir z gresniki iz navade?
Sv. Avgustin pise v knjigah izpovedovanj (Conf. lib. VIII. c. V. §. 1.): „Izdiboval sem vklenjen, pa ne 2 2elezjem drugih, ampak z lastno zelezno voljo. Volja v meni je bila podjavmljena od sovraznika, ki je iz nje skoval verigo in me je vklenil. Iz spridene volje namrec rodilo se je hudo pozelenje, in ko sem pofcelenju stl’egel, spoeela se je huda navada, in ker se hudi navadi nisem ustavljal, postala je iz nje huda sila. In L njimi je derzala, kakor s skupaj skovanimi cleni, zato sem jo tudi verigo imenoval — terda sufcnost povitega“. ^ 2°pet pravi: „Slisal sem Bozji	glas in Eutil Mje poboljäanja,	ali	stare	navade	in	gresne sladnosti	so me nazaj
Vekle in vpile: Avgustin, ali nas	res hoees zapustiti ?“
Pri preroku Jeremiju paberemo: „Ce more zamorec svojo kozo spremeniti ali pard svoje maroge, tedaj °te tudi vi mogli storiti dobro, ko se boste hudega navadili.“ (13, 23.)
Le-to odkritosereno spoznanje sv. ucenika in pa besede prerokove nam dovolj jasno spricujejo, kako resniöni so pregovori: Navada je zelezna srajca, — consuetudo altera natura, —in Horacijev rek: Natur am für ca ßxpellas, tarnen usque redibit. Iz njili se da pa tudi posneti, kako teSavna je v resnici sluzba spovednikova, oliko uEenosti in modrosti, serEnosti in poterpezljivosti mu je treba, da ne bode svetemu zakramentu necasti, sPovedancem pa velike dusne skode delal. Goreci in za veeno zvelicanje neumerljivih dus vneti spovedniki bi se y1^110 radi po cele ure in dneve	teäavnemu poslu zertvovali, da	bi le gotovost imeli	zastran poilelitve sv.	odveze,
Jo smejo le resnieno skesanim	in poboljäanim greänikom dati.	Pa	v tej	zadevi	pridejo sem ter tje	v ne	majhne
1 ek'e in pomislike, ker so gresniki, ki po svojem dusnem stanu opravifien strah in velik sum vzbujajo o pravem sanji in terdnem sklepu poboljsanja, t. j., o tolikanj potrebni pripravi za sv. odvezo. Le Bozja pomoc, na avno vedo zastavljena nacela in modra skuänja spovednika zamorejo obvarovati krive poti in za lastno ter svojih vedaneev vcöno zvelicanje jako nevarnih krajni: preostrosti ali premehkosti. Spovednikom mora torej se posebno f neVoliko predrugaceno pesnikovo opominovanje: Vos exemplaria ss. Patrum diurna versate manu, versate
nocturna.
zna .	Pridno premiäljevanje ter branje knjig spisanih od skuäenih bogoslovcev in nravnih uEenikov, temeljito
bodeG DIaVne vetlnostii stanovitna vaja v razvozlanji bolj zapletenih prigodkov in posvetovanje z modrimi spovedniki duhovna storilo zmoznega, spolnovati zlati nauk sv. Pavla: „Hie iam quaeritur in ter dispensatores, ut tidelis 4 8 inveniatur“. (i. Cor. 4, 2.)
gj.eg .	ZeIeti je zelo, da bi med spovedniki veci enakost in edinost kraljevale pri ravnanji s raznimi verstand
yenjm 0V’ da' kar bi ta z velikim trudom pozidal, ne bi drugi lahkomisljeno zopet poderl. K takemu sporazum-izdelovm- 6Uakemu P°st°panju pa veliko pripomorejo ravno shodi in posvetovanja duhovnih pastirjev pa tudi kolika ai‘Je-V d6,iansko rabo segajoeih tvarin, med kterimi priEujoce vprasanje zaseda prav vazno mesto; kajti ndrek1 frazlika se kaze pri voditvi te verste gresnikov med terditvijo janzenistov, da se mora stanovitno sv. odveza toehka t" Sp°Vetlancem kaki pregreäni navadi vdanim, dokler je niso popolnoma zaterli, in pa med napaEno ’os jo tistih spovednikov, ki slebernega gresnika, ne oziraje se na 5e tako moEno vkoreninjene hude navade, 110 odveEejo.
Po kteri poti bo tedaj vestni spovednik moral hoditi in kterih pravil se derLati, da bo svojo trojn» sluibo v spodbudo, ne pa v pogubo Kristusovega telesa opravljal ?
Naj poprej mu mora jasen biti pomen navade in pa v Eem se ta loöi od povratsljivosti.
Navada sploh se pridobi s stanovitno vajo v tem ali onem delu, v tej ali oni cednosti, pa tudi 1 veökratnim ponavljanjem ene in ravno tiste pregrehe. V kterikoli reci se pa ölovek pridno vadi, v tisti si prilasti neko urnost, rocnost in lahkoto, da potem tisto delo s posebno spretnostjo in z veseljem opravlja, tisto hudo pa PN vsaki skusnjavi in dani priliki ponavlja. Pervikrat je cloveku tezko greh storiti, ker se mu vest ustavlja, drugiß mu je Le lo/e, ker ga je manj sram in mu je Le vest bolj ogluSela, in tako s Stevilom grehov raste tudi lakkota in prederznost v greäenji; od tod pride gresna navada.
Gresna navada nam torej zaznamva posebno lahkoto v gresenji pridobljeno z veckratnim ponav-ljanjem ene in ravno tiste pregrehe; ali gre§na navada je z veökratnim ponavljanjem istega greha pridobljenä posebna lahkota ali nagnjenje, ravno tisti greh zopet storiti.
Po tej razlagi so gregniki iz navade tisti greäniki, ki so si z veckratnim ponavljanjem ene ia ravno tiste pregrehe naklonili posebno lahkoto ravno to pregreho Le pri majhni skuänjavi zopet storiti.
Moö in vkoreninjenost gresne navade ste toliko veci: a) kolikor dalj öasa ji je kdo vdan; b) kolikof bolj pogostoma je ravno tisti greh v teku malo casa ponavljal; c) kolikor bolj je v njem nravno cutilo zadusenOi volja oslabljena in so razun domiSljije in volje tudi celo telesni udje k spolnovanju posebnih pregreh nagnjeni.
Kolikokrat mora biti greh ponovljen, da se sme imenovati greh iz navade, se ne more za vse prigodk® enako doloöiti, ker nekteri vec lahkote v gresenji pridobijo, ce so ga, na priliko, le trikrat ali ätirikrat, kakof drugi, ki so ga veckrat storili. Torej bi se duhovni pastir motil, ko bi vsacega imel Le za gresnika iz navaäs, ki je kak greh veckrat storil: ali pa, ko bi vselej mislil, da tisti ni gresnik iz navade, ki je se le trikrat a# ätirikrat greäil.
Ozir je tedaj imeti na kalfno greSnikovo in na moc nagnjenja k grehu, ki je bil veökrat storje»' Advertatur hie, quod quinque vices in mense jam possint malum habitum constituere in aliquo vitio peccati extern* modo inter ipsas aliquod intervallum intercedat, et in materia fornicationis, sodomiarum et bestialitatum mulW minor numerus habitum queat constituere: qui v. g. semel in mense forniearetur per annum, habituatus die* posset. (Lig. li. ap. tr. ult. n. 9.)
V oziru ponavljanja ste si greäna navada in povracljivost podobne, dasiravno so sicer gotova znamnjäi po kterih se locite druga od druge. Povracljivi greäniki so namrec tisti, ki so se svojega greha pri eni ali vflf spovedih Le spovedovali, so tudi potrebno poducevanje prejeli in se poboljäati obljubili, pa so vendar ravno tisö veliki greh zopet storili. Pri bogoslovcih stare äole zastonj isemo izrazov, kakor so: habituatus, recidivus, consue-tudinarius, occasionarius. Frassinetti terdi, da je veliko delo sv. TomaLa Akvinskega — t. j. njegovo „8umw theol.“ — prebral, pa najdel nikjer ni omenjenih besedi. Uceniki nravne vede IC. in 17. veka so pa Le kaj natanko opisa*1 pomen besede „recidivus“. Po njih razlagi je „recidivus“ ali povraöljiv tisti, ki po storjenem sklepu poboljsaDJ8 in po vec spovedih vedno en in ravno tisti greh ponavlja — in sicer toliko — ali pa §e celo veckrat, kak01 popred. „Recidivus is est ac dicitur apud theologos morales — pravi Andreucci — qui idem peccatum mortal6 pergit committere post propositum emendationis, postque plures peractas Confessiones eodem vel majori nufflß’'0 lapsus“. Ti torej niso ostali pri besedni razlagi, ampak so njen pomen omejili, ker po besedni razlagi je povraßlj1^ vsakteri, ki po spovedi zopet greäi, naj Le bo, da zelo ali malo prelomi kako zapoved, ali da ravno tisti Sl'e ponovi, ali pa druzega stori.
Po mnenji starejih ucenikov se le tisti v polnem smislu imenuje „recidivus“, pri katerem se nahajaj0 tile pogoji: 1) ni Le povra&ljiv gregnik tisti spovedanec, ki je en- ali dmgikrat po spovedi v tisti greh pa(*e' ampak tirjajo k temu, da je po veS spovedih bolj pogostoma greäil; 2) je k povracljivosti potrebno, da ponavljä ravno tiste smertne grehe, ki se jih je Le popred spovedoval, in nikakor ne zadostuje, da je le odpustljive g1'6^ delal, ali pa nov smertni greh storil. Kardinal Lugo (de Poenit disp. 14. n. 166.) pi§e: „Frequens reincidentia ^ eadem peccata post multas Confessiones absque ulla emendatione.“ Quando theologi morales tractant de recidivi5' pravi Gobat (Theol. experim. tr. 7. c. 16. n. 518.), loquuntur solum de iis recidivis, qui idem peccatum morta pergunt committere, etiam post propositum emendationis, postque plures Confessiones, ut exprimit I. Sanchez, Lu& ' Lessius, Filliuccius. Ako si je tedaj spokornik le nekoliko za poboljsanje prizadeval, in se je ätevilo storjen grehov — öe tudi le za spoznanje — zmanjsalo, ni nie vec povracljiv v strogem pomenu te razlage.
Öe vse to povzamemo, se po nauku starejih bogoslovcev k zaumenu povracljivosti tele reöi zahtevajo: 1) frequens relapsus post plures Confessiones; 2) relapsus in ejusdem speciei peccata; 2) defectus omnis, etiam tochoatae, emendationis.
8 temi besedami pa zamorejo tudi tisti gresniki zaznamovani biti, ki so suLnji kake zastarane hude navade, ki jih gospoduje in vedno v poprejsnje grehe nazaj vlece; ravno zato se pa pri teil ueenikih pogosta °ba izraza spojena nahajata, in drug za druzega rabita, tako da sta pri njih „recidivus“ in „consuetudinarius“ enacega pomena. Gury naravnost	uöi,	da stareji	pisatelji	nobenega razlocka niso delali med izrazoma „consue-
tudinarius“ in „recidivus.“ V nekem	smislu je to	tudi resnicno, ker vsak gresnik iz navade, kteri Le spovedani
°re" zopet stori, je povraöljiv; toda nikakor ne gre, da bi se vsak povracljiv spovedanec zarad ponavljanja ravno totega greha Le gresnik iz navade	smel	imenovati,	ker se	iz ponavljanja samega se ne more in ne sme sklepati
a se gospodujoco navado: n. pr.	se	o	takem, ki	je pred	kakimi 3 mesci presestoval, med tem casom pa hude
»üsnjave in vabljenja Le veökrat premagal in se je skerbno odtegoval priloznostim, Le ne sme vec terditi, da je 6le^nik iz navade, dasiravno je bil pred tem casom tej hudobiji zelo vdan in je tudi res veckrat greäil. Posamni Padei v poprejsnje grehe, kterih je le velika sila skuänjave in oslabljena volja kriva, niso vec zanesljivo ^Danuije greäne navade, ki bi äe terpela, ampak ti padci, da se bodo smeli kot nasledki navade smatrati, morajo 1 zdruLeni s posebno lahkotö, dopadajenjem in veseljem nad tisto pregreho, v ktero gresnik zarad tega tudi res. Pri vsaki le kolickaj vabljivi skusnjavi in dani priliki privoli. Tisti clovek torej, ki prostovoljno in z dopada-Jjnjein greh ene in tiste verste ponavlja, in tudi, kolikorkrat se mu ugodna priloznost ponudi, v njej lahko in brez a • in ce se to le nekterikrat v letu zgodi, gresi, zasMi ime gresnika iz navade.
.	Poznejsi bogoslovci, od 18. stoletja naprej, so pa Le pomen „recidivus“ razäirili ter imenujejo po besedni
a8i sploh vsacega gresnika, ki je po spovedi vec — ali pa tudi samo enkrat v ravno tisti greh zopet zabredel.
rel	»Recidivus est ille, — pravi Ligvori de Poenit. n. 459 — qui post confessionem in eadein peccata
pQeapsus ^t." Ni pa ravno toliko na tem, ali je bil padec bolj ali manj pogosten, kakor piäe Skavini (de Saeram. est “1 11	»Recidivus est ille, qui post confessionem in eandem culpam eodem vel fere eodem modo relapsus
m", ^oda razloöek se kaze bolj v znanstvu, kakor v vaji, kjer se ti z onimi zastran ravnanja in odvezovanja dok *-1 °V 11 nava<*e *n Pa povraöljivih äe precej vjemajo, dasiravno Ballerini v svojih opazkah k Gury-tu skusa Lrpr^Zat’ ’	80 ^igvori in njegovi verstnilci pravila starejih ucenikov nravne vede meni nie tebi nie na svoj
i^ni razumek povracljivih obraöali. Ali to oöitanje se mora kot neopraviceno odbijati in je to res tudi Lim ^Sate^ v R™u 1- 1870 na svitlo danega dela: „Confessionis tituli Doctoris in honorem 8. Alphonsi Mariae a tl 110U’ V ^terem zavraca Ballerinitove opazke, in med drugim pravi, da se stareji bogoslovci „toto coelo potius q	81 Ballerini, quam a thesi s. Alphonsi“ oddaljujejo. Tudi Wesselack, najnovejäi nemski prestavljavec
ü^nik ^ nravne vec*e’ Je ravno te misli, ko piäe: „Nauk sv. Alfonza se, kakor se vidi, lahko s splosnimi nazori jjj ov zedini. Znamnja namrec, ktera on nenavadna imenuje, niso kaj razlicna od onih, ki je drugi med redna ^'jaIlaVa^Ua §tejej°-	vsega tega je tedaj razvidno, da sv. Alfonz z novejäimi bogoslovci vred niö druzega ne
Veiki-	80 litevali Le tudi stareji, namrec zadostna znamnja resniene pokore, zadostivna v oziru okoliscin,
e8a padca, lenobe, lahkomisljenosti itd. kakor se Le smejo ali za gotova ali verjetna sprejeti.“
iy , Da se sv. Alfonz s starejimi, kar stvar samo zadeva, bistveno strinja, nam kaLejo njegove lastne besede ali ne>an^6" ^az^a»‘ razumka „recidivus“ on precej dostavi vpraäanje, ali more povracljiv gresnik odvezan biti, Vselej	kotem navedel vpervo tisto premehko pravilo, po kterem bi taki spovedanec moral odvezan biti
u6enik	a^ai ^ sP°ve(ü pride, in ko je taisto kot napaeno zavergel, temu koj ravno nasprotno misel preostrih
spreo^ naznani, ki take gresnike odvezati prepovedujejo, dokler niso skoz dalj casa z ojstro pokoro svojega sPloänernjfcnjtl zaS<>tovili, in potem priporoca med obema krajinama srednjo pot hoditi, ktero imenuje naj bolj ljivega mnei^e veljavnih ucenikov. Pa Le koj pri tem priporocevanji in vterjevanji poprej dani razumek povrac-Oi) pige^leSn^£a 01neJi in bolje doloci privzemsi si äe hudo nagnjenje (habitus pravus), ki se s ponavljanjem pridobi. Suae .. " »1 eccator recidivus rediens cum eodem habitu pravo non potest absolvi, nisi afferat extraordinaria signa 2goaiti,S1,°Sitionis-H *n	se opravicuje zastran veeega zahtevanja od taeih greänikov, pravi, da se to mora
8i°ne a'j'avoU0 opravicenega dvoma nad njih potrebno pripravo: „Etenim, cum poenitens iam fuerit in alia confes-utinna ^onitus, et eodem modo reinciderit, nullumque ad se emendandum conatum adhibuerit, eadem suspicio
iue recurrit.“
Sv. Alfonz	in	novejsi bogoslovci so	nadalje velik korak storili v nravni vedi s tem, da	so jeli	razloöe-
vati med povracljivim	greänikom in	gresnikom	iz navade; razlocek, ki ga poprejänji niso poznali ali vsaj	ne tako
strogo delali. Novejäi uceniki pa vselej natanko locijo med obema, in pervi zaznamva tacega greSnika, ki ga popisuje popred po sv. Alfonzu in drugih dana razlaga besede „recidivus“; greSnik iz navade pa je po njih nauku tisti clovek, ki je posebni gotovi grell tako pogostoma ponavljal, da se mu je takorekoc priljubil in se ga je s tem do terdega navadil, da je poMenju vselej ustregel, vendar se ga iz raznih vzrokov ali nikoli ni spovedal, ali pa po spovedi ni vec vanj padel. Gury to takole po sv. Alfonzu razlaga: „Consuetudinarius, prout distinguitur a recidivo, iuxta recentiores dicitur ille, qui contraxit habitum alicuius peccati, in quod tarnen nondum post con-fessionem sit relapsus. Recidivus vero vocatur ille, qui habitum contraxit, et post confessionem in idem peccatuffl relabitur.“
Prav dobro pojasnuje ta razlocek' B eng er v svojem pastirstvu, kjer pri popisovanji povraöljivegä gregnika ne omenja le poprejsnje spovedi, ampak posebno povdarja pri njej dane nauke, opominjevanja, svarjenjä in nagibovanja volje k zvestemu posluäevanju potrebnih pomockov. Po njegovem razlaganji je gresnik iz navade tisti spovcdanec, kteri	se	nikoli pri	kaki spovedi ni bil zarad tega ali onega greha, ki mu je zelo	vdan,	poducefl
in posvarjen, ker se	ga	Le koj od	zacetka ali	ni spovedal, ali pa ga je pravil le „mutastemu“	in premehkemu
spovedniku, ki druzega ni znal, ltakor svojo roko pov;digniti k odvezovanju, in ga je torej brez daljsega preisko-vanja njegovega vestniga stanu odvezoval. Povraöljiv pa se imenuje tisti greänik, ki je Le veckrat kake gre§ß6 navade se spovedoval, potrebno poducevanje in posvarjenje prejel in je tudi gotovo poboljsanje obljubil, pa s3 vendar vkljub vsemu temu v stare grehe povernil.
Zastran odvezovanja greänikov iz navade naj sluzi to le splosno pravilo sv. Ligvori-ja: „Consuetu-1 dinarius intelligitur hie, qui prima vice suum pravum habitum confitetur, et iste bene potest absolvi, etiamsi null* emendatio praecesserit, modo eam serio proponat,“ ut cum sententia communissima dicit Croix 1. 6. p. 2. n. 1820.
In kardinal de Lugo (de Poenit. disp. 14. sect. 10. 11. 166.) pise: „Doctriua communis est et vera, sl sacerdos hic et nunc non obstante consuetudine praeterita judicet, poenitentem habere verum dolorem et proposituö1 non peccandi, posse eum absolvere, quia dispositio sufficiens est dolor et propositum praesens, non emendatio futura: atque ita poterit absolvi, licet judicetur relapsurus.“
Ravno tako tudi sv. Francisek Salezijan meni, da se sme gresnikom iz navade sveta odveza podelitii ako razodevajo resnieno kesanje zavoljo BoLjega razzaljenja in imajo terden sklep, Boga niö vec ne razfcaliti. Tak8 misli je tudi sv. Leonard PortomavriSki. ki pravi, da se gresniku iz navade sme sveta odveza podeliti, ako ga ni ^ noben spovednik zavoljo njegovega Lalostnega stanja posvaril, in ako po spovedniku poducen obljubi svoje Livljenj6 poboljsati in naMeno pokoro zvesto opraviti.
Merodajne so v tej zadevi tudi sploh o odvezi izrecene besede rimskega katekizma: „Si audita cofl' fessione (sacerdos) iudicaverit, neque in enumerandis peccatis diligentiam nec in detestandis dolorem poenitent1 omnino defuisse, absolvi poterit.“ „Beseda „oinnino defuisse“ je vsega pomislika vredna,“ pravi sv. Alfonz Ligvoi'1,
Gresna navada pa, ce se je spovedanec pervikrat spoveduje, po mnenji sv. Alfonza nikakor ni znamiij6 gresnikove nepriprave, tudi celo v tem primerljeji ne, ko bi bila tudi noter do spovedi terpela. Spovednik m°r, namrec, da sme komu odvezo podeliti, nravno gotovost imeti o njegovi dobri pripravi. Pri pervi spovedi pa 111 teLko si take gotovosti pridobiti, ker äe noben veljavni sum za nasprotno misel ne govori, in ker tudi gresnik iz navade pri vsem nagnjenji k giehn, ki je neizogibljiv nasledek veckratnega ponavljanja, z BoLjo pomoöjo zamore imeti resnit"0 kesanje in terden sklep poboljsanja. Ako tedaj tak gresnik iz lastnega nagiba brez vnanje sile k spovedi pri®6' in svojo notranjo pripravo po zunanje vsaj s tem razodeva, da poduöevanje in svarjenje poniLno in zvesto poslu^' zi'aven pa tudi obeta, da se bo nasvetovanih pomockov vestno in pridno posluzeval, ga sme spovednik pravilo10® brez odloga odvezati.
Spreobernjenje takih nesrecneLev, zlasti, ako so Le dalj öasa v greSni navadi preLiveli, je sicer res ze*6 teLavno, vendar pa nikakor ni nemogljivo, naj bi bila greäna navada Se tolikanj vkoreninjena. Navada ali prav zä prav nagnjenje k grehu ostane pri öloveku äe po njegovem spreobernjenji; toda k predrugacenju naäe volje zado stuje le en trenutek, tako rekoö, le en Larek milosti Bozje, ko je pa za popolno odstranjenje pregreäne nava ti'eba mnogoletnega trudapolnega prizadevanja. V tem obziru prav primerno pravi sv. Janez Krizostom: „Temp0I\ moram non quaero, sed animi correptionem.“ Ravno tako govori sv. Alfonz Ligvori: „Quoties poenitens ane
'Vera signa doloris et propositi, toties bene potent	absolvi.“ K podelitvi	svete odveze, uci Suarez,	zadostuje,	ako
«e more sklepati, da je spokornika za sedaj volja	greha se ogibati.
Motijo se torej, ki terdijo, da spovednik gre§nika iz navade ne sme odvezati, ce Le naprej previdi, da se bo v svoj greh zopet povernil. Da se namrec odveza veljavno prejme, je dovolj, da se gresnik svojih storjenih gvehov i'esnicno kesa in ima terden sklep, v prihodnje ne ve6 greäiti. To notranjo pripravo pa more imeti tudi tak gre$nik, od kterega se Le naprej ve, da ga bo sila liudega nagnjenja zopet v greh spravila. „Non est necessarium“, pravi Reuter, (Neoconf. n. 33.), „ut confessarius judicet, poenitentem nunquam esse relapsurum; sed satis est, ut prudenter judicare possit, eum hic et nunc verum dolorem firmumque propositum habere et spem emendationis vere fundatam facere. In liis enim vera sinceraque conversio consistit.“ — Tako govori tudi Suarez: „Non est necessarium, confessarium persuasum habere vel probabiliter opinari, poenitentem perseveraturum esse; sufficit, si prudenter putet, ipsum hic et nunc paratum esse ad vitandum peccatum.“ — „Qui seit infirmitatem humanam, inconstantiam hominis, qui eodem die, aliquando eadem hora omnino contrario animo affectus est, facile intelliget, non repugnare sententiae probabili et prudenti, quam confessarius de dispositionibus actualibus quoad sao amen tum recipiendum fert, eundem simul praevidere, poenitentem etiam brevi ejusdem peccati reum fore.“ — „Lubrica est natura humana“, pravi sv. Janez Krizostom, „cito decipitur, sed cito a fraude se expedit, et sicut confestim cadit, ita confestim erigitur.“ (Adhort. ad Theodorum lapsum. I. 11. n. 2.)
Torej pise pisavec „Heiligung des Priesters“: „Dobro pomisli, da zakrament svete pokore obrodi dvojni Poglavitni sad: posvecujoöo milost, ktera poprejSnje grehe zbriSe in gresnika opravici, in posebno milost, ktera mu sluLi v pomocek, da se prihodnjih grehov loLe varuje in se v stare nazaj ne poverne. Ta dvojni sad mora spovednik Pred oemi imeti, da se doseLejo dobrotni nameni, zavoljo kterih je Zvelißar ta zakrament postavil. Skerbno tedaj preiskuj sedanjo pripravo spokornikovo, in glej, £e njegova volja storjene smertne grehe zares in odkritoserßno studi in sovraLi; ce ima terden sklep se jih po vsaki ceni in vsaki cas varovati in je torej pripravljen se v ta naiT*en potrebnih pomoökov posMevati. To je poglavitna priprava, ki je pred zakramentom potrebna. Da bi pa bila gregna navada ne le zmanjSana, ampak Le popolnoma odpravljena, in da bi se greänik nie ve5 nazaj ne povernil, to je, da bi v resnici vse zaderLke premagal, ne le danes ali jutri, ampak cele mesce in leta, ta sta-n°vitnost ni priprava, ki je Le naprej za sveti zakrament potrebna, ampak je velikove6 egov sad. To stanovitnost, to popolno in obstojece poboljsanje mora spokornik Bogu obljubiti ter upati, da J° bo s pomoSjo njegove milosti, ktero mu bode	Bog vsled moöi tega zakramenta v pravem	6asu	podelil,	in s
svojim lastnim sodelovanjem tudi dosegel. Ali ta	stanovitnost, Se enkrat	refiemo, ni priprava,	ki je Le poprej za
zakrament potrebna, ampak je velikoveö njegov sad. Ako imaS tedaj ta zakrament za sodbo, ne odvezuj tistega, k* se v niöemur ne poboljäa; ako pa ima§ zakrament kot pomocek in branilo za prihodnost, ne zahtevaj sedaj sadü, to je stanovitnost! v dobri volji, popolnega poboljsanja slabe navade in zmage vseh skusnjav.“
Vendar nobenega pravila ni brez izjeme; in tako zamorejo tudi pri tej versti greSnikov nastopiti °k°liä£ine, ktere spovedniku svetvajo ali naravnost velevajo, spovedancu odloLiti ali celo odreöi odvezo, dasiravno stareji uceniki terdijo, da se spovednik tega pomocka kot silo ostrega sme posMiti le tedaj, kadar nikakor ne ni0re skleniti pametne sodbe o potrebni pripravi.
Skavini uci: „Semper ac confessario positive non innotescit, poenitenti omnino non defuisse dolorem, lpsum absolvere potest.“
Sv. TomaL Akvinski pa pravi: „Dicendum, quod majus remedium praebetur contra peccata vitanda ex ®ra^ai quam ex assuetudine nostrorum opemm.“
Zato mora spovednik, preden komu odvezo odlozi ali odrece, dobro preiskati in prevdariti vestni stan spokornikov, ne pa, kadar se nam predstavi kak greSnik iz navade, ga koj brez premislika kot se nepoboljsanega Poditi. Take graja kolonijski pokrajni zbor: „Quum vero aliqui non satis dispositi ad sacrum tribunal accesserint,
.0n essarius nolit credere se muneris sui partes explevisse, si poenitentes hujusmodi sine absolutione dimittat: ßSe P°tius eos disponere satagat, ne videlicet absolutione acerbe negata cadant animo et a sacramentis abstineant.“ Pa pri vsem prizadevanji in pri vsej skerbljivosti ne more gotovosti zastran potrebne priprave dobiti, potem ral'f Ligvori->evo opominovanje: „Certum est, quod confessarius tenetur differre absolutionem, usque dum fiat mo-p er certus de dispositione sui poenitentis.“ Ravno ta svetnik o Karolu Boromeju pravi: „Ideo bene doeuit: t>asi°8anda 6St al)SoIutio eis, qui a multis annis in iisdem peccatis perseverarunt, nec ut emendarentur, laboramnt. “
11 avno P° terditvi ucenikov ponovljeni padei niso gotovo znamnje greSnikove nepriprave, vendar Ce se jim §e
zunanje mevzlo obnasanje pridruzi, obujajo v spovedniku opraviöen sum, kakov piäe sv. Tomaz Vilanovljan: „Ad veram poenitentiam requiritur pvopositum verum et firmum non redeundi. Quod utique non est in illis, qui tarn faeile, tarn leviter, tarn cito relabuntur. Et licet in confessione dicant, quod vere proponunt, non credas, qui deei-piunt se ipsos“.
Sicer te besede zadevajo povracljive greänike iz hudobije, kteri ze spovedani greh ravno tako ali skoraj ravno tako ponavljajo brez posebnega znamnja resnicnega poboljäanja. Takim se ve, mora spovednik odvezo odloziti zarad zelo dvomljive priprave, dokler dejanskega poboljäanja ne pokazejo. Ta odlog vendar ne sme predolg biti, da nad svojim poboljsanjem ne obupajo, in zadostuje, öe greh ni z vnanjo priloznostjo sklenjen, 8—10 dni, k vecemu se sme raztegniti na 20 dni. V tej zadevi pravi sv. Ligvori: „Quot miseros ipse cognovi, qui ob denegatam abso-lutionem se deiecerunt in desperationem et per plures annos a sacramentis aversi abeiTaverunt;“ kar, se ve, le velja, ko bi se i njimi neprevidno in terdo ravnalo.
Sploh pa se mora reci, da uceniki nravne vede skoraj soglasno tudi pri greänikih iz navade sein ter tje priporocajo odlog odveze, posebno taki, ki so zelo vajeni bogokletstva, preklinovanja in lahkomisljenega pri-seganja. Gury pise: „Potest tarnen differri absolutio consuetudinario, licet dispositus videatur, etiam sine eius con ■ sensu, quoties confessarius prudenter iudicabit, dilationem poenitenti utilem futuram esse.“
V kratkem je cel nauk zadevajoc odvezovanje tacik greSnikov v le tib besedah Azorijevib zapopadeiu „Si nunquam est admonitus, absolvi a peccatis iure potest .... Idem iui'is est, si alioquin admonitus, studii, curae et laboris aliquid adbibuerit ad eam (consuetudinem) depellendam. Si tarnen ter quaterve ac saepius etiam admonitus, nihil in ea re studii et operae posuerit, etsi absolutio simpliciter deneganda non sit, videtur tarnen ad tempus difl'erenda, ut operae aliquid interim in id confera t; nisi justa alioquin causa subsit, qua statim a peccatis absolvi queat.“
In sv. Ligvori tudi pravi: „Imo meo iudicio tenetur (seil, differre absolutionem), quando iudicat tale remedium esse necessarium vel utile saluti sui poenitentis.“
Zlasti je potrebno, kakor pravi sveti Alfonz Ligvori, odvezo odloziti, kadar je gresna navada zelo vko-reninjena, da se spovednik preprica, se je li spokornik vestno posluzeval nasvetovanih pomockov, in da gresnik dobi veeji stud nad poprej privajenim grehom. Tudi je dobro to storiti, kadar se spokornik prav velikih grebov obtozi, ako vec let ze velikonoene spovedi ni opravljal, in se (dobro pomni!) ni bati, da bi greSniku iz navade tako ravnanje spovednikovo serenost vzelo, ali pa, ko bi se spokornik ne mogel tako kmali k ravno tistemu spovedniku, do kterega ima morebiti posebno zaupanje, povemiti, ali pa, kadar bi odlog odveze gresniku iz navade veliko Skodo na duäi napravil, kakor v smertni nevarnosti, ali pa, kadar ima kak zakrament prejeti.
Iz cele te obravnave previdimo, kako nezasluzeno in krivieno je ocitanje, da so bili stareji uceniki nravne vede premekki v ravnanji z gresniki iz navade, sv. Alfonz pa preoster. Oni imajo, kadar priporocajo odvezo, v mislih posebno greänike povraöljive iz slabosti, kterim se vselej odveza sme podeliti, ako njih priprava sicer ni dvomljiva in vzrok povracevanja ni vnanja priloznost, ktera se ve mora pred odvezo odpravljena ali vsaj v daljno spremenjena biti. Ako je pa povratek v greh provzrocen od notranje slabosti (necistik misel, jeze, oskrunovanja samega sebe) se mora odveza praviloma podeliti, ker taki zelo pomoci sv. zakramentov potrebujejo, da zamorejo hudo nagnjenje premagati. „Saepe iuvat — pravi Croix — relapsis absolutio, tum ob auxilia gratiae, quae confert sacramentum et quibus potest muniri absolutus, quia pia exercitia ab eüicacitate sacramenti habebunt maiorem vim, eruntque Deo gratiora et eiiicaciora, utpote facta ab amico Dei; et ex institutione Christi inerit eis maior vis satis-t'aetoria; tune etiam spes est usurum ferventius mediis praescriptis; nam dilatio multos oti'endit, quia non redeunt, sed redduntur obdurati.“ Po njih nauku mora spovednik, kakor pri odvezovanji sploh, tako tudi pri teh gresnikih pameten vzrok imeti soditi, da je spokornik hic et nunc dobro pripravljen in sv. odveze vreden; v nasprotnem primerljeji ga pa ne sme ne nepogojno, ne pogojno odvezati. Ce tudi tista znotranja slabost, iz ktere povracevanja izvirajo, spovednika strasi in se boji, da bi spovedanec zopet ne padel, vendar povratek sam na sebi nikakor spovedniku ni zadosten vzrok soditi, da spokornik v tem trenutku, ko se spoveduje, ni pripravljen. Ako si spovedanec od tretje ali öeterte spovedi sem kar nie ni prizadeval odstraniti navado, premagati skusnjave, odpraviti notranjo slabost, ako nasvetovanih pomockov se kar nie ni posluzeval, je molitev in pogosto prejemanje sv. zakramentov opuscal, se mora spovednik po nenavadnik znanmjik spokornosti ozirati, ki njegov pameten dvom o nepripravi od-zenejo. Ce pa tudi teh ne najde in je sicer drugo obnaäanje spovedancevo sumljivo, pa njegovemu zaterjevanju, tia se kesa in poboljsa, ne sme verjeti in mu tudi sv. odveze ne dati; kar nam poterdi GO. od Inocencija XI.
zaverzeni stavek: „Poenitenti habenti consuetudinem peccandi contra legem Del, naturae aut ecclesiae, etsi emen-dationis spes nulla appareat, nec est neganda, nee differenda absolutio, dummodo ore proferat se dolere et pro-ponere emendationem.“
V oziru ravnanja z gre§niki iz navade v spovednici, se razloöujejo tri verste spovedancev: a) taki, ki zastran svoje navade v nevednosti zive in se ne zavedo, da je njih stan tako nevaren. Taki se zelo pre-straSijo, ko poducenje prejmejo, ki so precej pripravljeni posluzevati se pomockov, izmed kterih je pogosto preje-tnanje sv. zakramentov nar bolje po rimskem obredniku: „In peccata facile recidentibus utilissimum erit consulere, ut saepe, puta, semel in mense, vel certis diebus solemnibus confiteantur. “ Tudi postanejo veckrat malosereni, da jih je treba spodbadati k stanovitnosti in k zaupanju na üozje usmiljenje in vsegamogoönost, ki njega, ki si resnißno za spreobemjenje prizadeva, nikoli ne zapusti. Zlasti naj jih opominja, da, ko bi tudi po nesrefci v greh padli, naj nikar ne obupajo, ampak naj koj popolnoma kes obude, in terden sklep ponove, ter kar pred morejo zopet k spovedi pridejo, da se tako veEkratne povernitve v greh obvarujejo. b) Tem zelo enaki so tisti, kterih navada 5e le malo Easa terpi in so tudi dobre volje, mehkega serca, in zeljni spokorjenja. Ali nar veEi tezave prizadevajo: c) tisti zastarani in lahkomisljeni gresniki iz navade, ki so ze vsi oterpnjeni. Te je treba z vsemi tnogocimi strasnimi resnicami o peklu, sodbi, vecnosti, neumerjocnosti Eloveske duse pretresati in jim zivo pred oEi postavljati nevarnost veEnega pogubljenja, ce si za poboljsanje z vso moEjo ne bodo prizadevali. Pri takih se Mora tudi z odlogom ali celo z odreko odveze poskuSati.
II.
Erlaß des hohen k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 23. Mai 1878 Kr. 7289,
betreffend die Enthebung der Referve-Militür-Seclforger von dem persönlichen Erscheinen bei Offiziers-Rapporten, und der vorübergehend dem Mannschaftsstande ungehörigen Priester bei den Eontrolls-Versammlungen.
Anläßlich des Einschreitens eines bischöflichen Ordinariates um Enthebung der Rcserve-Militär-Seelsorger hon dem persönlichen Erscheinen bei Offiziers-Rapporten, hat das f. f. Reichskriegsministcrinm mit Erlaß vom 9. April 1878, Z. 1733, Abth. 9, dem k. k. Landcsvertheidigungs-Ministerium eröffnet, daß in Gemäßheit seines Erlasses bom 20. Juli 1872, Z. 4786, Abth. 1, alle als Religionslehrer an öffentlichen und mit dem Oeffentlichkeitsrcchte ausgestatteten Unterrichtsanstalten (einschließlich der Volksschulen) verwendeten Militärgcistlichen in der Reserve über Ansuchen ihrer Vorgesetzten Behörden vom Erscheinen bei den Hauptrapporten enthoben sind.
Diese Begünstigung erscheint dem k. k. Reichskriegsministerium vollkommen hinreichend und allen Forderungen ber Billigkeit entsprechend; beinahe sämmtliche Militärgeistliche in der Reserve können daran Theil nehmen, denn die weitaus größere Anzahl derselben ist eben in der Seelsorge und sonach als Religionslehrer an den bezeichnten Unter« Achtsanstalten verwendet, — jene wenigen Geistlichen aber, ans welche die Anwendung dieser Bestimmungen nicht zulässig befinden sich entweder in günstigeren Stellungen oder können sonst ohne besondere Schwierigkeiten den Hauptrapporten beiwohnen.
Gleichzeitig hat das k. k. Reichskriegsministeri um diese Begünstigung auch auf jene wehrpflichtigen Geistlichen, welche vorübergehend dem Mannschaftsstande angehören und bis zu ihrer Ernennung zu Militär-Geistlichen in der Reserve 8um Erscheinen bei den Eontrolls-Versammlungen verpflichtet sind, ausgedehnt und sämmtliche Ergänzungs-BezirkS-^oinmanden diesfalls angewiesen.
In Folge Note der hochlöblichen k. k. Landesregierung für Krain vom 9. Juni 1878, N. 3903, wird von biefer sowohl den Militär-Geistlichen als auch den vorübergehend dem Mannschaftsstande ungehörigen Priestern zugestandcnen Begünstigung die hochwürdige Diözesangeistlichkeit hiemit in Kenntniß gesetzt.
III.
Kundmachung des MnanzMinisteriums vom 18. Juni 1878,
^reffend die Einlösung der Eoupons der Obligationen der einheitlichen Ltaatsfchnld, ver ^oldrente-Obligationen und der Obligationen der Lotterie-Anlehen vom Jahre 1854 und 1860,
Die Einlösung der Coupons der Obligationen der einheitlichen Staatsschuld und der auf Grund des Gesetzes oni 18. März 1876 (R. G. Bl. Nr. 35) hinausgegebenen Goldrente-Obligationen wird künftighin unter den mit §. 4
der Kundmachung vom 28. Dcccmber 1868 (R. G. Vl. Nr. 158) beziehungsweise §. 4 der Kundmachung vom 27. Jänner 1877" (R. G. Bl. Nr. 8) für die Einlösung solcher Coupons 6ci den dort bezeichnten k. k. Landeseassen festgesetzten Modalitäten auch bei sämmtlichen k. k. Steuerämteru der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder stattfinden.
Unter denselben A-odalitäten werden fortan die Coupons der Lotterie-Anlehens-Obligationen der Jahre 1854 und 1860 auch bei den in der oben erwähnten Kundmachung vom 28. December 1868 bezeichnten f. k. Landeseassen und bei sämmtlichen f. k. Steuerämteru der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder eingelöst werden.
IV.
Erlas; des Ir. ii. Ministeriums des Innern, dato. 24. Jänner 1878, Z. 18327, betreffend Berichtigungen, Abänderungen und Zusätze in den Matriken über Requisition königlich ungarischer Behörden.
Ans Anlaß eines vorgekommenen Falles, daß sich von einer königlich ungarischen Gerichtsbehörde wegen Anmerkung der Auslösung des Ehebandes im Trauungsbuche unmittelbar an das betreffende evangelische Pfarramt in der diesseitigen Reichshälfte gewendet wurde, faud sich das königlich ungarische Justizministerium über Ansinnen des k. f. Ministeriums des Innern bestimmt, mit Rundschreiben vom 12. Dezember 1877, Z. 16028, sämmtliche Gerichtshöfe des Landes anzuweisen, Requisitionen, die irgend welche Berichtigungen, Abänderungen und Zusätze in den Matriken der österreichischen Länder bezwecken, in Hinkuust nicht direkte an die einzelnen Pfarrämter, sondern an die bezügliche diesseitige politische L a n d e s st e l l e und zwar im Wege des königlich ungarischen Justizministeriums zu richten.
Hiervon werden die Pfarrämter mit dem Beifügen in Kenntniß gesetzt, die ungeachtet der vorerwähnten Anordnung allenfalls an sie gelangenden Ansinnen der erwähnten Art abzulehnen und Matriken-Berichtiguugen nur über die ihnen im Wege des fürstbischöflichen Ordinariates zukommenden Weisungen vorzuuehmeu.
V.
Konkurs-Verlautbarung.
Die Pfarre Nesselthal im Dekanate Gottsehee ist durch Todfall in Erledigung gekommen und wird dieselbe unterm 28. Mai d. I. zur Bewerbung ausgeschrieben.
Die Gesuche sind an Seine Durchlaucht bat hochgeboruen Herrn Karl Wilhelm Fürsten von Auersperg^ Herzog von Gottschee etc. zn stilisiren.
Durch Verleihung der Pfarre St. Marein an den Herrn Pfarrer Andreas Drobnic ist die Pfarre Grafenbrunn im Dekanate Feistriz in Erledigung gekommen und wird dieselbe uuterm 18. Juni d. I. zur Bewerbung ausgeschrieben-Die Gesuche siud an die hohe k. k. Landesregierung für Kram in Laibach zu stilisiren.
Die Pfarre Nova Oselica, im Dekanate Lack, wird wiederholt zur Bewerbung ausgeschrieben.
Die Gesuche sind au die hohe k. k. Landesregierung für Kram zu Laibach zu stilisiren.
VI.
Chronik der Möcese.
Herr Jakob Rus, Psarrdechant in St. Martin bei Littai, hat auf die ihm verliehene Pfarre St. Marein
resignirt.
Herr Dr. Georg Sterbenc wurde für die von ihm bisher administrirte Pfarre Hrenovice präsentirt und darauf am 24. Juni d. I. kanonisch investirt.
Herr Barthlmä Ivosec, Pfarrer in St. Veit bei Zirkniz, wurde für die Pfarre St. Cantian bei Auersperg
präsentirt.
Dem Herrn Josef Belar, Psarrkooperator in Flödnig, wurde die Pfarre Hotedersica verliehen.
Herr Franz Zagar, Psarrkooperator iu Sostro, wurde als Administrator der Pfarre Javor im Dekanate St. Marein angestellt.
Herr Anton Tramte, Psarrkooperator in St. Ruprecht wurde als solcher nach Seisenberg übersetzt.
In den Verband der Laibacher Diözese wurden ausgenommen die zwei Herren: Ferdinand Kogej, D. R. iCrbcnspriester und Psarrkooperator in Möttling und Josef Moöilnikar, Triester Diözesanpriester, welch' Letzterer als Psarrkooperator nach Mariathal betreibt wurde.
Gestorben ist am 9. Mai d.J. Herr Johann Olipic, Pfarrer in Nesselthal, welcher bent Gebete des Diözesauklerus inipsohleu wird.
________________________Vom	fürstbischöflichen	Ordinariate	Laibach	am	24. Juni 1878.___________________________
Herausgeber und für die Redactivn verantwortlich: Marti» fegacar. — Druck der „Närodna tiskurna“ in Laibach.