96 A comparison of the physical characteristics and motor abilities between figure skaters and the general primary school population Abstract The purpose of the study was to determine in which physical characteristics and motor abilities figure skaters deviate from the na- tional average, and by how much. 30 female figure skaters, aged 15 to 25, from Slovene skating clubs, participated in the study. All of them skated the entire period of primary education. The results of the SLOfit system in the general population were obtained in the Laboratory for the physical and motor development at the Faculty of sport from the database SLOfit - Športnovzgojni karton. All figure skaters answered the questionnaire, from which was explained correlation between their results and success on com- petitions. The results point to below-average height, average body mass and below-average amount of subcutaneous fatness of figure skaters. They have better results of all tests of motor abilities than an average primary school population. The most positive deviates are in the standing long jump, sit-ups and bend forward on a bench, and at least positive deviates are in the polygon backwards, arm-plate tapping and a bent arm hang. The greatest impact of figure skating shows in sit-ups and bend forward on a bench. Figure skaters, who were physically more efficient, were statistically significant more successful in competitions, but only at the age of 14 and not at the ages of seven and ten. Keywords: athletes, figure skating, SLOfit system, physical characteristics, motor abilities, primary school. Pina Umek, Marjeta Kovač Primerjava telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti umetnostnih drsalk s splošno osnovnošolsko populacijo Izvleček Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, v katerih telesnih značilnostih in gi- balnih sposobnostih umetnostne drsalke odstopajo od slovenskega povprečja ter kakšne so te razlike v času osnovnošolskega izobraževanja glede na njihovo tekmovalno uspešnost. V vzorec raziskave je bilo vključenih 30 umetnostnih drsalk iz slovenskih drsal- nih klubov, starih 15 do 25 let. Vse so se z drsanjem ukvarjale celotno obdobje osnovnošolskega izobraževanja. Rezultati splošne populacije so bili pridobljeni v Laboratoriju za telesni in gibalni razvoj na Fakulteti za šport iz podatkovne zbirke SLOfit − Športnovzgojni karton. Vse drsalke so odgovorile na anketni vprašalnik, na podlagi katerega je bila pojasnjena povezanost njihovih rezulta- tov s tekmovalno uspešnostjo v umetnostnem drsanju. Rezultati so pokazali, da so drsalke podpovprečno visoke, povprečno vitke in imajo podpovprečno koli- čino podkožnega maščevja. V celoti so gibalno sposobnejše od osnovnošolske populacije. Najbolj pozitivno odstopajo pri skoku v daljino z mesta, dvigovanju trupa in predklonu na klopci, najmanj pa pri poligonu nazaj, dotikanju plošč z roko in vesi v vzgibi. Največji vpliv ukvarjanja z drsanjem v času osnovnošolske- ga izobraževanja se kaže v napredku pri dvigovanju trupa in predklonu. Gibalno učinkovitejše drsalke so bile statistično značilno tekmovalno uspešnejše, a le pri 14. letu starosti, ne pa pri sedmem in desetem letu starosti. Ključne besede: športnice, umetnostno drsanje, športnovzgojni karton, telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, osnovna šola. Foto: osebni arhiv. glas mladih 97 Uvod „ Drsanje je zdrav šport, saj poleg tega, da pomeni zabavo, hitrost in lepoto, utrjuje mišice trebuha, zadnjice in nog ter hrbta, s čimer izboljšuje tudi telesno držo. Je zelo dober trening za razvoj gibalnih sposob- nosti, kot sta ravnotežje in koordinacija. Z vsakim drsalnim odrivom se namreč izvrši podzavestna koordinacija med očmi, rav- notežnim centrom notranjega ušesa in mišičnim delom (Voh, 2000). Da drsalec obvlada vse elemente, potrebuje veliko ur treninga. Najprej mora osvojiti stabilno stojo na drsalkah in obvladati vožnjo po ro- bovih, šele nato pa se nauči korakov, ravno- težnih gibov in ostalih drsalnih elementov (Stanovnik, 1997). Šport namreč sodi med panoge, kjer je treba že pri starosti pet do šest let začeti s sistematičnimi treningi, kar zahteva zgodnjo specializacijo, katere osnova pa so dobre gibalne sposobnosti. Eksplozivna in elastična moč sta v umetno- stnem drsanju prisotni pri odrivih, skokih in kombinacijah skokov. Hitrost se pojavlja kot hitrost lokomocije, hitrostna vzdržljivost in hitrost zapletene reakcije, ki je potrebna za umikanje na plošči pri večjem številu vadečih drsalcev v času treningov. Vzdr- žljivost se kaže v vzdržljivostni moči, ki jo potrebujemo za statične drže, potrebni pa sta tudi tako aerobna kot tudi anaerobna vzdržljivost pri izvedbi celotnih programov. Potrebni sta tako statična kot tudi dinamič- na gibljivost za izvedbo različnih piruet, la- stovk in povezovalnih gibov med elementi. Medmišična koordinacija je ključnega po- mena za izvedbo vseh drsalnih elementov in uspešnega gibanja po ledeni plošči. Za uspešno izvedbo le-tega pa je nezamen- ljivega pomena tudi ravnotežje (Hladin, 1989). V umetnostnem drsanju je povezava moči s telesno maso zelo pomemben dejavnik uspešnosti. Lažji, kot je drsalec, hitreje se lahko giblje po ledu in lažje izvaja zahtev- ne skoke ter vsa druga akrobatska gibanja (»Figure skating, Ice«, 2016). Za ta šport je na splošno značilen kasnejši telesni razvoj drsalk in drsalcev. Zanje je sicer to zelo ugodno, saj imajo zaradi primernega so- razmerja med telesno maso in močjo več časa, da razvijejo pravilno tehniko, preden se njihovo telo sooči s pospešenimi telesni- mi spremembami (Borms, 1995). Športnice dobijo prvo perilo povprečno eno do dve leti kasneje kot dekleta, ki se s športom ne ukvarjajo, kar je najverjetneje posledica intenzivnih treningov, zaradi katerih tudi zaostajajo v telesnem razvoju (Vadocz, Siegel in Malina, 2002). Zelo pogost pojav pri dejavnih športnicah je tudi neredna menstruacija, ki je prav tako posledica in- tenzivnih treningov (»Intensive Training and Sports Specialization in Young Athle- tes«, 2000). Poleg treningov na ledu drsal- ci trenirajo tudi v telovadnicah in parkih. Tam izvajajo kondicijske in suhe specialne treninge, raztezne treninge, ples in druge vadbe, kjer odpravljajo pomanjkljivosti in izboljšujejo izvedbo drsalnih elementov ter razvijajo gibalne sposobnosti (Stanovnik, 1997). Ker drsanje predstavlja velik finančni zalogaj, igra denar pri drsalčevem uspehu precejšnjo vlogo. Borms (1995) trdi, da so za uspešnega drsalca nujno potrebni talent in starši, ki predstavljajo finančno in psihično ter fizično podporo, poleg tega pa morajo biti pripravljeni obvladovati otrokov stres skozi vsa leta treningov ob popolni preda- nosti šoli in drugim dejavnostim. Podobno ugotavlja tudi M. Hladin (1989), ki navaja, da so otroci za šport izbrani glede na zače- tno kakovost, v klubih pa lahko svoj razvoj nadaljujejo le, če imajo za to finančno in moralno podporo staršev. Težavo predsta- vljata predvsem draga oprema in vsako- dnevna vožnja otrok na treninge. Zato v dr- sanju ne ostajajo le najsposobnejši, ampak predvsem tisti otroci, katerih starši so se pripravljeni prilagoditi urniku otrokovega treninga in njegovim športnim potrebam. Toda, ali so vse umetnostne drsalke res bolj sposobne kot povprečna splošna populacija? Je drsalka z nadpovprečnimi rezultati v testiranju gibalnih sposobnosti tudi uspešna v samem športu? Kateri so še drugi dejavniki, ki vplivajo na uspešnost posameznic? Na takšna in številna druga vprašanja odgovarjamo in jih utemeljuje- mo prek primerjave osnovnošolskih rezul- tatov testiranj za SLOfit − Športnovzgoj- ni karton umetnostnih drsalk z rezultati splošne populacije. Opazovali smo njihov razvoj telesnih značilnosti in gibalnih spo- sobnosti skozi osnovno šolo v treh ključnih letih (starost 7, 10 in 14 let) ter jih primerjali s splošno slovensko populacijo. Metode „ Preizkušanci V vzorec raziskave je bilo vključenih 30 umetnostnih drsalk iz skoraj vseh delujočih slovenskih drsalnih klubov. Drsalke so stare od 15 do 25 let. Večina jih je svojo kariero že zaključila, nekaj pa jih še danes vsako- dnevno trenira in tekmuje tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Vse so se začele ukvarjati z drsanjem pred vstopom v osnovno šolo in zaključile oz. nadaljevale kariero po zaključku osnovne šole. Drsalke se razlikujejo v številu treningov ter tudi uspešnosti v drsanju. Pripomočki V nalogi so bili uporabljeni rezultati testira- nja telesnih značilnosti in gibalnih sposob- nosti iz podatkovne zbirke SLOfit − Špor- tnovzgojni karton. Ta vključuje naslednje testne naloge in kratice, ki jih uporabljamo za krajšo predstavitev posamezne naloge (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011): telesna višina (ATV), – telesna teža (ATT), – kožna guba nadlahti (AKG), – dotikanje plošč z roko (DPR), – skok v daljino z mesta (SDM), – poligon nazaj (PON), – dvigovanje trupa (DT), – predklon na klopci (PRE), – vesa v zgibi (VZG), – tek na 60 metrov (60 m), – tek na 600 metrov (600 m). – Postopek Najprej so bila pridobljena pisna soglasja vseh umetnostnih drsalk, da smo lahko uporabili njihove osnovnošolske rezultate testiranj za SLOfit − Športnovzgojni karton. Rezultate testiranj za SLOfit − Športno- vzgojni karton deklet splošne populacije smo pridobili v Laboratoriju za telesni in gibalni razvoj na Fakulteti za šport iz po- datkovne zbirke SLOfit − Športnovzgojni karton. Sestavljen je bil tudi anketni vpra- šalnik, na podlagi katerega je bila dodatno pojasnjena povezanost njihovih rezultatov s tekmovalno uspešnostjo v umetnostnem drsanju. Zaradi velikega števila podatkov smo se pri prikazu analize rezultatov meritev umetno- stnih drsalk osredotočili le na rezultate treh starostnih obdobjih, in sicer: 1. na starost 7 let, ko vpliv drsanja na tele- sne značilnosti in gibalne sposobnosti dr- salk še ni bil odločilen; 2. na starost 10 let, ko drsalke še niso prišle v puberteto, drsanje pa je že imelo vpliv na njihove telesne značilnosti in gibalne spo- sobnosti in 98 3. na starost 14 let, ko so drsalke že bile v obdobju pubertete, hkrati pa je bil trening že tako obsežen, da je bilo mogoče priča- kovati že močnejši vpliv trenažnega proce- sa. Analizirali smo tudi splošno gibalno učin- kovitost drsalk oziroma indeks gibalne učinkovitosti, ki je označen kot vrednost (SGU). To je izračunana aritmetična sredi- na centilnih vrednosti vseh osmih gibalnih merskih nalog SLOfit − Športnovzgojnega kartona. S t-testom za neodvisne vzorce smo preve- rili, ali so se v splošni gibalni učinkovitosti drsalke, ki so dosegale boljše tekmovalne rezultate, pri 7., 10. in 14. letu starosti razli- kovale od tistih, ki so dosegale skromnej- še rezultate, za merilo uspešnosti pa smo uporabili reprezentančni nastop na mla- dinskem svetovnem pokalu in jih tako raz- delili v dve skupini. Kot mero zaupanja smo vzeli 5 % interval. Pri analizi podatkov sta bila v pomoč raču- nalniška programa Microsoft Office Excel 2007 in PSPP 0.7. Rezultati in razprava „ Telesne značilnosti Dobra polovica deklet je podpovprečno visoka, povprečno vitka in imajo podpov- prečno količino podkožnega maščevja. Tri drsalke v telesni višini negativno odstopajo od povprečja za več kot eno standardno deviacijo, ena posameznica pa pozitivno. Tako v telesni masi kot količini podkožnega maščevja sedem drsalk negativno odstopa od povprečja za več kot eno standardno deviacijo. V primerjavi telesne mase s tele- sno višino drsalk je opazno, da je tudi pri tistih dekletih, ki so imele nadpovprečno telesno maso, le-ta sorazmerna z njihovo telesno višino ali pa je celo pod samim povprečjem. Telesna masa pa je pri večini drsalk tudi v sorazmerju z njihovo količino podkožnega maščevja. Dve drsalki sta imeli v izbranih letih starosti kljub nadpovprečni telesni masi podpovprečno količino pod- kožnega maščevja. Tri so bile takšne, ki jim je telesna masa skozi leta nihala, a je bila količina podkožnega maščevja vselej pod republiškim povprečjem. Pri dveh drsalkah je kljub podpovprečni telesni masi količina podkožnega maščevja pozitivno odstopala le v začetnih letih osnovne šole, pri eni po- sameznici pa v prvih in zadnjih dveh letih šolanja. Gibalne sposobnosti V povprečju so rezultati drsalk najbolj pozi- tivno odstopali pri skoku v daljino z mesta, dviganju trupa in predklonu. Zelo veliko število jih je doseglo nadpovprečne re- zultate tudi pri tekih na 60 in 600 metrov, nepričakovano manj pa jih je pozitivno od- stopalo od povprečja pri poligonu nazaj. To lahko utemeljimo z razlago, da je v Slo- veniji že primarna selekcija zaradi majhne- ga števila udeleženih v tem športu majhna. Zato so v vzorec vzete vse drsalke, ne gle- de na njihove telesne značilnosti in gibalne sposobnosti. Le peščica izmed njih je vr- hunskih tekmovalk, pa tudi te v svetovnem merilu niso na samem vrhu. Torej, drsalke, ki niso nadpovprečno odstopale v poligonu nazaj, tudi v drsanju niso dosegale zavidlji- vih rezultatov. Skoraj tretjina drsalk je skozi osnovnošolsko obdobje opazno napredo- vala v rezultatih testov dvigovanje trupa in predklon, za kar lahko zasluge pripišemo ukvarjanju z umetnostnim drsanjem. Dr- salke so imele nizka pozitivna odstopanja pri dotikanju plošč z roko in vesi v zgibi, saj značilnost športne panoge ne zahteva povečanja teh sposobnosti, ter pozitivni odstop pri dvigovanju trupa in predklonu, kar je prav tako posledica ukvarjanja z drsa- njem. Ugotavljamo tudi, da so umetnostne drsalke v celoti gibalno sposobnejše od šolske populacije. Splošna gibalna učinkovitost Iz Slike 1 je razvidno, da je 23 drsalk od 30 (76,67%) gibalno učinkovitejših od splošne populacije, od tega jih 15 (50%) s svojimi rezultati izrazito pozitivno odstopa od povprečja, saj je njihov indeks SGU nad 70. Gibalna učinkovitost štirih drsalk pa je pod povprečjem, od tega je SGU dveh nižji od vrednosti 45, tri drsalke pa niso imele opra- vljenih vseh meritev, zato zanje ni bilo mo- goče izračunati vrednosti SGU. Iz Slike 2 lahko razberemo, da so tri drsal- ke podpovprečne v gibalni učinkovitosti v primerjavi s splošno populacijo, in sicer ena izmed njih zelo odstopa (SGU = 36,85). Pri starosti 10 let pa kar 23 drsalk (76,67%), ki imajo indeks SGU nad 70, izjemno pozitiv- no odstopa. Zaradi manjkajočih meritev za štiri drsalke nismo mogli izračunati vredno- sti SGU. Iz Slike 3 je moč razbrati, da je pri 14 letih le 16 (53,33%) drsalk izrazito nadpovprečno gibalno učinkovitih (SGU več kot 70). Prva drsalka, ki je bila pretekla leta nekoliko pod splošnim povprečjem, se je temu zelo pri- bližala. Drsalka tri v izbranih letih starosti ni dosegala republiškega povprečja, kar je povezano tudi z uspešnostjo v drsanju. Tudi pri tej starosti zaradi manjkajočih me- ritev nismo mogli izračunati vrednosti SGU za štiri drsalke. Gibalna učinkovitost šestih drsalk je vse do obdobja pubertete naraščala, nato pa je opazen manjši upad v njihovih gibal- nih sposobnostih. V nasprotju z njimi pa je osem drsalk skozi leta napredovalo. Pri ostalih posameznicah ni opaznih velikih sprememb v SGU. Drsalke, ki so oz. so bile najuspešnejše v drsanju, so bile tudi najuspešnejše pri me- ritvah. Izjema sta dve drsalki, ki sta imeli izjemno nadpovprečne rezultate meritev v vseh izbranih obdobjih, vendar v drsanju nista posegali po vrhunskih rezultatih. Slika 1. Splošna gibalna učinkovitost drsalk pri 7 letih. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Gibalna u činkovitost Drsalke glas mladih 99 S t-testom za neodvisne vzorce smo ugoto- vili, da med kasneje manj ali bolj uspešnimi tekmovalkami ni bilo statistično značilnih razlik v SGU niti pri 7. letu starosti [tekmoval- no uspešnejše M = 73,57, SD = 8,25, tekmo- valno manj uspešne M = 66,00, SD = 16,85; t (25) = -1,422, p = 0,167] niti pri 10. letu starosti [tekmovalno uspešnejše M = 82,06, SD = 10,05, tekmovalno manj uspešne M = 78,18, SD = 17,20; t (14) = -0,528, p = 0,606]. Pri 14. letu starosti pa so bile tekmovalno bolj uspešne tekmovalke (M = 87,18, SD = 7,56) tudi statistično značilno gibalno bolj učinkovite od tekmovalno manj uspešnih (M = 57,84, SD = 20,21); [t (24) = -4,903, p < 0,001]. Predvidevamo, da je glavni vzrok za to vstop v puberteto, ki je prelomna točka v športni karieri večine drsalk. Vadoczova idr. (2002) namreč navajajo, da drsalke dobijo menarho pri 14,2 (+/- 0,5) letih. Spremem- be, ki jih telo doživlja v tem obdobju, vpli- vajo na gibalne sposobnosti, predvsem na koordinacijo vsega telesa. Nekatere drsalke takrat ne napredujejo po pričakovanjih, za- to jih veliko zaključi drsalno kariero. Drugi morebitni vzrok za razlike med bolj in manj uspešnimi drsalkami pa se lahko nanaša na učno obremenitev v šoli. V začetku osnov- nega šolanja namreč ta še ne predstavlja težave, proti koncu pa je treba v šolsko delo vložiti več energije in časa, kar lahko vpliva na usklajevanje dela in napredek v drsanju. Odgovori na anketni vprašalnik kažejo, da so vse drsalke začele z intenzivnimi treningi umetnostnega drsanja zelo zgodaj. Največ jih je začelo pri petih letih, dve posameznici pa že celo pri treh. Le dve drsalki sta začeli nekoliko kasneje, in sicer pri starosti osem in devet let. Začetek ukvarjanja z drsanjem ni ključnega pomena za uspešnost drsalk. Za vse drsalke je značilno veliko število ur treningov na ledu. V enem tednu jih ima- jo vse od 6 do 11, kar dve pa odstopata z 12 in 14 treningi na teden. Prav vse drsalke imajo poleg treningov na ledu tudi številne kondicijske in specialne treninge ter balet oz. ples. Število le-teh je v povprečju štiri ure na teden, nekatere posameznice pa jih imajo oz. so jih imele kar sedem ur v enem tednu. Število treningov pa ne kaže pove- zave z uspešnostjo drsalk na tekmovanjih. Velika večina drsalk je največje uspehe dosegala v mladinski kategoriji. Nekatere posameznice so dosegale najboljše rezul- tate v obdobju pred puberteto; pri njih je opazen tudi kasnejši upad v rezultatih me- ritev gibalnih sposobnosti. Vse drsalke so menarho dobile kasneje, kot je značilno za splošno populacijo, in sicer v obdobju od 12. do 16. leta, tri pa so jo dobile šele pri 17 letih. Zanimiva pa je ugotovitev, da so drsalke dobile menarho neodvisno od tele- sne višine in mase. Torej, med njihovo tele- sno višino in maso ter časom prvega perila ni nikakršne značilne povezave. Vse drsalke finančno podpirajo oz. so jih podpirali zaposleni starši. Pri nekaterih so pomagali tudi stari starši, pri najbolj uspe- šnih posameznicah pa je oz. je bila finanč- no vključena tudi Drsalna zveza Slovenije. Vse umetnostne drsalke so zelo uspešne tudi v šoli, kar je zagotovo povezano tudi s sposobnostjo organizacije in samodi- scipline, ki ju zahteva intenziven športni življenjski slog. Skoraj vse so imele odličen uspeh, prav tako jih je velika večina šolanje nadaljevala v gimnaziji. Tudi v srednji šoli so bile vse zelo uspešne s prevladujočim prav dobrim uspehom. Velika večina je nadalje- vala študij na univerzitetni ravni. Zaključek „ Raziskava ima nekatere omejitve: zbiranje podatkov je predstavljalo precejšnjo teža- vo, saj drsalke živijo v različnih delih Sloveni- je, nekatere celo v tujini. Pridobitev soglasij in rešenih anket s strani vseh drsalk ni bila mogoča, zato je bil na koncu v obravnavo vzet manjši vzorec (30 drsalk), kot je bilo sprva predvideno (40 drsalk). Zaradi majh- nega vzorca je posploševanje rezultatov omejeno. Tudi analiza pridobljenih rezul- tatov meritev za SLOfit − Športnovzgojni karton je bila otežena zaradi manjkajočih rezultatov meritev nekaterih drsalk. S tem je tudi natančnost analize slabša, kot bi bila v primeru popolnih rezultatov. Slika 2. Splošna gibalna učinkovitost drsalk pri 10 letih. Slika 3. Splošna gibalna učinkovitost drsalk pri 14 letih. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Splošna gibalna u činkovitost Drsalke 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Indeks gibalne u činkovitos ti Drsalke 100 Drsalke so glede na šport, s katerim se ukvarjajo, pričakovano nekoliko nižje, lažje in z manjšo količino podkožnega maščevja kot povprečna populacija. Do podobnih rezultatov so prišli tudi belgijski raziskovalci (Mostaert, Deconinck, Pion in Lenoir, 2016), ki so primerjali dve kakovostni skupini dr- salk (uspešnejši, manj uspešni), starih 9 do 12 let, z običajno populacijo. Dotikanje plošč z roko je za drsalke precej nespeci- fičen test, kljub temu pa rezultati tudi tu kažejo pozitivna odstopanja. Skok v daljino ima glede na specifiko drsalnih elementov potrjeno velik pozitiven vpliv na odstopa- nja drsalk od splošne populacije. Glede na začetek sistematične vadbe drsalk v zgo- dnjem otroštvu bi lahko v poligonu nazaj pričakovali nekoliko večja pozitivna odsto- panja, predvsem pa pri vseh drsalkah. Tudi testi vesa v zgibi, dvigovanje trupa, tek na 60 m in 600 m ter predklon kažejo pozitiv- na odstopanja, kar je gotovo posledica tre- ninga, pa tudi izbora drsalk. Tudi belgijski raziskovalci (Mostaert idr., 2016) poročajo o večji gibalni učinkovitosti drsalk glede na splošno populacijo. Posameznice, ki so gibalno bolj učinkovite, tudi v drsanju do- segajo boljše rezultate. Z vrhunskim špor- tom se ukvarjajo predvsem tista dekleta, ki že v začetnih letih treniranja odstopajo od vrstnic v gibalni učinkovitosti. Vse drsalke so začele z intenzivnimi trenin- gi umetnostnega drsanja zelo zgodaj, veči- noma pri petih letih. Za vse je značilno tudi veliko število ur treningov na ledu. Začetek ukvarjanja z drsanjem in število treningov ne kažeta povezave z uspešnostjo drsalk na tekmovanjih. V začetku osnovnega šolanja ni bilo razlik med bolj in manj uspešnimi drsalkami, pri 14. letu pa so se le-te jasno pokazale. Velika večina drsalk je največje uspehe dosegala v mladinski kategoriji. Pri tistih posameznicah, ki so dosegale najboljše rezultate v obdobju pred puber- teto, pa je opazen tudi kasnejši upad v re- zultatih meritev gibalnih sposobnosti. Vse drsalke so menarho dobile kasneje, kot je značilno za splošno populacijo. Med njiho- vo telesno višino in maso ter časom prve- ga perila ni nikakršne značilne povezave. Vse drsalke finančno podpirajo oz. so jih podpirali zaposleni starši. Pri nekaterih so pomagali tudi stari starši, pri najbolj uspe- šnih posameznicah pa je oz. je bila finanč- no vključena tudi Drsalna zveza Slovenije. Umetnostne drsalke so zelo uspešne tudi v šoli, saj so skoraj vse osnovno šolo zaključi- le z odličnim uspehom. Velika večina jih je šolanje nadaljevala v gimnaziji in študij na univerzitetni ravni. Del zaslug za uspešnost v šoli lahko zagotovo pripišemo njihovemu intenzivnemu športnemu življenjskemu slogu, ki zahteva veliko mero organizacije in samodiscipline. Glede na dobro poznavanje drsanja in nje- govega trenažnega procesa lahko trdimo, da obstaja še veliko možnosti izboljšav pri usposabljanju in izpopolnjevanju trenerjev tako v razvoju elementarnih gibanj drsalcev in sistematičnem načrtovanju treningov te- lesne pripravljenosti. Prav tako menim, da bi z manjšo količino treningov in večjim poudarkom na njihovi kakovosti lahko do- segli večji napredek v razvoju gibalnih spo- sobnostih slovenskih drsalk. Posebej pa bi morali izboljšati koordinacijo gibanja, saj so tu opazna najmanjša odstopanja od splo- šne populacije. Literatura „ Borms, J. (1995). The Growth of Physical Cha- 1. racteristics in Male and Female Children. Jo- urnal of Sports Medicine, 19, 373−392. Figure skating, Ice. (9. 3. 2016). Pridobljeno iz 2. http://www.faqs.org/sports-science/Dr-Fo/ Figure-Skating-Ice.html Hladin, M. (1989). 3. Motorične sposobnosti slovenskih umetnostnih drsalcev in drsalk v primerjavi s povprečno šolsko populacijo (Di- plomsko delo). Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani: Fakulteta za telesno kulturo. Intensive Training and Sports Specialization in 4. Young Athletes. (2000). American Academy of Pediatrics, 106(1). Pridobljeno iz http://pedia- trics.aappublications.org/content/106/1/154 Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in 5. Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton. Diagno- stika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Stanovnik, M. (1997). 6. Osnove drsanja. Ljublja- na: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Mostaert, M., Deconinck, F. J. A., Pion, J. in 7. Lenoir, M. (2016). Anthropometry, Physical Fitness and Coordination of Young Figure Skaters of Different Levels. International Jour- nal of Sports Medicine, 37(7). April 2016. DOI: 10.1055/s-0042-100280. Vadocz, E. A., Siegel, S, R. in Malina, R. M. 8. (2002). Age at menarche in competitive fi- gure skaters: Variation by competency and discipline. Journal of Sports Sciences, 20(2), 93−100. Voh, M. (2000). Drsanje. V J. Turk (ur.), 9. Lepota gibanja tudi za zdravje (str. 98−102). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Pina Umek, diplomantka športne vzgoje (UN) Opekarniška 10b, 3000 Celje pina.umek@gmail.com