Leto XXII., št. 3
Ljubljana, petek $. januarja I941
Cena t D1?t
Upiavoisivo. cjuotjana, tln&fijeva 6 — relefoc ttev 8122. 212», 3124,
»iaa, im
tsseratoj oadeieft: LJuDI jana, M»
burgova ul — Jei S4ttt ta Poaiužmca Manoor: Urajslu trg
•L ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
Telefon St 190. Računi pri post ček. zavodih: Ljubljana * 17 74».
Izhaja vsaM dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din
UredoiStvo:
Ljubljana Knafljeva ulita o teietOD 3122. 3123. 3124 3125 il2« Marmor Grajski trg St i. teletori St >455 Celje. Strossmaveneva ilirs Stev 1 telefon St 35
Rokopisi se o«= ^raPaio
Navdetne poslanice
Na prehodu iz starega v novo leto niso vzbujali tolikšne pozornosti dogodki na bojiščih, kolikor razne izjave in poslanice državnikov ter avtoritativne informacije o splošnem položaju. Zanimiva pa so bila tudi časopisna razmišljanja, ako jih primerjamo z razmišljanji pred letom dni
Iz vsega, kar smo ob vstopu v novo leto čitali in slišali, lahko potegnemo nekai značilnih zaključkov, ki nam kažejo splošno razpoloženje narodov po 16 mescih srdite borbe. Človeštvo si zeli nvru vendar ni nobenih znakov, ki bi nakazovali možnost skorajšnjega miru v sedanjem razpletu konflik.a. Oba vojna tabora si še nadalje napovedujeta borbo do končne zmage. S tem dejstvom vedno bolj računajo tudi narodi izven konfl kta. 2 njim so se sprijaznili celo oni, ki so se odločili za stališče nevtralnosti v trdnem pričakovanju da bo nove vojne kmalu konec, vsekakor prej, preden bi orišla vrsta tudi nanje. Posledica tega splosnega spoznanja je. da se noben narod ne uda--a več utvari, da bi gledal na razvoj nrekrižanih rok zato. ker ni neposredno udeležen v sedanji vojru. To spoznanje ni predrlo le pri malih narodih izven vojne, temveč tudi pri veiesilan, ki so še izven konflikta. Značilna sta v tem pogledu zlasti primera Zedmje-n:h držav in Rusiji, medtem ko o Japonski lahko rečemo, da je s svojim vo-jevnniem na Daljnem vzhodu m s svojo povezanostjo z velesilama osi z eno no 5*0 itak že neposredno zapletena v borbo.
Izkušnje preteklega leta so nadalje vcevn narodom brez izjeme pokazale, da je predvsem duh oni činitoli, ki odloča o uspešnosti varovanja lastnin interesov v sedaniem konfliktu. V primeri z razpoloženjem v nekaterih časovnih razdobjih preteklega leta je to znabiti najpomembnejši nauk, ki ga črpajo napodi iz dosedanjega razvoja dogodkov pa naj bodo pogledi naprej se tako ne:--'sni in megleni. V neposredni zvezj s tem je tudi duhovna priprava vseh narodov brez razlike, naj bodo v vojru ali ne To spoznanje veje danes :z izjav vodilnih državnikov obeh vojnih taborov pa tudi iz opazovanja nevtralnih krofov. Zaključek, ki ga mora iz tega spoznanja izvajati vsak narod, ako naj še nadalje uspešno varuje svojo samo-s to most in neodvisnost, pa ie, da mora4 o biti njegovi živi odslej še boli trdni kakor doslej, kajti po sedanjem splošnem mednarodnem položaju mo-r?imo pričakovati prei zaostritev seda-nie borbe .kakor pa njeno omiljenje. To seveda vsem narodom vedno bolj kategorično narekuje, da pravočasno poskrbe za čim večjo notranjo povezanost in duhovno strnjenost V tem smislu so izzvenela tudi letošnja novoletna razmišljanja. Svetovne razdalje v današnii vojni niso več nepremagljive, kakor ie rekel v svojem novoletnem govoru Roosevelt. Vojni požar se zato vsak trenutek lahko razširi tudi na naj-* boli oddaljena področja. To pa zahteva splošno pripravljenost povsod.
Marsikje lahko nastanejo v ^ novem razvoju bojišča, ki po dosedanjih načrtih ne le niso bila potrebna, temveč sta se jima oba tabora — po lastni potrebi in po okoliščinah — celo izogibala. Cim bolj se namreč vojna razteza na svetovne razdalje, tem večja je nevarnost, da postanejo nekatera doslej še nedotaknjena področja tako zvana posredna bojišča, ki sicer ne bi bila sama sebi namen pač pa sredstva za dosego drugih, oddaljenejših vojnih namenov. To nam je na primer proti koncu lanskega leta pokazal razvoj v vzhodnem delu Sredozemlja in v severni Afriki. Dogodki, ki so se začeli tam razvijati v znamenju vedno bolj srditega spopada med britanskim in italijanskim imperijem, so nujno vplivali tudi na razvoj položaja drugod. Ako se navzlic temu vojna — z izjemo grškega ozemlja — vendarle ni razširila tudi na druga področja, moramo to med drugim pripisati zlasti okolnosti, da gre v tem delu sveta po večini za področja, kjer se razen interesov obeh voinih taborov uveljavljajo tudi interesi nevtralnih sil. Njih odločna volja, da se v tem delu sveta ohrani mir. je bila vsaj doslej najboljše jamstvo mirnega razvoja.
Ali bo tako tudi v bodoče, nam seveda v naprej ni mogoče reči. V kolikor bi to bilo odvisno le od neposredno prizadetih narodov samih bi gotovo smeli z vsem zaupanjem gledati v bodočnost. Dejstvo, s katerim morimo odslej računati, pa je. da se nasprotja med obema voinima taboroma močno zaostrujejo. Odkar se je Rooseveit v svojem poslednjem govoru tik pred novim le-torp tako jasno 'z^elvsl za vsestransko pomoč Veliki Britaniji v njeni borbi proti velesilama osi, se zdi mednarodnem opazovalcem verjetno, da se bo s tem začela med obema vojnima taboroma nova oborožitvena tekma. Prav zato pa je tudi verjetno, da bosta skušali velesili osi z novimi bliskovitim! akciiami prehiteti sovražnika. V tem snrslu se je v kratkih poveljih vojski izrazil zadnje dni italijanski ministrski
Nova diplomatska ofenziva osi
Bolgarski ministrski predsednik Filov je prispel včeraj na Dunaj, kjer se bo p o mnenju političnih krogov sestal z nemškimi državniki — Ostra reakcija v Turčiji
v Turčiji
Beograd, 2. jan. p. Snoči ob 11.40 je na poti na Dunaj prispel v Beograd bolgarski ministrski predsednik Filov. Spremljata ga soproga in tajnik zunanjega ministrstva Zlatinov. Z istem vlakom potuje tudi nemški poslanik v Sofiji von Richthoffen Na beograjskem kolodvoru je Filova pozdravil bolgarski poslanik Stoilov z osebjem poslaništva. Navzočih je bilo tudi veliko število novinarjev, ki pa niso prišli na svoj račun. Filov in Stoilov sta se umaknila v vagon in sta ostala v kupeju vse do odhoda vlaka. Tik pred odhodom se je Filov pokazal novinarjem pri oknu vagona in jim na vsa vprašanja samo de jal, da potuje v docela z^^bnih zadevah in da jim nima kaj povedati.
Na potovanju skozi Budimpešto je Filov novinarjem samo izjavil, da njegovo zdravstveno stanje nujno zahteva, da konzultira dunajske specialiste.
Sofija, 2. jan. p. Nenadni odhod Filova na Dunaj je izzval v sofijskih in diplomatskih krogih ogromno senzacijo. Nikomur vse do zadnjega o tem potovanju m bilo nič znano. Filov je še vse doooldn.-delal v svojem kabinetu in nič ni kaza^ na to, da se pripravlja na kako potovanje v inozemstvo. Vest o niegovem r>otovanju na Dunaj je bila uradno objavljena šele po njegovem odhodu iz Sofije. V Sofiji vlada splošno prepričanje, da se bo Filov na Dunaju sestal z nemškimi državniki in ne izključujejo možnosti, da predstavlja to potovanje pričetek neve diplomatske akcije, kateri utegnejo slediti senzacionalni dogodki.
Dunaj, 2. jan. p. Danes opoldne je prispel v bivšo avstrijsko prestolnico bolgarski ministrski predsednik Filov v spremstvu svoje soproge. V merodajnih dunajskih krogih izjavljajo, da je njegov prihod docela zasebnega značaja. Zaradi tega mu tudi ni bil prirejen nikak službeni sprejem. Dunajski listi objavljajo samo krat- j ko vest o njegovem prihodu, brez vsakega drugega komentarja.
New York, 2. jan. s. Columbia B. S. javlja, da je smatrati kot gotovo, da se bo bolgarski ministrski predsednik dr. Filov v teku svojega štiridnevnega bivanja v Nemčiji sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Sestanek naj bi se vršil na Dunaju ali pa v Berlinu.
Filova spremlja na potovanju v Nemčijo nemšld poslanik pri bolgarski vladi v. Richthofen.
Columbia misli, da bo glavno vprašanje, o katerem bo Filov razpravljal z Ribbentropom, možnost prehoda nemških čet skozi Bolgarijo proti Grčiji. V zvezi s tem citira Columbia ponovno vesti o prihodu večjih kontingentov nemškega vojaštva v Rumunijo.
/
Mnenje v Pesti
Budimpešta, 2. jan. p. Vest o nenadnem potovanju Filova na Dunaj je izzvala v budimpeštanskih političnih in diplomatskih krogih veliko presenečenje. Kljub uradnim bolgarskim zagotovilom v Budimpešti nihče ne verjame, da je odpotoval Filov na Dunaj zgolj zaradi konzultacije dunajskih zdravnikov, marveč so prepričani, da predstavlja to potovanje nadaljevanje diplomatske akcije Berlina v Sofiji, koder so se že delj časa vodili tajni razgovori. To prepričanje potrjujejo tudi poročila o neposrednem sodelovanju nemškega letalstva na afriškem in albanskem bojišču, kar kaže na to, da se je Nemčija odločila za istočasno diplomatsko in vojaško akcijo na jugovzhodu Evrope. Bjdim-peštanski krogi z napetostjo pričakujejo dogodkov prihodnjih dni in smatrajo, da je nenadna diplomatska aktivnost držav osi v neposredni zvezi z rarvoipm vojnega položaja v Albaniji in v Afriki.
Vdika pozornost
da predstavlja to potovanje pričetek nove odnosno nadaljevanje svoječasne diplomatske ofenzive na jugovzhodu Evrope.
Potovanje Filova, pravijo v turških kro gih, prihaja samo v trenutku, ko si Turčija z vsemi sredstvi prizadeva, da bi st zagotovil in okrepil mir na Balkanu ir sploh na jugovzhodu Evrope. V zvezi s tem opozarjajo v dobro poučenih krogih da prizadevanje Turčije v tem pravcu ni zgolj platonično, marveč da je turška vlada stavila balkanskim državam konkretne predloge, ki se v glavnem nanašajo no naslednje:
1.	Balkanske države naj v skupni svečani izjavi potrdijo načelo politike »Bai kan balkanskim narodom«.
2.	V svrho gospodarske okrepitve takt politike naj se ukinejo carinske meje meo balkanskimi državami in osnuje carinska unija, ki bi zlasti tudi Bolgariji omogočila v vsakem pogledu gospodarski razmah ir izhod na Egejsko morje.
3.	Za uspešno obrambo te in take politike naj se združijo vse oborožene sile balkanskih držav in osnuje vrhovni balkan-
ski vojni svet, ki bi izdal vse potrebne ukrepe za skupno zaščito balkanskih intt resov ln nedotakljivosti balkanskih držav Ti predlogi predstavljajo po mnenju turških krogov okvir, v katerem bi se lahko zgradila balkanska solidarnost v toniti meri. da bi bil Balkan zavarovan prea slehernim napadom in pred slehernim presenečenjem. V tej zvezi je Turčija v zao-njem času posvečala posebno pozornost Bolgariji in ji skušala olajšati položaj, ia bJ se mogla z jspehom upreti vsem impit-sijsm s strani nebalkanskih držav. Spričo ulitike. ki jo očituje nenadno potovanj« Fiiova na Dunaj, kjer se bo 9estal z nem škim zunanjim ministrom in morda tudi z drugimi merodajnimi nemškimi driav-niki, pa sili Turčijo, da na novo oceni j-o-o7aj na Balkanu glede na vse možne eventualne posledice in rezultate potov*, nja Filova, ki ga smatrajo v turških krogih /a posebno značilnega. Ne glede na razvoj dogodkom Turčija nadaljuje s pripravami za obrambe svoje nedotakljivosti in ie pripravljena na vse možnosti bodo čega razvoja dogodkov na jugovzhodu Evrope.
Gaydov članek
na naslov Turčija
Beograd, 2. jan. p. »Pravda« poroča ii Rima: V rimskih novinarskih kros-ih v'-da nervozno pričakovanje in splošno prevladuje prepričanje da bodo bi žnji dnevi prinesli velika presenečenja Italian ki !'-sti v svojih diplomatsk h rubrik'h ne objavljajo sicer nič posebnega m tudi itaH-janska uradna poročila so v tem pog edu rezervirana. Mnogo pa se v tej zvezi komentira izredno oster nspad. ki ga je naperil Gayda proti Turčiji do'ž~č jo nepri-jateljskega zadržanja napram Nemčji. zh-sti pa napram Italiji že od začetka sedanje vojne Gayda ugotavlja, da je Tučja med vsemi oriiatelu Angl:je najboli aVtiv-na Ostro kritizira tudi pis"n e turfke^a tiska in sprašuje, kaj naj pomenijo vedno češči napadi na Nemčijo in Italijo. Gavda zaključuje svoja ;zvajanja z opozorilom ^a Nemči'a in Italija posvečata posebno no-zornost Turčiji in da ranega sedanjega zadržanja ne bosta pozabili.
Nemški letalski zbor v Itali i
Odpoklic italijanskega letalskega oddelka s prelivu — Sodelovanje nemških letalcev na
fronte ob Rokavskem fronti v Sredozemlju
Carigrad, 2. jan. p. V turških političnih in diplomatskih krogih posvečajo največjo pozornost potovanju bolgarskega ministrskega predsednika Filova na Dunaj. Dasi se z bolgarske strani zatrjuje, da gre zgolj za potovanje zasebnega značaja, so v turških političnih krogih prepričani, da
je po sredi važna diplomatska akcija in
---------- —
predsednik Mussolini, tako pa je za novo leto govoril tudi nemški kancelar Hitler, ko je napovedal nova ojačenja nemške kopne vojske, mornarice in letalskih sil, ki naj prinesejo nemško zmago leta 1941.
Angleži, ki so z Rooseveltovim nastopom doživeli pomemben diplomatski uspeh, računajo odslej predvsem s svetovnimi razdaljami in časom. To pa nakazuje prej podaljšanje in razširjenje konflikta kakor pa njegovo skrajšanje ali omejitev. Zato so bile razumljive božične in novoletne poslanice vodilnih državnikov obeh vojnih taborov, ko so pozvali svoje narode k pogumnemu vztrajanju do konca. K pogumni čuječ-nosti pa so svoje narode pozvali te dni tudi nevtralni državniki Voina se nadaljuje in nihče ne ve, kakma sredstva se bodo v njej še uporabljala. Toda eno j sredstvo bo vedno najmodernejše: ne-zlomliivi duh .Zato so ranj te dni tako značilno opozorili državniki vseh držav, onih v vojni in onih izven nje.
Rim, 2. jan. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je odpoklicalo iz Belgije italijanski letalski zbor, ki je doslej sodeloval v borbah proti Angliji. V Nemčiji bo ostalo le še nekaj oddelkov italijanskih lovcev. Poleg tega se je vrhovno poveljstvo nemške vojske odločilo poslati v Italijo poseben nemški letalski zbor, ki bo sodeloval v vojni proti Veliki Britaniji v območju sredozemske fronte.
Ob tej priliki je poveljnik nemškega letalstva general kesselring poslal poveljniku odhajajočega italijanskega letalskega zbora pismo, v katerem mu izraža vso svojo zahvalo za dosedanje sodelovanje italijanskih letalcev v okviru druge nemške letalske armije, ki mu je podrejena. Nemško letalstvo bo ohranilo najlepši spomin na italijanske tovariše, skupine italijanskih lovcev pa bodo ostale še nadalje tesna vez med letalskimi silami obeh zavezniških držav. Kesselring je naglasil v svojem pismu, da so se italijanski letalci v borbi proti Veliki Britaniji vselej sijajno izkazali. Kljub neugodnim vremenskim prilikam, kljub težavni prilagoditvi italijanskega letalstva severnemu okolju, so se italijanski letalci borili z velikim pogumom in se niso plašili borbe s Spit-firei. V neštetih nočeh so učinkovito bombardirali življenjsko važne objekte v Angliji. Zato je bilo italijanskemu letalskemu zboru podeljeno tudi najvišje nemško letalsko odlikovanje, orlov ščit. Kesselring je zaključil svoje pismo z izrazom trdnega prepričanja, da bodo nemški :n italijanski letalci še skupaj leteli vse do končne neizbežne zmage.
Rim, 2. jan j. (Štefani) V Italijo je prispelo več skupin nemškega letalstva.
Vrhovni poveljnik italijanskega letalskega štaba, general Pricolo. je izdal ob tej priliki dnevno povelje, v katerem na-glaša, da bo kontingent nemške zračne sile sodeloval v letalskih in pomorskih borbah na Sredozemskem morju, kjer zbira sovražnik svoje sile. Nemško letalstvo bo nastopalo kot močna edinica ob italijanski strani. Skupna borba po posvetila vojno bratovščino med Italijo in Nemčijo.
New York, 2. jan. j. (United Press) Po informacijah z merodajnega mesta v Rimu je prispelo v zadni'h dneh v Ttalno po zračni poti več več., h skupin nemškega letalstva raznih vrst. Letala so bila po eskadrah dirigirana na razna italijanska letalska oporišča.
Rim, 2. jan. s. (Columbia B S.) V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bodo nemška letala, ki so bila poslana v Italijo, uporabljena predvsem za napade na angleško vojno brodovje v Sredozemlju Zlasti naj bi bil izpostavljen napadom angleški ladijski promet vzhodno od Malte. Ni izključeno, da bodo nemška letala stopila v akcijo tudi v Albaniji.
Nemški letalci ostanejo v Italiji pod vrhovnim poveljstvom Halijanskega vojnega letalstva.
Tri in pjl umi napad na Bremen
London, 2. jan. j. (Rfuter) Ang'eško letalstvo je v minuU noči nadaljevalo svoje akcije proti Nemčiji in zasedenem ozemlju. V pivi vrsti so angleški bombniki osredotočili svoje napade na luko Bremen. Službeni komunike letalskega ministrstva pravi o napadu, da je bilo bombardiranje izredno silovito ter je tra'alo tri in p°l u^e. Bombe so b?Ie vržene na lad;ede?nice. doke, skladišča in na bremenski kolodvor. Številne zsžigalne in težke ruš'lne boy>he so povzročile hude eksplozije ter zanetile p"žare.
Razen Bremena je angleško letalstvo bombardiralo tudi še razne luke v zasedenem ozemlju, med njimi Vlissingen,. Osten-de In Brest. Vsa angleška letala so se •
teh poletov srečno vrnila na svoja oporišča
London, 2. jan. s. (Reuter) O angleškem letalskem napadu, ki je bil preteklo noč izveden na Bremen, javlja letalsko ministrstvo, da je bila to ena najuspešnejših operacij angleškega letalstva v dosedanji vojni. Angleška letala so vrgla na Bremen 20.000 zažigalnih bomb in cele tovore eksplozivnih bomb. Napad se je pričel kmalu po nastopu mraka in je trajal skoro do polnoči. Ves ta čas so angleška letala napadala Bremen v nepretrgani vrsti. Angleška letala so se morala med potjo boriti z velikimi težavami. Temperatura je znašala mestoma —30 Celzija divjal je vihar in nebo je bilo pokrito z oblaki. Nad Bremenom pa se je vreme izboljšalo in so letala našla cilj v jasni mesečini.
Med napadenimi objekti so bile velike ladjedelnice vojne mornarice, rafinerije »Deutsche Vacuum Oil Co.«, razne tovarne, letalske tvornice Fokker - Wulff in železniške naprave. Ze kmalu po začetku napada so preko vsega mesta divjali požari, tako da so letala, ki so prihajala nad mesto pozneje, videla že 200 km daleč rdeč žar na nebu. V letalskih tvornicah je nastal velik požar in sledilo je 6 močnih eksplozij. Tudi rafinerije so bile močno poškodovane, enako ladjedelnice in železniška proga ob obali.
Nemško protiletalsko topništvo je streljalo ves čas zelo močno, toda nobeno angleško letalo ni bilo zadeto. Tudi dve nemški lovski letali sta se pojavili, pa nista v borbi z angleškimi dosegli nobenega uspeha.
Nemško slmbzm
vojna psrsčilo
Berlin, 2. ian. br. (DNB) Vrhovno veljstvo nemške vojske je oh"'? vilo davi naslednje službeno vojno poroč lo:
Z nemške vojne lad'e. ki operira na Ti-h<>m oceanu =o javili kot delni rezu tat do-s'ei do-e^e^ uspehov, da so potopili 10 tigevin kih ladij, ki "o pripadale sovraž ni ru, h': pa so bile v niesrovj službi, s s) I!'>"0 64.155 fpnnmi. Posadke p-t-p^cih sc z nem"ke voine ladje izkrcaM na nekem otoku na Južnem morju in jih tako snravilj na varno.
V c.kviru leta'.<?k'h izvidnikih akcij so ■lemška letala včeraj napadla in z bombami /.a? "-'a nek? pn^Ieško prednjo stražno !a»l'o v h'*7'ni A'd^b^urgha. reko d^ugo na vzhodrn o'1 Rarm^atea pa huflo poškodo-v—a. V ro-"i ra 2. januar so nemška v°jna letali ho- hard'r"la več vojaško važ-ih ib-ektov v srednji in južnovzhodni Angliji.
A,i"ielkp lefala so v poslednji noči bom-bar lirala v. ,Tai uifke objekte v treh mestih napravila pa so le malo škode Pet ljudi i.» bilo ul/ Jh ?n več ranjenih'. Eno sovražno le»-T9 t: pa Vickers-WeW1lington je bilo sestreMei.o v letalskem spopadu.
Berlin, 2. jan. br. (Štefani). V pretekli poči so m&njše skupine nemških bombnikov intpnzivno napadle Livemool. Vreme je ti'o ugo«mej*e k°kor prej*nie dni in zato so letala lahko dosegle dobre rezu'tate, ki jih je •. »c mogoče fudi sp-oti kontrolirati. rl ucf skupiro nem"kih bombnikov »o napad'p London, Sheffield, Tarmouth in Hanvick.
Razsežna akcija
nemških letal
L°ndon. 2. jan. j. (Ass. Press.) Nemški leta'ski napadi v minuli noči so bili zelo ve iki po krajevni razsežnosti, dočim je bila večja škoda prizadejana samo na industrijskem področju v Liverpoolu, vzdolž reke Mersey ter v severozapadnem delu osrednje Anglije. V teh industrijskih po- <
krajinah so nemška letala v zgodnjih večernih urah vrgla veliko število rušilnih in zažigalnih bomb, ki so raz. ejale več industrijskih objektov, uničile pa tudi precejšnje število stanovanjskih in trgovskih zgradb. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev. V Liverpoolu so na več krajih izbrul nili požari, ki pa so bili pravočasno omejeni. ; Na London so prodrle le manjše skupine nemških bombnikov, ki so metale rušilne in zažigalne bombe zlasti v vzhodnih mestnih okrajih. Zadetih je bilo več posle pij in nekaj gospodarskih zgradb. Števiio človeških žrtev je majhno in tudi škoda na splošno ni znatna. Nemška letala ie v veliki meri oviralo slabo vreme, tako, da niso mogla prodreti nad London v večjih sku-j pinah. Večina napadalnih letal je bilo zavrnjenih že takoj po preletu jugovzhodne angleške obale. Nemški bombniki, ki niso mogli nadaljevati poleta, so odvrgli bombne tovore na razne nepomembne objekte v bližini jugovzhodne obale.
Hazstrelfevanfe palač
v londonski C£ty
London, 2. jan- s. (Reuter) Danes po-' poldne so pričeli v londonski City z dina-mitom raastreljevati zgradbe, ki so bile ob priliki nedavnega nemškega letalskega napada tako močno poškodovane, da so ogrožale okolico.
Prlfecd ameriških letsS po zračni poti
I London, 2. jan. s. (Columbia BS.) V izjavi ameriškim novinarjem je sporočil danes minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrcck. da je več ameriških bombnikov prispelo v cirektnem poletu iz Zedinjenih držav v Anglijo. Polet teh letal je povsem uspel. To je prvo uradno angleško potrdilo, da so bila ameriška letala tud' po direktni zračni poti že poslana iz Amerike v Anglijo.
Lord Beaverbrook je izjavil nadalje, ia ima Anglija trenutno več letal, nego ob začetku vojne ter več nego kdajkoli v zgodovini. Prav tako razpolaga tudi z več;'imi letalskimi rezervami. V novem letu bo prejela Anglija iz Zedinjenih držav velike množine novih letal.
Snežni vihar pri Doveru
London. 2. jan. s. (Reuter) Davi je prvič v letošnji zimi divjal nad Doversko ožino hud snežni vihar.
Poškodbe v Manchestru
London, 2. jan. s. (Reuter). Uradno poročajo, da je bila o priliki nedavnega letalskega napada na Manchester med drugim popolnoma uničena palača Free Trade Hali, kakor tudi poslopje borze, kier so se sklepale kupčije z bombažem. Katedrala v Manchestru je bila prav tako poškodovana vendar ne prehudo Bombe so zadele nadalje največjo bolnižnico v Marsche-stru.
Novi švicarski zvezni svet
Bern, 2. jan. AA. (Štefani). Novi predsednik švicarske zveze Wetter je včeraj dopoldne prevzel dolžnosti V svojem poročilu švicarskemu narodu je Wetter rekel, da bo v bodočnosti švicarski narod morda prisiljen odreči se marsičemu, 1 j., da doživi še mnogo težje stvari, kakor ga so bile dozdaj. Nedavni dogodki so pokazali, da Švici kljub temu, da je ohranila svojo nevtralnost, ni bilo prizanešeno. Švica pa bo še naprej vršila svojo dolžnost. Na koncu je Wetter pozval Švicarje, da povečajo proizvodnjo na vseh poljih.
PHILUPSOVA MISIJA V RIMU
V ameriških krogih tolmačijo povratek poslanika Phillipsa v Rim kot znak velike pozornosti Washingtona do Italije
i
Washington, 2. jan. j. (AR) V zvezi s povratkom ameriškega poslanika v Rimu Phillipsa na staro službeno mesto izražajo v ameriških diplomatskih krogih na-do, da bo Phillips v polni meri izpolnil svojo važno misijo kot tolmač želja Zedinjenih držav pri italijanski vladi. Phillips velja za moža velike taktnosti ter globokega razumevanja za italijansko mentaliteto. Phillips se je iz zdravstvenih razlogov sicer že pred dalj časa praktično umaknil iz diplomatske službe v privatno življenje in je le na izrecno željo predsednika Roosevelta spet prevzel posle ameriškega poslaništva v Rimu.
Kakor zatrjujejo v tukajšnjih poučenih krogih, si bo Phillips v Rimu najbrže prizadeval pridobiti italijansko vlado za samostojno gledanje na trenutni položaj ter za akcije, ki bi bile Italiji v prid izven njene povezanosti v trojnem bloku. Za uspešno delo novega ameriškega poslanika v Rimu smatrajo v tukajšnjih krogih prisrčni ton novoletne čestitke italijanskega kralja predsedniku Rooseveltu in to navzlic nekaterim izredno ostrim besedam na račun Nemčije, ki jih je predsednik Roosevelt rabil v svojem nedeljskem
govoru. Novoletni pozdrav italijanskega kralja in njegove želje ameriškemu narodu in osebno predsedniku Rooseveltu vzbujajo v tukajšnjih krogih upanje, da bo morebiti slednjič le uspelo pridobiti Italijo za samostojne politične akcije.
Ameriški kongres
Washington, 2. januarja. AA. (Reuter.) Opazovalci v Washingtonu verujejo, da bo kongres, ki bo začel zasedati jutri, odobril Rocfaeveltov načrt o oos > 11J j vojnega materiala Veliki Britaniji. Možno je, da bo kongres izdelal nekatere podrobne iz-premembe. Vsako drugo neposredno pomoč Veliki Britaniji, n. pr. dajanje drugih zastarelih rušilcev na razpolago, odlagajo na pozneje, ko bo Rooseveltov načrt odobren. Tedaj se bodo mogli rušilci izročiti Veliki Britaniji na podlagi tega načrta. Predsednik Roosevelt bo stavil konkretne predloge za izvedbo tega načrta jutri, ko bo naslovil proglas na člane obeh zbornic.
Pričakujejo, da bo Rooseveltov predlog zbudil živahno razpravo. Izolacionisti, kakor senatorja Wheeler in Tidings, bodo skupno s svojimi pristaši Rooseveltov na-
črt kritizirali. V zvezi s tem pripominjajo, da se je splošno naziranje v Washingtonu v zadnjem času znatno izpremenilo. Prej se je vedno zastavljalo vprašanje, ali bodo ti ukrepi pahnili Zedinjene države v vojno. Danes se izdajajo ukrepi, o katerih smatrajo, da jih zahteva splošen položaj, v upanju, da ti ukrepi ne bodo pahnili države v vojno, pripominjajo pa, da obstoji razpoloženje za takšno tveganje bolj kot prej. Do te spremembe v naziranju in do spremembe v razpoloženju je prišlo zaradi mnogih činiteljev mednarodne politike. Lahko se reče, da je pristop Japonske k trojni zvezi pospešil ta postopek.
Ameriški kongres se bo na svojem zasedanju, ki se začne jutri, bavil ne samo z rekordnim proračunom, ki mu bo te dni predložen, temveč tudi z ukrepi domačega značaja. Vsa ta vprašanja pa bodo spadala v drugo vrsto. Kar se tiče sestave kongresa, sta si manjšina in večina v glavnem v istem razmerju kot v prejšnjem kongresu. Izolacionistični elementi so številčno ostali pri starem, mednarodni dogodki pa so jim v neki meri zmanjšali vpliv.
Nemški ultimat Franciji?
vest o ssde®fnevmeni roku, do katerega naj bi Pet&iEOva vlada sprejela nemške zahteve
New York, 2. jan. j. (AR) Agencija »International News Service« poroča iz Londona:
Reuterjeva agencija je prejela preko Li-zabone informacije, po katerih flaj bi bili popojtoma prekinjeni vsi odnošaji med Nemčijo in Francijo. Po dodatnih informacijah, ki jih imajo o razvoju odnošajev med Francijo m Nemčijo v Londonu, je nemška vlada stavila uitimativne zahteve z rokom 7 dni. Nemške zahteve vsebujejo popoln pristanek Francije na to, da Pe-tainova vlada izroči Nemčiji vsa ona oporišča, ki jih zahteva Nemčija.
Po neki drugi verziji, ki jo komentirajo v ameriških političnih krogih na podlagi informacij iz Francije, naj bi Nemčija svoje uitimativne zahteve podkrepila z grožnjo popolne zasedbe vsega francoskega ozemlja, ako Petainova vlada ne bi pristala na nemške zahteve po popolnem sodelovanju Francije na strani Nemčije in Italije v berbi za novi red v Evropi. Po nadaljnjih informacijah, ki jih imajo v Londonu je francoska vlada v Vichyju baje že pripravila letala, s katerimi bi Petainova vlada takoj odpotovala v Afriko, č:m bi Nemčija poizkušala uresničiti svojo grožnjo ter pričela zasedati francosko ozemlje preko po pogodbi o premirju določene demarkacijske črte.
Nemci zanikajo
Berlin, 2. jan. AA. (DNB) Na vprašanja časnikarjev glede vesti, ki jih je razširil tuji tisk in po katerih naj bi bili prekinjeni diplomatski odnošaji med Nemčijo in Francijo, so jim na Wilhe'mstrasise odgovorih, da so te verzije popolnoma t>rez smisla. S čisto pravnega stališča — pravijo v Wilhelmstrasse, se odnosi med Nemčijo in Francijo v sedanjem položaju sploh ne mole jo označiti kot diplomatski osnosi, čeprav niso omejeni izključno na sklepe komisije za premirje, temveč se poleg tega kažejo tudi po izrednih veleposlanikih
Abetzom in de Brinonom. Razen tega opozarjajo v Berlinu na to, da tudi drugače v nemško-francoskih onošajih, katerih podlaga je znana, odkar sta se sešla voditelj rajha in maršal Petain, niso nastopile nobene spremembe.
Ameriški poslanik na poti v Vichy
Lizbona, 2. jan. s. (Ass. Press) Novi ameriški veleposlanik pri francoski vladi Leahy, ki je na krovu ameriške križarke »Tuscaloosa« pred dnevi dospel semkaj, je odpotoval dalje v Madrid, kamor je prispel danes.
Pred svojih odhodom iz Lizbone je objavil admiral Leahy izjavo, v kateri pravi, da je dejstvo, da mu je ameriška vlada za potovanje v Vichy na razpolago križarko »Tuscaloosa«, že samo na sebi dokaz, kakšno zanimanje posveča ameriška vlada odnošajem do francoske republike in francoske vlade. Zedinjene države goje največje simpatije za francosko na-cijo. kulturo in zgodovino. Amerika tudi upa, da bo Francija zopet dosegla ugled, dostojanstvo in veličino, ki jih je vredna.
Guverner Dentz
toplo pozdravljen
Jeruzalem, 2. jan. s. (Reuter) Po informacijah agencije generala de Gaullea je bil prihod novega guvernerja Sirije generala Dentza v Siriji in Libanonu toplo pozdravljen. Prebivalstvo Sirije vidi v gene-neralu Dentzu dobrega prijatelja generala Weyganda ter smatra, da je z njegovim imenovanjem utrjena direktna zveza med Sirijo in severoafrišk;mi francoskimi kolonijami, kjer se nahaja general Weygand. V Siriji in Libanonu se tudi vedno bo'] širi prepričanje, da bo Angina v sedanii vojni uspela ter da morajo Francozi sodelovati z Anglijo.
Gbleganje Bardie
Vse dosedanje angleške operacije v Libiji so sam« uvod v bližajoči se glavni napad na Bardio
Kairo, 2. jan. j. (AFI). Na fronti pred Bardio ni nikakih večjih vojaških operacij, ki bi utegnile v kratkem odločilno iz-premeniti sedanji položaj. Angleži se omejujejo na krajevne patruljne akcije pehote in motoriziranih odredov, ki se nadaljujejo po določenem načrtu. Angleško topništvo še zmerom obstreljuje italijanske utrdbene točke. Italijansko topništvo v manjši meri odgovarja. Tudi letalstvo je na obeh straneh delavno m se razsežnost napadalnih in izvidniškin letalskih operacij ravna po vsakokratnih vremenskih pogojih.
Domneve, ki so bile v zadnjih dneh izražene z raznih strani in jih je objavljalo tudi angleško časopisje, češ, da je Bardia tik pred padcem, je treba presojati z veliko rezervo. Na merodajnem mestu v Londonu pripominjalo k vsem takim informacijam, da zaenkrat m mogoče reči, da bi bila usoda Bardie že zapečatena. Zmerom je treba upoštevati dejstvo, da so Italijani Bardio utrjevali več let ter ves ta čas pripravljali njeno obrambo. V Bardii so naku-pičili velike zalege živeža in municije. Razen tega je posadka Bardie zdai dobila tudi povelje, da mora trdnjavo držati za vsako ceno.
V vojaških krogih v Londonu naglašajo, da so italijanske čete v Bardii zdaj popolnoma blokirane m jim zaradi tega preostaja le dvoje: držati se, dokler imajo na razpolago moč in sredstva, ali na poizkušati protinapad na angleško oblegovalno posadko. Rešitev iz Bardie brez boja je nemogoča. Kvečjemu se lahto posreči posameznim italijanskim vojakom uit: skozi angleški oblegovalni pas Angleškega naskoka na Bardio doslej v pravem smislu še ni bilo, ker je to odvisno edinole od odločitve vrhovnega poveljnika generala \VaveIIa, ki pa je odločen napasti Bardio šele tedaj, ko bo imel vse adute v svojih rokah, tako, da ne bo napad pomenil nikakega rizika. Vse dosedanje angleške vojaške operacije pred Bnrdio se morajo smatrati zgolj za preliminarne akcije. Dasi so bili v teh akcijah doseženi znatni uspehi, nikakor ni bil njih namen osvojiti že tudi trdnjavo.
London, 2. jan. s. (Reuter). Italijanske utrdbe okoli Bardie so zelo močne in se raztezajo 5 do 7 milj široko okoli mesta samega. Cenijo, da šteje italijanska gami-zija najmanj 20.000. morda pa celo 30.000 mož. Sestavljajo jo deli 63. in 64. divizi-
je redne italijanske vojske ter 1. in 2. divizije fašistične milice.
Angleške izvidnee so te dni prodrle do naselbine Marsa Lok 25 milj zapadno od Bardie ob obaln cesti proti Tobruku. Sedaj torej angleške izvidnice popolnoma kontrolirajo tudi to cestno zvezo med Bardio in Tobrukom.
Italijansko poročilo
Rim, 2. jan. br (Štefani) O borbah v Afriki pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 209. službenem vojnem poročilu:
Na obmejnem ozemlju Cirenajke delovanje topništva in patrol na fronti pri Bardii. Na odseku pri Džarabubu je oilo na bojišču, ki je bilo omenjeno že v včerajšnjem službenem vojnem poročilu, zaplenjenega precej orožja, streliva in nekaj avtomobilov, ki jih je sovražnik pustil na terenu.
Sovražna letala so napadla letališča v Cirenajki, a so povzročila le malo škode in nobenih žrtev. Naša lovska letala in protiletalsko topništvo so uspešno intervenirali. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Skupine naših bombnikov in lovcev so bombardirale in s strojnicami obstreljevale več sovražnih motoriziranih čet ter neko sovražno utrdbo. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.
V	vzhodni Afriki lokalne akcije patrol in topništva. Sovražna letala so bombardirala nekaj naših krajev v Abesiniji, niso pa napravila nikake škode.
Službena poročila angleških poveljstev
Kairo, 2. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo danes naslednji komunike:
Italijanska garnizija v Bardii ne kaže nobenih znakov aktivnosti in dovoljuje naši vojski, da brez motnje nadaljuje svoje priprave in zbiranje.
Z drugih front ni ničesar poročati.
Število doslej preštetih italijanskih topov, kii so bili zajeti v bojih pri Sidi £a-raniju in o priliki napredovanja v Libijo, znaša 329. Med njimi je 20 težkih topov in 48 protiletalskih topov.
Poveljstvo angleškega letalstva na Bl'i-njem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju;
V	noči na sredo so angleški bombniki napadli letališči v Miniu in Gazali v Li-
biji. Včeraj podnevi sta bili obe letališči ponovno napadeni. V Gazaii so bila tri sovražna letala na letališču uničena, več pa jih je bilo poškodovanih. V Miniu je nastalo več požarov med letali na letališču. Preteklo noč je bil izveden nov bombni napad na Bardio. Podrobnosti ni bilo mogoče ugotoviti, gotovo pa je, da so vse bombe padle med odrejene cilje. Ob priliki napada na Derno je bilo včeraj eno sovražno letalo na letališču uničeno, več pa jih je bilo poškodovano.
V vzhodni Afriki so rodezijski bombniki pri Sabderatu razdejali več zgradb. V Ke-ru, 50 milj severovzhodno od Kasale, so rodezijska letala uspešno bombardirala sovražne motorne transporte, poškodovala več baterij protiletalskega topništva in povzročila več požarov.
Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala.
Vplivanje Amerike na Irsko
New York, 2. jan. i. (AR). Glede na oni del nedeljskega Rooseveltovega govora, kjer je Roosevelt govori' o Irski izražajo v poučenih amerišk<h političnih krogih domnevo, da bc Roosevelt najbrže poizkušal preko irskega poslaništva v \Vashingtonu vplivati na irsk' vlado, da bi prepustila Angliji nekaj letakkih in mo<rn:in:kih oporišč na zapadni irski obali. Na tiskovni konferenci je bilo v tem smislu Rooseveltu s strani predstavnikov tiska zastavljeno tudi nekaj vprafanj, na katera pa je Roosevelt odgovoril v negativnem smislu. Trdovratno pa se tu vzdržujejo govorice, da se v Dublinu mudi osebno Rooseveltov poverjeni po'kovnik Donavan, ki baje z irsko vlado vodi pogajanja o pristanku Irske na ang'eške želje. Preccj se nadalje razpravlja tudi o možnosti ukinitve ameri^ega zapornega pasu okrog Irske, s čimer bi bilo ameriškim trgovinskim ladjam omogočeno prihajanje v ir?ke luke. Kočljivo vprašanje prevoza ameriškega vojnega material preko nevtra'ne irske države v Anglijo, doslej v tukajšnjih krogih šc ni bilo predmet debate.
Obstreljevanje vzhodne irske obale
Dublin, 2. jan. s. (Reuter). Irska vlada javlja uradno, da so tuja letala sneči in v današnjih zgodnjih jutranjih urah bombardirala več točk ob vzhodni irski obali. Eden izmed napadov je zahteval tudi smrtne žrtve Ubite so bile tri ženske, več oseb pa je bilo ranjenih med njimi dve resno. Za nekaj zažigalnih bomb ki so padle na irsko ozemlje, je preiskava že ugotovila, da so bile nemškega porekla. Nekaj ostankov eksplozivnih bomb še preizkujejo.
Bombe so padle na neko naselbino v okolici Dublina Pri tem sta b;li dve hiši popolnoma razdejani, več drugih pa je bilo poškodovanih. RuJevme so pokopale 7 oseb. ki pa jih je bilo vse mogoče rešiti.
Danes seja rimske vlade
Rim, 2. jan. j. (United Press) Italijanska vlada se bo v soboto sestala k seji, ki ji v poučenih krogih pripisujejo veliko važnost.
Vojna na Kitajskem
Cungking, 2. jan. (United Press) Po službenih kitajsk;h cenitvah, ki so bile v posebnem poročilu vojnega nvnistrstva objavljene ob novem letu, je dosedanji japonski pohod proti Kitajski veljal Japonce okrog 1,600.000 mrtvih in ranjenih. Okrog 83 odstotkov vseh za vojaško službo sposobnih japonskih držav'janov je bilo dos^i zaposlenih v vojaških operacijah proti Kitajski. Uspehi, ki so jih Japonci dosegli s temi neizmernimi žrtvami, pa so sorazmerno ma^nkostni in je položaj ia-nonske oknnaoiisVp ptt"0^0 v r!>7,,:h delih Kitaiske da^es slabši. kakor je bil v do-Včenih razdobi:h nonrjj Jaoonska armada se mora v svoiih vo'»5V'h aneraoiiah zmerom boM ompievati. Jaoonski poraz na jugovzhodu Kitajske je izgTede za kakršnekoli bodeče us"oV,e ^oonpke voiske na
—^ tjjlno 7m3T)itql. Po	umi.
k'h na jugovzhodu se bodo morale japonske čete naibrže umakniti še na raznih drugih frontah.
Topniški dvoboji v Albaniji
Jtd.no vreme «vira večje akcije pehote
Atene, 2. jan. j. (AR.) Južno vreme, ki je nastopilo na severnem sektorju albanskega bojišča, Je omejilo napade, ker je kretanje pehote v pričujočih vremenskih prilikah zelo otežkočeno. Južni vetrovi so povzročiti, da je pričel sneg naglo kopneti. Vode so narasle in nad pokrajino so legli nizki oblaki, ki letalstvu popolnoma onemogočajo sleherne operacije. Včeraj je bilo težišče operacij na severni fronti v topniških dvobojih. Italijani so v zadnjih dneh v okrilju megle spravili več baterij težkega topništva na pogorje Kamie, do-čim so Grki uredili nove topniške postojanke na Mokri planini. Topniške baterije so zdaj na obeh straneh v polni akciji. Nekaj napadov pehote so izvršili Grki včeraj na italijanske postojanke severno od P od grad ca ter ob vhodu v dolini rek Skumbe in Devolija. S protinapadi so Italijani položaj izravnali, tako da je ostal potek bojne črte na severnem frontnem odseku bistveno neizpremenjen.
Najhujši boji so bili včeraj okrog Tepe-lenija ln Klisure, kjer je grškim četam uspelo po krvavih naskokih na nož vreči Italijane z več dobro utrjenih strateških pozicij na višavju severno od Klisure. Položaj za Italijane se je s tem poslabšal m skušajo sedaj italijanske čete s protinapadi iztrgati Grkom zavojevane točke.
Severno od Himare grške čete počasi napredujejo, ker so Italijani dobili razen močnih ojačenj v moštvu tudi nekaj novih motoriziranih oddelkov, ki so s svojimi naglimi protinapadi najobčutnejša ovira za grško prodiranje. Nekaj napadov italijanskih motoriziranih oddelkov so Grki uspešno zavrnili, pri čemer so zasegli tudi nekaj vojnega materiala ter ujeli večje število italijanskih vojakov.
Na južnem frontnem sektorju je bilo tudi včeraj na obeh straneh letalstvo zelo aktivno, tako v operacijah proti frontnemu zaledju, kakor tudi v sodelovanju z napadi pehote.
Italijansko poročilo
Rim, 2. jan. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 209. službenem vojnem poročilu o dogodkih na grški fronti.
Na grški fronti operacije lokalnega značaja. Kljub neugodnim vremenskim prilikam so formacije naših letal uspešno bombardirale sovražne vojaške naprave.
Grško vojno poročilo
Atene, 2. jan. br. (At. ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo snoči ob
22. naslednje 67. službeno vojno poročilo:
Lokalno omejene operacije. Ujetih je bilo nekaj italijanskih vojakov ter zaplenjeno precej vojnih potrebščin, med drugim dva topova.
Državno tajništvo za javno varnost pa beleži v svojem ponočnem komunikeju: Mir v notranjosti države.
Grki poročajo
o novih uspehih
Atene, 2. jan. br. (At. ag.). Današnje vesti z grške fronte govore o novih, zelo pomembnih uspehih, ki so tali doseženi na odseku fronte pri Klisuri. S spretno izvedenim manevrom je grškim četam uspelo, da »o prebite utrjene italiajnske postejan-ke, zavzeli najmočnejše utrdbe ter zabele veliko število ujetnikov ter številen plen, med katerim je mnogo topov, metalcev min in več tisoč pušk. Ta postojanka Itat?>. nov je bila na tem odseku najbolj utrjena in bi v drugačnih okoliščin3h n.Heno zavzetje zahtevalo velikanske žrtve. Ves sistem utrdb na črti Klisura-Tepeleni je zdaj pod grškim nadzorstvom.
Enako važen uspeh so grške čete danes dosegle tudi na odseku pri Himari. Tam so si Italijani z vsemi sredstvi prizadevali, da bi zaustavili nadaljnje grško prodiranje. Njihov poizkus pa se je končal z neuspehom in uničenjem močnega italijanskega, odreda. Italijani so skuš3li z motoriziranim oddelkom prodreti vzdolž obale po ravnini Baš to pa je postalo za njih usodno. Grki so zasedli okoliške višine ter so od tam s topovi docela zdecimirali italijansko kolono. Mno?o vojakov je bilo ujetih in zap'enjen:h tudi več;'e število t?nkov in oklopnih avtomobilov, še več pa jih je bilo uničenih s topovskim ojnjem.
Na severnem odseku fronte zapadno od Moskopolja so grške čete v jurišu zavzele močno, utrjen italijanski položaj in zajele večje število ujetnikov. Gre po več ni za oddelke. ki so šele pred tremi dnevi prispeli na fronto.
Cdbit italijanski
protinapad
London, 2. jan. s. (Reuter.) Po informacijah angleških vojaških krogov so Grki odbili večji italijanski protinapad na sektorju fronte ob obali v Albaniji.
Vesti, da bi Italijani že evakuirali Va-lono, se ne potrjujejo.
Velika kmečka tf nižina po nesreči zastrupljena
Banjaluka, 2. jan. o. V vasi Vukovi pri Tešnju, se je zastrupila z ogljikovim dioksidom 9-članska rodbina kmeta Mate Luči ča- Ponoči se je v sobi vnel tram stropa pri peči zaradi, česar se je začel razvijati strupeni plin. Po srečnem naključju je prišel zjutraj v hišo s:sed, ki je našel vso družino nezavestno. Pczval je takoj na pomoč sreskega zdravnika in so 7 članov družine prepeljali v bolnišnico okrožnega urada v Tesliču, dočton sta bila dva otroka že mrtva.
Sprememba v odvetniški - tariSi
Beograd, 2 januarja, p. Na podlagi točke 2 čl. 28 pravilnika o višini nagrad za advokatske posle od 6. februarja 1936 je pravosodni minister predpisal uredbo, po kateri prenehajo s 1 januarjem veljati določbe točke 1 čl 28 pravilnika o višini nagrad za advokatske posle.
Točka 1. člena 28. k; je s 1. januarjem prenehala veljati, je določila, da se zmanja-i jo za 12% odvetniku pristoječe nagrade, vštevši pavšalno postavko, vendar brez potnih stroškov in ostalih izdatkov v gotovini, in sicer za čas. dokleT trajajo ne-povoljne gospodarske razmere. Od 1. januarja se torej lahko računajo v ccloti nagrade po tarifi.
Smrt uglednega
hrvatskega f ^avnika
Zagreb, 2. jan. o. V Zagrebu je po daljši bo ezni umrl Celso conte Cavallieri. upokojeni predsednik upravnega stdišča in eden izmed najbolj uglednih hrvatskih pravnikov, ki je bil znan po svojem velikem pravniško literarnem udejstvovanju. Služil je delj časa v Zagrebu kot p.edsec-nik upravnega sodišča, še delj pa je bil svoj čas vršilec dolžnosti pokrajinskega 1 namestnika pri pekrajinski upravi v Za^re-j bu.
Plaz zasul 14 ljudi
Split, 2. jan. o. Ekspozitura banske oblasti v Splitu je bila obveščena, da je na božični večer zasul ekrog 3. zjutraj med vasema Pajča in Ivanka v s rezu Prozor snežni p'az 14 ljufi, izmed katerih so 12 rešili, dva ponesrečenca, neki fant in neko dekle, pa sta izgubila življenje. Nesreča se je pripetila, ko so se ljudje vračali od polnočni ce v vasi Sokolska kula.
Grirka pošta ns odgovarja za poštue pslil^ke
Beograd, 2. jan. AA. Grška poštna uprava je sporočila po mednarodnem poštnem uradu v Bernu da zaradi vojnih razmer ne prevzema nobene odgovornosti za 2j* sebne pisemske pošiljke niti za zakasnitev, niti ne za vst drugo kar bi se utegnilo pripetiti.
Novi tipi letal
Ameri ka p<vijuiina revna za letaistvo »Popular Aviation« objavlja informacije o novih tipih angleških vojnih letal. Predvsem bodo uvedli Angleži nova lovska letala namesto dosedanjih »Hurricannov« in »Spitfirov«. Prvi tip novih lovskih letal se imenuje »Hawker Tornado«. Letalo je eno-sedežno in doseže brzino 680 km na uro. Oboroženo je z 8 težkimi strojnicami in 3 avtomatskimi topovi kalibra 20 mm.
Veliko nad po'agajo angleški piloti na novo dvosedežno lovsko letalo »West'and Whirlwind«. ki bo letelo baje do 800 km na uro. Uporabljati ga hočejo predvsem za boTbo proti slovitim nemfkim Meser-schmidtom 110. Ista revija napoveduje tudi nove tipe bombnikov Med prvimi bodo postavljeni v službo dvemotorni bombniki »Avto Manchester« z brzino 500 km na uro. Sledili jim bodo štirimotorni »Short Stirling«, ki so v bistvu malo zmanjšan posnetek ameriških letečih trdnjav«, o katerih se je že toliko pisalo v listih in govorilo v radiu, ki pa doslej še niso nastopila.
Seveda tudi Neme« in Italijan' ne mirujejo. Tudi njihovi inženjerji neprespano misilijo in poskušajo kako bi izb/jšali letalo. Vendar so v Nemčiji in Italiji b«»lj redkobesedni glede doseženih izpopolnitev in izvodenih reform in se da zato o njih le težko kaj izvedeti	j
P ccesrason jadranski pirnik
Split, 2. jan. o Direkcija pomorskega prome.a v Splitu je bila obvečena, da se je povsem ustavilo reševanje parnika »Sre-breno«, last Dubruvnhke p.ovbe ki je pred božičem najedel na tako zvane Albanske pečine pri Budvi Parnik se je razpo.ovil ter je prednji del ladje že več metrov pod vodo. Okrog njega je bilo zbranih več ia-dij, ki so ga skuhale re.;iti, med njimi tudi tri pomožne ladje naše vojne mornarice.
Parnik »Srebrcmc« je že pred 14 dnevi nasedel na pečine v bližini Boke Kotoiske. Njegov sprednji del je počil na treh mestih. Na ponesrečenem parniku je b;.o v času nesreče 45 ljudi, docej pa so jih rešili samo 13. Usoda osta.ih 32 ljudi še ni znana. Ladje vojne mornarice so so.lie vse, da bi parn-k rešile in ga p^jtegnile na površje, zdi pa se, da je izgubljen, z.asti ker je morje zelo burno in onemogoča močni veter, da bi mogli kaj učinkovitega podvzeti za rešitev. Čeprav so delali ze.o oprezno in so navzoči nasi najboljši strokovnjaki, se je parnik zaradi močnega vetra m valov prelomil v dva dela ter se pričel potapljati.
Trsgkski most podrt
Split, 2. jan. o. Snoči jc parnik »Kvar-ner«, last Jadranske plovidbe, trčil na poti iz Splita v Trcgir v sev. stran znanega premakljivega trogirskega mostu. Most ni bil popolnoma odprt Parnik je zajel del mostu ob tregirski strani. Manjši del mostu je padel v morje, večji del pa na parnik sam. K sreči ni bilo človeških žrtev. Parnik se je takoj zasidral ter ostal na mestu nesreče, da bi prelomljeni del mostu ne padel v morje. Prekinjen je bil promet med Trogirjem in otokom Čiovom. kakor tudi premet skozi trogirski kanal. Pristaniške oblasti so podvzele potrebne ukrepe. da se porušeni del mestu dvigne in zopet omogoči promet, vendar pa bo trajalo par tednov, da bc most popravljen.
•Naš parnik na poti v Asneri!:o
Dubrovnik, 2. jan. o. Danes je odpiul iz Gruža v Južno Ameriko jugoslovenski parnik »Sarafin Tcmič<f, ki je natovorjen z gradbenim materialom. Tudi parnik »Pče-la« je že več dni pripravljen, da odpluje s tovorom v Španijo.
Obda iovanje sirot
pj Uuu^^ii letalcih
Komandant nemške zračne vojske državni maršal Goring sc je spomnil za letošnji božič otrok padlih nemških letalcev. Preko podrejenih letalskih komand je izročil vsakemu otroku padlih nem k;h leta'cev hranilna knjižico z glavmco 1000 mark kot božično darilo nemškega vojnega letalstva. Knjižico bedo lastniki lahko predložili v izplačilo po doseženi polnoletnosti. Dekleta, ki se bodo poročila pred polnoletnostjo, pa bodo lahko knjižico že preje efektuira-la po predhodni odobritvi poveljstva nemške letalske vojske.
Koliko je bilo na ta način obdarovanih otrok, nemški listi ne povedo, kar je tudi razumljivo, ker objava števila bi lahko služila Angležem za približno :zračunanje smrtnih žrtev med nemškimi letalci.
Vremenska napoved
Zemnnskft vremenska napuvea: Slabši mraz se bo razšhil od severa proti jugu. Oblačno z dežjem na južni, dež in sneg pa v severni polovici države.
I\laši kraji in ljudje
Odličen mojster žebljarske industrije
je bil umrli Luka Lazar iz Kamne gorice
Kamna gorica, 2. januarja V Kamni gorici je umrl na starega leta večer za. nji član starega kamnogoriškega žebljarskega trgovskega rodu, ki se je doJ-ga .eta odlikoval s prirojeno inteligenco in trgovsko sposobnostjo. Luki Lazarju, rojenemu 1863, ni bila dana prilika, da bi se bil izobraževal v šclah in prakticiral pri podjetjih, važnih za njegovo stroko. Njegov oče Ivan, po katerem se podjetje še danes imenuje, je kot žebljar nesel žeblje pred več kakor 60 leti na prodaj v Trst. Ob tem svcjem prvem kupčijskem pohodu je stopil v stike s tržaškimi trgovci in to je bil priče tek hitro napredujočega podjetja ki je že nekaj let nato stopilo v zveze s trgovci v Avstro-Ogrski in Italiji. Tvrdka Ivan Lazar je upeljala med kamno-gorč-kimi žebljarji tudi nove izdelke. Oče Ivrn je prevzel prva naročila kladevc. žebljev za pritrjevanje žele. iških tračnic; naročila jih je bila TPD. S tem se je pričel že precejšnji preobrat pri starodavnem kam nogori~kem žebljarstvu. Dotlej so Kamnogi-ričani po večini kovali ie tako imenovane sotemente in defcelune, ki so j=h pošiljali največ v Italijo, in pa drobne žebljičke, ki so jih kovale ženske. Kladev-ca. pri katerih so žeb'jarji bolje služili kakor pri prejšnjih vrstah žebljev. so zaht > va'a večji napcr in so pričela počasi odriva ženske iz vigencev.
->r je bila takrat pri Kranjcih navade "V tudi Ivan Lazar poslal sina Luko ki se ie bil trgovine izučil v Ljubljani, na Koroško nemščine se učit. Po očetovi smrt.
je prevzel Luka žebljarstvo, ki je zelo hitro napredicvalo. Kljub precej živahnemu trgovanju ni zamudil nobene prilike za izobraževanje. Kaj rad se je družil z inteligenco in se tako razbistril, da si se lahko razgovarjal z njim nele o važnih trgovskih vprašanjih, marveč tudi o velikih svetovnih problemih. Spoznanja, ki jih je bil pokojnik dosegel v trgovskih zvezah z našimi južnimi brati, z Bolgari, Srbi in Črnogorci že pred dolgimi leti, so zbudila v njem veliko zanimanje za Slovanstvo in dvignila v njem nacionalni ponos. Dnevnike »Slovenski Narod«, »Dan« in po vojni »Jutro« je prebiral zvesto in pozorno. Vprav štivo nacionalnih listov in družba sta ga v narodnem ponosu tako okrepili, da je bil tudi v težkih časih med vojno, ko so mnogi prikrivala svoje politično prepričanje, odkrit zagovornik jugoslovanskega bratstva. Seveda je bil zvest pripadnik Sokola, kakor je to tudi vsa njegova družina in to: gosoa soproga štirje sinovi in tri hčerke. Kot dober gospodarstvenik je bil veliko let občinski svetnik, kot trgovec pa odbornik trgovskih združenj. Bil je tudi v upravnem svetu radovljiške posojilnice. Svoje industrijsko in trgovsko podjetje, ki zaposluje več Kamnogoričanov, je zadnja leta zelo zboljšal in vodstvo poveril sinu Mirku. Delavcem je olajšal delo, zraven pa znatno dvignil proizvodnjo. S svojo delavnostjo in z lepim značajem si je zagotovil med nami trajen spomin. Ugledni družini naše iskreno sožalje!
Nenavaden potres v Tržiču
Včeraj ob 17. uri so čutili dva močna sunka
Tržič. 2. januarja.
Danes točno ob 17. uri je vse prebivalstvo Tržiča presenetil nenavaden potres. Izprva so vsi domnevali, da se je kje zgodila kak"na velika eksplozija in so se obrnili po informacije v Ljubljano, če so tudi tam začutili sunke. Ko pa so jim Ljubljančani to zanikali, so bili Tržičani tem bolj presenečeni: kako, da je samo njih obiskal nenadni potres.
Bila sta dva kratka, vertikalna sunka.
Prebivalci so bili mahoma na ulici in so ugibali o tem. ali je bil potres ali morda eksplozija onkraj meje. Ker ni bilo pred . tankoma čuti nobene detonacije je prevladalo prepričanje, da se je zamajala zemlja sama. Nekateri so oba sunka posebno močno čutili i saj jih je skoraj vrglo po tleh. Iz okolice ni popoldne nihče prišel v mesto, in tako Tržičani še ne vedo, ali so potres čutili tudi v bližnji in daljnji okolici. Škode oba sunka nista napravila.
Leto velike odločitve
Kaj vse nam prerokuje kozmobiologija
Najzanimivejše leto v poslednjem tisočletju preživljamo letos. V »Jutarnjem listu« razpravlja prof. A. Mudrinič o usodi letošniega leta in pravi, da bo, sodeč po naukih kozmobiologije, izredno važno kot glavna preokretnica v ustvarjanju novega reda tako v gospodarskem, socialnem kakor tudi v duševnem pogledu.
Vlade v evropskih državah bodo s poležem 1941 poslale miroljubne, toda ker bo ljudstvo borbeno, lahko pričakujemo dokončni mir v Evropi in na vsem svetu šele po letu 1943., ko bo v Evropi na stotine državic. Denarstvo bo popolnoma reformirano in sicer bo uveden denar brez zl^te podlage v vsej Evropi ali pa se bodo našle nove oblike plačilnih sredstev. Po
letošnjem letu bodo mnoga nova vprašanja zajela zanimanje vse svetovne javnosti in povzročila skrbi širokim plastem, kajti odkritja novih tehničnih prometnih sredstev, nova sredstva za sporazumevanje, televizija, vprašanja pošte in podobno, bodo povzročila desorganizacijo, nered. prometne nesreče. V maju 1941 se bo primeril v našem solnčnem sistemu nenavadno redek pojav skoraj vsi planeti s Solncem in Mesecem vred bodo zbrani v eni smeri, da jih bo z zemlje videti, kakor da so se sestali k občnemu zboru. Nastala bo tako imenovana velika konjunkcija planetov, kar bo imelo močan vpliv na vsa dogajanja na zemlji.
Koledarji nekdaj in danes
Prizadevanja raznih družb za preureditev koledarja
Publicist dr. Ivan Esih razpravlja v »Jutarnjem listu« o koledarju v človeškem življenju in pri tem sega daleč v zgodovino. Stari Rimljani so pričeli najprej računati novo leto s pomladjo. Tako je bilo vse do leta 143. pred Kristom, ko so začeli novo leto šteti po najkrajših dneh, po našem s 1. januarjem.
Koledar, katerega se danes poslužujemo, k smo torej v bistvu dedovali od Rimljanov. Z razširjenjem krščanstva po vsej Evropi je bil uveden teden s 6 delavniki in nedeljo. Papež Gregor XII. je leta 1582. tako preuredil koledar, da je enostavno izpustil 10 dni in so po 4. oktobru tako imeli 15. oktober. Da se v bodočnosti preprečijo taki primeri, je odločil, da so prestopna samo leta onih stoletij, katerih števila so deljiva s 400. Zato n. pr. leto 1900. ni bilo prestopno, čeprav je deljivo s 4 (ne pa s 400). Leto 2.000 bo prestopno, leto 2 100 pa navadno. Vzhodna cerkev je nasprotovala tej reformi, vse katoliške dežele pa so jo sprejele. V Rusiji so opu-
stili julijanski koledar leta 1918., v Ru-muniji pa leta 1919. Po takem se torej danes vse kulturne države poslužujejo gregorijanskega koledarja.
Seveda pa tudi današnji koledar, v katerem šteje leto 365 dni, 5 ur, 49 minut in 12 sekund (za 26 sekund več kakor tropsko leto* ni popolno. Potrebne bodo reforme, ker se bo v 3.200 letih pokazala razlika celega dre. Sedanji koledar je po-mankljiv tudi v tem, da posamezni mesci ne trajajo enako dolgo. Na svetu je več organizacij, ki prerešetavajo preosnovo koledarja Od leta 1922. je v Ženevi pri Društvu narodov posebni koledarski odbor. "Nadalje je na svetu International Fi-sced Caiendar League, ki ima nalogo, da v v: eh držo val: organizira preosnovo koledarja. V New Yorku ima svoj sedež svetovna koledarska družba, ki predlaga, da bi mesci januar, april, julij in oktober (torej začetni mesci posameznih četrtletij) imeli po 31 dni in da bi se pričenjali z nedeljo, ostali inesci po nai bi šteli po 30
dni Na kont j leta bi se dodal en dan kot svetovni praznik. Neka liga si prizadeva, da b. se na vsem svetu uvedlo leto s 13 mesci po 28 dni (364 v letu; na koncu pa bi se dodai skupni pravnik, ki bi se imenoval S:*lnce al. Svoboda. So na svetu nekatera velika podjetja (n. pr. Skoda), ki se v svojem notranjem poslovanju poslužujejo Koledarja s 13 mesci. To je večni koledar, ki se nikoli ne spremeni.
Josip Hauck f
Pred pičlim letom smo se v »Jutru« spomnili uglednega trboveljskega podjetnika in posestnika g. Jožeta Haucka. Lani sredi februarja je praznoval 60 letnico. Za novo leto pa je odšel v večnost. Pokojnik je bil zanimiva trboveljska pojava. Po
rodu je bil iz Agendorfa in je prišel leta 1908. v Trbovlje. Zaposlen je bil pri podjetju Šuligoj kot obratovodja. Po prevratu se je osamosvojil in je postal najemnik cementnega kamnoloma.
V 30 letih bivanja med Slovenci se je kot Nemec povsem prilagodil našemu živ-ljenu. Sodeloval je kot član in podpornik vseh naprednih društev v Trbovljah, zlasti pri Sokolu in CMD, prav tako kot navdušen pristaš lovske družine, gasilske čete in SPD. Zavzemal je važne funkcije, posebno v gospodarskih korporacijah. V zadružni elektrarni je dajal s pametnimi nasveti pobude za uspešno delovanje. Bil je delaven, dobrosrčen mož. ki je pomagal vsem podpore potrebnim. Bila je splošna sodba, da bo ta krepki mož učakal pozna leta v veselje svojih otrok, ki jih je vzgojil v zavedne Jugoslovane. Toda usoda je hotela drugače in danes ob pol 16. bodo Jožeta Haucka spremili k večnemu počitku. Lep mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Zadnja pot br. Emana Ilicha
Maribor, 2. januarja Množica pogrebcev se je zbrala na novega leta dan na pobreškem pokopališču, da pospremi na zadnji poti vzornega Sokola in vnetega Slovana br- Emana Ilicha. Prišli so zastopniki vseh stanov in slojev, kar je pričalo o priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je uživa! pokojnik v vseh slojih mariborskega prebivalstva.
Polnoštevilno so bili navzočni mariborski obrtniki, ki so nosili tudi vence, ter mariborski trgovci, nadalje odlični nacionalni delavci in predstavnki z bivšim županom dr. Franom Lipo!dom in zborničnim svetnikom Ferdoro Pinterjem na čelu. V veli-
?
Eman Ilich kot prvi načelnik mariborske sokolske župe
S)aftl»u3»uiite
scm,<y**XAUc f
Kdo bi tako kupoval, namesto da bi
vprašal po kakovosti!
Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno
le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON
žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROSKI!
kem številu se je udeležilo pogreba mariborsko sokplstvo v krojih in civilu z znakom s prapori in fanfansti jezdnega odseka. V toplo občutenih besedah so se poslovili od plemenitega pokojnika pred mrtvašnico g Fran m Bureš v imenu Češkega kluba v Mariboru, ob grobu pa br. Smrtnik iz Celja v imenu sokolskega saveza in celjskega Sokola, matični starosta br. dr. For-
nazarič v imenu mariborskega sokolstva in starosta seiniškega Sokola br. Viktor Gra-hoT. Vsi govorniki so podčrtali pokojnikovo zgledno nacionalno in sokolsko delo. Pevci so zapeli žalost in ki. Nato so zasvi-rali v poslednje slovo fanfansti sokolskega jezdnega odseka. Br. Eman Ilich nam ostane svetal vzor zavednosti, sokolske zvestobe m slovanskega čustvovanja.
Dve avtomobilski nesreči v Kranju
Primerili sta se obe na Gaštejskem klancu
Kranj, 2. januarja Silvestrovanje je bilo tudi v Kranju precej živahno, vendar dostojno Na novo leto smo dobili obiske, med njimi tudi nekatere avtomobiliste. N a Gaštejskem klancu sta se zgcdrh kar dve hujši avtomobilski nesreči pn katerih je gmotna škoda sicer občutna, vendar pa k sreči ni bilo človeških žrtev.
Prva nesreča se je primerila okrog 10. dopoldne, reševalnemu avtu Higienskega zavoda iz Ljubnane Na ovinku tik pred železniškim nadvozom je šofer zavrl ?vto. Toda na spolzkem cestišču se je avto sredi ceste trikrat zaobrnil, nato pa treščil v obcestni kamen in ga odbil. Pri drugem kamnu je s sprednjimi kolesi obtičal na robu ceste. Ta kamen je bil torej rešilen, saj drugače bi bil avto zgrmcl naravnost na železniški t>r
Druga nesreča se ie zgodila zvečer okrog 21. ure znanemu ljubljanskemu avtomobi-
listu, zdravniku dr. G1 . _ D	Dr.
D	je menda hitel, da prispe še pred
22. uro v Ljubljano Naenkrat pa se je z vso silo zaletel na Gaštejskem klancu v obcestno ograjo Udarec je bil silovit, da je ograja kar podrl Pri sunku se je avto seveda močno razbil, toda dr. G D
je tudi tokrat imel srečo in sc njemu samemu ni zgodilo nič hudega.
Na Klancu so Pirčevi zarana našli pred veznimi vrati neznano 70-lctno ženico, oblečeno samo v spodnje krilo in boso. Ženico so spravili v hišo, ji izmili rane in o njej obvestili policijo. Ugotovili s>o, da je to neka branjevka, ki je imela še pred leti na kranjskem trgu stojnico. Siroti se je prejšnji večer omračil um in je odšla zdoma le za silo opravljena ter je taka tavala vso noč naokrog. Vso premraženo in potolčeno so potem našli pred omenjeno hišo in je zdaj na varnem.
Delo Umetnostno zgodovinskega društva
Ljubljana, decembra Umetnostno zgodovinsko društvo je imelo 17. občni zbor v knjižnici Narodnega muzeja. Udeležba je bila zadovoljiva. Predsednik dr. Windischer se je zahvalil vsem dobrotnikom, ki so društvo podprli. Po počastitvi dr. Antona Korošca je podal obširno poročilo. Delo v društvu se je v preteklem poslovnem letu znatno dvignilo. Izvedenih je bilo 14 izletov, ki jih je vodil msgr. Steska, zaslužni častni predsednik. Izletov se je udeležilo 551 ljudi. Odgoden je bil za nedoločen čas izlet v Južno Srbijo, verjetno pa se bo izvedel v novem letu. Predlog, da bi se ponovno pričel v zimski sezoni ciklus strokovnih preciavanj, je bil toplo sprejet. Kakor je sporočil g. dr. Me-sesnel, se je že sestal poseben odbor, ki bo po novem letu pričel s predavanji na univerzi. Prav lep napredek je treba beležiti v pogledu naših likovnih umetnikov. Svoja dela so razstavljali na vseh večjih razstavah in želi povsod časten uspeh. Na razstavi v Benetkah je Slovence zastopal akademski slikar Maksim Sedej in dosegel vse priznanje. Prav tako je bila slovenska umetnost zastopana na razstavah v Beogradu in Zagrebu. Tod in doma v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti in Ptuju so naši likovniki dosegli prav lepa priznanja.
Zidanje nove palače Narodne galerije je v polnem teku in drugo leto lahko pričakujemo otvoritev. Prav lepo napredujejo dela na vseučiliški knjižnici. Žale so bile jeseni izročene svojemu namenu. Prihodnje leto bo v Mariboi-u končano obnovitveno delo mestnega gradu, v katerem bosta muzej in narodna galerija.. V začetku septembra je bil v Ljubljani odkrit Dolinarjev spomenik Viteškega kralja. V Mariboru pa bodo prihodnje leto odkrili kraljev spomenik, delo akademskega slikarja Borisa Kalina. Ljubljana je po dolgotrajnih pogajanjih in raznih posredovanjih dobila svojo Glasbeno visoko šolo, katero smo že nujno potrebovali. Združene organizacije naših likovnih umetnikov so že lansko leto pripravljali vse potrebno za ustanovitev Umetnostne akademije v Ljubljani, a je to vprašanje ostalo še nerešeno. Za častnega člana je bil izvoljen ob proslavi svoje 701et-nice akademski slikar Matej Sternen.
Na predlog častnega predsednika msgr Steske je bil sprejet sklep, da bo z novim letom začel izhajati društveni strokovni vestnik 4 krat letno. Doslej je izhajal samo enkrat letno. S tem so bile slučajnosti zaključene in je občni zbor iprešel na volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Windiseher. V odboru pa so: dr. Marolt, gospa dr. Marajonova, univ. prof. dr. Štele, msgr. Steska. dr. France Mesesnei, dr. Ložar in France Kos.
Prekrasne arije iz oper »Rigoletta« in »Deklice iz divjega zapada« ter dražestne
nove šlagerje poje slavni GIUSEPPE LUGO
v pevskem veleflimu
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
POMLADNA PESEM
KINO MATICA, tel. 22-41
Kulturni pregled
Iz delavnic naših geografov In zgodovinarjev
Tesne razmere, ki določajo razmah naše znanstvene publicistike in mu vsiljujejo | mnogo skromnejše meje, kakor bi ustrezale dejalnosti naših znanstvenikov, so spremenile nekatere slovenske znanstvene revije iz četrtletnikov v enoletne zbornike. Tako sta ob koncu leta izdala svoj za-kMučeni zbornik dva naša znanstvena časopisa: »Geografski vestnik« in »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«.
»Geografski vestnik«, glasilo Geografskega društva v Ljubljani izhaja že 16. leto. Urejuje ga univ. prof. dr. Anton Me-lik s sodPlovanjem S. Kranjca (za šo'sko geografijo) in S. Ilešiča (za strokovno književnost). Pravkar izašli letnik prinaša vrsfo zanimivih razprav in člankov, ki se ne tičejo samo slovenske geografije, marveč segajo s svoiim materialni tudi v širšo jugoslovansko domovino. Takoj prva razprava. Svetozaria Ilešiča »Prirastek prebivalstva na ozerrfju Jugoslavije v dobi 1880—1931« ima tak zn~čaj. V teku t^h petdesetih let je pr^bi als'vo obra-navanega ozemlja (ki p- ne obsera Južne Srbre in Črne gore, k°r za te dve pokrajini n; potrebnih sta-tist^rih podukov za čas pred 1. 1914) naraslo za 557 %, vendar pa obstoje znatne razlike med posimezn:mi pokrajinami Težišče te razprave in poglavitna zanimivost izsledkov statističnih raziskavanj na-
šega mladega geografskega strokovnjaka je prav v tem, da "je pokazal, kako je v posameznih pokrajinah naraščalo prebivalstvo. V tem pogledu je posebno značilna Bosna s Hercegovino, kjer je porastek povprečno znašal 85 %, v nekaterih okrajih pa celo nad 100 % in kjer ni pade' niti v letih svetovne vojne. Zanimiva je nadalje statistika Srbije. Tu se je prebivalstvo pred letom 1910 množilo enako kakor v Bosni Pod vplivom balkanske in svetovne vojne pa je precej nazadovalo, tako da znaša povprečen porastek za teh petdeset let samo 70.8 %. V letih 1910 do 1921 je zgubila Srbija 10.8 % vsega svojega prebivalstva. Ob istem času ni izgubila Slovenija več ko 0.5 %, medtem ko je Hrvatska s Slavonijo v tem času celo pomnožila svoje prebivalstvo za 0.5 %„ Vojvodina pa celo za 2.3 %.. Tudi podatki o ostalih pokrajinah so prav zanimivi. Vzroki znatnih populacijskih razlik med posameznima deli Jugoslavije so, če izvzamemo vojne izgube: vplivi industrializacije, urbanizacije in preseljevanj prebivalstva; če pa ne upoštevamo teh vzrokov, tedaj se te razlike znatno zmanjšalo rn Jugoslavija kaže precej močan populacijski ritem, ki s kvantitetne strani opravičuje nade v uspešen razvoj celotne?-! prebivalstva naše države. Razprava dr. Svetozaria Ilešiča je opremljena z nazornimi
skicami, ki kažejo prirastek prebivalstva v posameznih razdobjih.
Dr. Oskar R e y a obravnava v posebni razpravi padavine na Slovenskem v dobi 1919 do 1939 širši javnosti ni znano, da deluie na slovenskem ozemlju 332 meteoroloških postaj, ki se bavijo tudi z merjenjem padavin Podatki teh postaj so nagrmadili ogromno gradiva iz katerega je pisec obdelati najprej material najvažnejših postaj, nato pa tudi ostale podatke, tako da je dal znanosti kar moči obsežno sHko stania padavin v omenjenih dvajsetih 'etih Tako so ugotovljeni kraii z minimalnimi in rraks:ma'nimi padavinami tudi za posamezne letne čase odnosno mesece.
Zvonimir D u g a č k i objavlja daljšo, v hrvaškem jeziku natisnjeno razpravo »Naselja i naseljenost Hrvatskog Zagorja«. Pisec obravnava n? podlagi novega statističnega materiala populacijske razmere v posameznih dei:h te Slovencem sosedne in po tipu prebivalstva sorodne hrvatske pokrajine ter prikazuje posamezna naselia v zvezi s kl^matifnimi. hidrografskimi in gospodarskimi silnicami.
Sveta š u k 1 j e obravnava v nadalinji razpravi vinogradno pesest v Beli Kraiini, in sicer glede na geosrrafslro razprostranjenost vinogradov kakor tudi glede na nnh gospodarski pomen, ki vpliva na socialni pobožaj prebivalstva.
Slava LiDOglavšek je obdelala v krajši, vendar pa pregledni in prav za^ nimivi razpravi ne le geografsko marveč tud: nacionalno - ekonomsko in poMfično zanimivi problem razprostranjenosti obdelanega zemliišča v Jugoslaviji Pri svojem proučevanju se je avtorica naslanjala na statistične podatke iz let" 1931 Avtorica k? že, k? ko se obdelovanje zemlje podreja geografskim faktoriem ln ugotavlja, da v najbolj goratih pokrajinah naše države,
kakor v Črni gori in v severnozapadni strani, doseza celo manj kakor 5 %. Več kakor 75 % obdelane zemlje imamo samo v severni in vzhodni Vorjvodini, kjer niso redki okraji, v katerih je 90 % njihove celotne površine kmetijsko obdelane.
Z daljšo razpravo je zastopan tudi naš vodilni geograf prof. Anton M e 1 i k ki razpravlja o obljudenosti Jugoslavije. Na podlagi zadnjih statističnih podatkov obravnava pisec vprašanje gostote prebivalstva in njegove odvisnosti od geografskih čini-tebev posameznih krajev. Razprava se naslanja na dve geografski karti, katerih prva prikazuje gostoto prebivalstva v Jugoslaviji po štetju 1931, druga pa poljedelsko gostoto, že sami karti sta izdelani grafično tako nazorno, da ju bo s pridom posedal vsak. kogar zanimajo osnovni problemi naše države, med katere spadata nje populacijsko stanje in razvoj njenega poiiedelstva
Agrarni problematiki Jugoslavie je posvečen tudi prispevek Pavla Kunstler-j a. >Kmetiisk<» kulturne kategorije v Jugoslaviji«. Tudi ta razprava je opremljena z nazorno skico. — Ivan Rakovec je pisec prispevka »H teologiji Kranjsko-sor-škega polja« Več člankov je izšlo pod za-glavjem »šolska geografija« (Ciril Ber-n o t. Roman S a v n i k, France Planina). Ti člank-' obravnavajo vprašanja, ki so v zvezi s poukom geografije v srednjih šolah.
V rubriki Obzornik utegne zanimati krajši članek A. Melika »še o imenu Liub-liane«. Zelo obsežna je tudi v tem zvezku rubrika Književnost, v kateri obravnavalo razni kritiki (S Tlešič. M. Kos, B. Saria, F. Beš. A. Melik R. Savnik. V. Bohinjec, L. Doiar-Mantuani, A. Serko i. dr.) Številne domače in tuje publikacije, ki bo v
zvezi s slovensko zemljo ali pa z geografijo celotne Jugoslavije.
»Glasnik Muzejskega društva« izhaja ▼ redakciji dr. Josipa Mala. 21. letnik, ki ga imamo pred seboj, vsebuje več razprav, ki so vredne da opozorimo nanje širšo kulturno javnost. Predvsem omenjamo razpravo dr. Josipa Mala »Slovenske mitološke starine«. Pisec obravnava na podlagi zgodovinskih virov, narodnih povesti in običajev mitološko tradicijo pri Slovencih. Iz sorazmerno novejših virov ugotavlja, da so stari Slovenci še dolgo časa po formalnem sprejetju krščanstva ohranili poganske nazore in so potemtakem živeli v nekakem dvoverstvu. Osnovo njihove stare vere je tvorilo oboževanje ognja in sonca, ki se kaže še dandanes v raznih ljudskih običajih, zlasti pa v kresov anju. Pisec obravnava s tem v zvezi tudi pomen božičnega poprtnika in bistvo kolede. Prav tako kaže, kako se se prvotne pomladanske slavnosti v čast Jarila v krščanskem času zvezale s proslavo zelenegg. Jurija odnosno z velikonočnimi običaji. Prav tako imamo še dandanes v ljudskih šegah in navadah neposredne spomine na boga Perona, dalcje na boga živine Velesa in žensko boginjo Mokošo. Pisec te zanimive razprave navaja še celo vrsto drugih, delno še danes živih reminiscenc na poganska verovanja, katerih tradicije so tembolj zanimive, če uvažujemo, da je naše ljudstvo vsaj formalno celo izredno močno prežeto s krščanstvom.
Droga zanimiva, razprava z naslovom »Zahteva po kraljevini Sloveniji leta 1848 v praških dokumentih« je iz peresa dr. Fr. Petretau o značilnih in politično pomenljivih izsledkih mladega zgodovinarja je bUa ie beseda v našem lista ob priliki
DomaČe vesti
*	Konec konzularnega pieu^iavniii^u Bolivije v Beogradu in Zagrebu. Gospod
predsednik republike Bolivije je ukinil generalni konzulat Bolivije v Beogradu in konzulat II. stopnje v Zagrebu Ukaz o tem je bil podpisan 26. oktobra 1939. Zdaj je saimo generalni konzulat Bolivije v Splitu upravičen opravljati vse konzularne posle za Jugoslavijo.
*	Natečaj za uradniške pripravnike. Narodna banka je razpisala natečaj za sprejem 40 uradniških pripravnikov, in siicer 10 s pravno fakulteto, 10 z ekonomsko-ko-mercialno visoko šolo in 20 z državno trgovsko akademijo. Opozarjamo na današnji oglas.
Za smučarj e lil
Smučarski dresi , hlače po najnovejšem
kroj u, bluze iz balonske svile ali volne: po meri v prvovrstni
izdelavi Modni salon
S 0 U V_A N -_C_0 Mestni trg 24
* Delavske knjižnice. Delavstvo na Jesenicah in na Javorniku ter v Trbovljah, organizirano v Narodni strokovni zvezi, je že večkrat izrazilo željo po ustanovitvi delavskih knjižnic. Delavstvo še vedno čuti potrebo po spopolnitvi izobrazbe, ki jo nudi poleg raznih prireditev in predavanj tudi dobro urejena knjižnica. Delavska zbornica je bila naprošena, da ustanovi v teh krajih delavske knjižnice, kakor jo je ustanovila v Murski Soboti. Delavstvo samo ne glede na pripadnost delavski organizaciji želi in hoče take knjižnice, ker si s svojimi lastnimi sredstvi ne more nabavljati potrebnega čtiva. Razumljivo je. da mora pristopiti na pomoč Delavska zbornica, ki je v pivi vrsti poklicana skrbeti za kulturno povzdigo delavstva v dravski banovini. Ustanovitev knjižnice v Murski Soboti delavci pozdravljamo. Istočasno pa zahtevamo ustanovitev knjižnic na Jesenicah in v Trbovljah. Na vlogo Narodne strokovne zveze naj Delavska zbornica ustanovi v teh krajih delavski knjižnici, je dobila NSZ negativen odgovor, kar moramo v^eti z obžalovanjem na znanje, obenem pa ponovno izraziti željo in zahtevo po ustanovitvi delavskih knjižnic, ker so podani isti pogoji in razlogi kakor v Murski Soboti.
*	Vzpostavljen je železniški promet na progi Zagreb - Split. Orkanski vihar, ki je tik pred prazniki divjal na lički progi, se je polegel in promet med Zagrebom in Splitom je obnovljen.
*	Po 10 dneh vzpostavljen promet med Ohridom in Bitoljem. Ko je te dni nastopil jug in je preneha! snežni metež, so v zadnjih dneh mogli očistiti pot čez Džavat in Bukovo, četa delavcev je delala od jutra do večera, da je bil vzpostavljen promet. Tudi na cesti Ohrid—Debar že vozijo avtobusi. Več drugih cestnih in železniških zvez pa je še vedno globoko pod snegom, če bo vreme ostalo južno, upajo tudi te prometne zveze v kratkem očistiti, kar bo posebno važno zaradi tega, da bodo ti kraji zopet redno dobivali živila.
*	Visoka pedag°ška šola v Zagrebu je dobila novega rektorja. Na predlog bana dr. šubašiča je bil imenovan Stjepan Ra tvov5č. redni profesor te šole.
V Zagrebu snemajo nov film. Na Hrvatskem se resno trudijo, da bi ustvarili dober domač film. V zadnjem času je bilo izdelanih nekaj dobro uspelih kulturno-propagandnih filmov, zdaj pa snemajo prvi veliki film, ki bo ves izdelan v Zagrebu. To bo film »Ljubica in Janja«, zajet iz življenja kmečkih deklet v velikem mestu. Ves film bo stal 800.000 dinarjev. Rokopis je napisal Mika Gjorgjevič. Glavni ženski vlogi bosta igrali Ada Nagyjeva in Vera Friedrichova.
* Ob smrti pr«f. Josipa fckaviča. Tudi mnogim slovenskim učiteljem je bil peznan g. Josip škavič, vpokojeni profesor zagrebškega učiteljišča. Rodil se je 1881 v Sisku Že kot mlad učitelj na podeželju je priče1 pisati pedagoške razprave v revijo »Napre-dak«. Mlademu talentu so odprli pot v Zagreb; najprej je bil za učitelja na ljudski šoli v Pantovčaku, kasneje celo na vadm-ci. škavič se je poglabljal v študij, stopil je v redakcijo »Napredka«, kasneje je bil tudi urednik hrvatskega mladinskega lista »Smilje«. Seveda se je pridno uveljavljal tudi v stanovsko-učiteljskem pokretu, pisal je v glasilo »Hrvatski učiteljski dom«., bil je tajnik zveze • hrvatskih učiteljskih društev, nato podpredsednik, po osnovanju Udruženja jugoslovanskih učiteljev pa je bil poverjenik zagrebške sekcije. Vneto in iskreno je sodeloval za dvig jugoslovanske prosvete. Leta 1919 je postal profesor na zagrebškem učiteljišču, kjer je deloval vse, do upokojitve pred 4 leti. Njegovo književno delo je bilo obilno. Pomagal je tudi pri sestavljanju učnih načrtov in pravilnikov ter pri sestavi zakona o narodnih 30-lah. Bil je mnogo let v vodstvu JUU in to tudi kot član glavnega odbora. Na skupščinah so ga spoznali slovenski delegatje in drugi udeleženci ter ga ocenili kot vrlega moža, ki zasluži časten in hvaležen .spomin.
Gasilski ples v Kranju
NEDELJA — 5. januarja
VINSKI SEJEM
Pokušnja piva. likerjev m min. vode. Senzacija večera:
MALA TOMBOLA
I. dobitek:
vagon (10 000 kg) trbov. premoga.
*	Za čem umirajo Zagrebčani in s čim se hranijo. Največ Zagrebčanov je v lanskem letu umrle od obolenja organov krvnega obtoka in dihalnih organov in za obolenjem živčevja Na drugem mestu je jetika, na tretjem rak. Znatno število smrtnih primerov odpade na tudi na samomore, ki so v hrvatski prestolnici na dnevnem redu. — V preteklem letu se je prehrana Zagrebčanov v marsičem izpremenila. Trošijo povprečno mnogo manj mesa ter mleka in mlečnih proizvodov kakor v prejšnjih letih. Potrošnja sadja je bila minimalna. Lani je porabil Zagreb 155.896 stotov mesa (največ svinjskega, najmanj konjskega). Mleka so popili Zagrebčani v lanskem letu 155.097 hI, zelenjave pa se je prodalo preko 355.000 stotov. Zagreb je pač velemesto z blizu 300.000 prebivalci.
*	Društveno življenje v prestolnici se tudi v nemirnem preteklem letu ni dosti iz-premenilo. V 366 dneh se je vršilo v Beogradu 378 občnih zborov najrazličnejših strokovnih, dobrodelnih in drugih organizacij in društev. Na ta zborovanja so prihajali zborovalci iz vseh delov Srbije, Dalmacije, Hercegovine, Bosne in od drugod. Poleg teh zborovanj je beograjska kronika zabeležila nič manj kakor 187 slav, ki so bile svečano praznovane. Največ jih je bilo decembra, ko mi bilo dneva, da ne bi katero društvo ali organizacija slavila svo-
. jo slavo. Skoraj polovica Beograjčanov pa ima svojo aavo na dan sv. Nikolaja Ob koncu starega leta, na Silvestrov«, so se % Beograjčani poslednjič zbrali, da se poslo-ve od starega leta z vročo željo, naj bi bilo novo čim bolj radodarno z dobrim...

SAMO SE DANES — ZABAVNA IN PRAV VESELA CIRKUŠKA KOMEDIJA
CIRKUS BRATOV MARX
Graucho — Chico — Harpo Mane, Kenny Baker, Florence Rice. KINO SLOGA, tel. 27-30	Predstave ob 16., 19. in 21. orL
*	Slovensko prosvetno društvo »Narod ni Dom« v Zagrebu je priredilo 22. decembra v svojih prostorih božičnico, ki se je vršila v enakem obsegu, kakor pretekla leta Pozdravni besedi o pomenu božičnice in o delu socialnega odseka je sledil spored, ki je obsegal deklamacije otrok, pevske točke in živo sliko. Celotna izvedba je popolnoma uspela in je le želeti, da se podobni nastopi otrok ponovijo. Potem je bila obdaritev otrok. Ob-darovancev je bilo 120 iz slovenskih in hrvatskih družin Da je bilo mogoče doseči pri tej draginji tak uspeh, gre zahvala vsem dobrotnikom, sodelujočim in v največji meri gospe Zorkovi. Z vsako božičnico je povezano njeno sodelovanje in že deseto leto poteka, odkar sta ga. Zorkova in ga. Marbanova organizirali to plemenito akcijo med zagrebškimi Slovenci. Prvotno je bila božičnica namenjena visokošolcem, kasneje se je to spopol-nilo v božičnico za najrevnejše družine, ki jih vedno obdarujejo z oblekcami in perilom m jih obenem pogostijo. Zadnja leta po odselitvi ge. Marbanove pa z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo sodeluje gdč. Ema Trampuževa, ki tudi vsako leto preskrbi spored. Razen omenjenih pa se vodstvo zahvali še g. Ravniharju in bratom Mihelinovim, ki so s svojim delom pripomogli k večjemu uspehu prireditve. Prireditev je napravila otrokom in staršem prisrčno veselje, obenem pa je nudila majhno pomoč socialno najpotrebnejšim. Zelja vseh pa je, da bi delo omenjenih tudi še v bodoče našlo čim širše razumevanje med zagrebškimi Slovenci.
*	N^še prid°bitne kroge naprošamo, da
naroče našo najstarejšo slovensko kulturno revijo »Ljubljanski Zvon« za 120 din letno pri knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. (—)
*	Prišli »o voščit srečno novo leto pa so jih zaprli. V Zagrebu živi Gjuro Me-yersberg, ki ga posebno veseli, da se na lastno pest uveljavlja kot detektiv. Na novega leta dan je šel na okrožno sodišče, ker je vedel po izkušnji, da prihajajo razni zločinci voščit svojim zaprtim tovarišem srečno novo leto. In res je na hodniku ugledal Ivana Markoviča, ki ga iščejo kot vlomilca, in Miro Bertovičevo, prijateljico zloglasnega razbojnika Martina Kovača Razen tega je prijel še neko tatico. Dal jih je takoj aretirati. Mira Bertovičeva mu je zagrozila, da bo z njim že še obračunala.
*	Jug je zagOspodarfl nad vso državo.
Na rcvega leta dan je bila v vseh krajah naše države zabeležena v primerih z drugimi leti nenavadno visoka toplota. Edino v Skopi ju je ob 7. zjutraj toplomer kazal minus 1 C. Povso«d drugod je živo srebro stalo nad ničlo, v nekih krajah celo precej visoko. Tako na primer v Novem Sadu 8, v Banji Koviljači 10 in v Splitu celo 12 stopinj C. Leto prej je bila najnižja toplota na ta dan v Caribrodu minus 28 C, najvišjo toploto pa so zabeležili na Hvaru 6 stopinj C. Kljub toliki odjugi pa sta Tisa in Drava še vedno zaledeneli, medtem ko na Savi in Dunavu led plava. Reke so seveda niočno narasle.
*	šestle^o dekle ima veliko žejo. V Novi Palanki popije Eva Keler vsak dan 7 litrov vode Oče je zaradi njene bolezni ves obupan in hodi s hčerko od zdravnika do zdravnika, toda doslej zanjo še ni našel zdravila.
V dobi krize
prosimo, da postanejo tudi imovitejši in podjetja naročniki
»LJUBLJANSKEGA ZVONA«
najstarejše slovenske kulturne revije. Naročnina 120 din.
poljudnega predavanja, v katerem je obravnaval isto snov. Ta razprava izpopolnjuje dosedanji material o letu osemin-štiridesetem, zlasti še material o tedanjem slovanskem kongresu v Pragi, z onim gradivom iz arhiva tega kongresa, ki se nanaša na Slovence in sploh na Jugoslovane. Med drugim navaja imena vseh, ki jih je pripravljalni odbor praškega kongresa povabil k udeležbi, dokazuje, da se je priprav za kongres udeleževal tudi dr. Franc Miklošič, navaja nekatere odgovore Slovencev na vabilo k udeležbi, citira zapisnike vseh sej jugoslovanske sekcije in navaja osnutek slovenske spomenice, ki so jo nameravali poslati cesarju Ferdinandu I. Posebno zanimivi so tisti podatki dr. Petre-tove razprave, ki se tičejo v zvezi s praškim kongresom ustvarjene formulacije slovenskih zahtev po zedinjeni Sloveniji z lastno vlado v Ljubljani in v okviru južno-slovanske skupnosti.
Univ. prof. dr. Fran G r i v e c je prispeval dva krajša članka: »Slovensko bogoslužje v Panoniji« in »Slovenski panonski velikaši«, ki se bavita z nekaterimi še nejasnimi vprašanji naše najstarejše narodne zgodovine* Univ. prof. dr. Milko Kos obravnava novo zanimivo podrobnost iz naše srednjeveške zgodovine: »Salzburško posestvo Cesta na Gorenjskem«. Stanko Jug je prispeval podrobno »Bibliografijo slovenske zgodovine za leto 1938 in 19^9«. Bibliografija je razdeljena po raznih panogah in nam prav izčrpno prikazuje z vseh strani slovensko znanstveno in publicistično dejalnost na tem obsežnem področju. ki obsega tudi politično, kulturno, socialno, gospodarsko, umetnostno, cerkveno, pravno, vojaško zgodovino itd.
Ta vsebinsko prav tehtni letnik glasnika Muzejskega društva za Slovenijo zaključujejo kritike raznih strokovnih kniig domačega in tujega izvora in društveni vest-nik.
STOLETNICA SMRTI
M T LERMONTOVA
V	juliju t. 1. bo po vsej Sovjetski Rusij in v ostalem kulturnem svetu proslavljen ob stoletnici smrti spomin velikega ruskega pesnika M. J. Lermontova. 2e sedaj se v Rusiji pripravljajo za ta jubilej.
Državna založba (Gosizdat* pripravlja ob tej priliki vrsto novih publikacij, med njimi novo izdajo celotnega Lermontovlje ga dela, ki bo izšla v ogromnem števili: izvodov. Poleg tega izide v posebni kniig podroben življenjepis. Pripravljajo nada Ije luksuzno izdajo izbranih pesnitev Ler montova. V Moskvi bodo izšli številn-prevodi pesnikovih del v razne jezike So vjetske Zveze, med njimi v gruzinskem jakutskem in tašičkem jeziku Akademiis znanosti ZSSR je že sedaj objavila mono grafijo »Lermontov in likovna umetnost Izidejo tudi nekatere posebne biografske in literarne študije o Lermontovu, da Ije znanstvena izdaja še neobjavljenih variant »Demona« itd.
V	Moskvi bo prirejena ob stoletnici razstava v spomin velikega »ruskega Bvro-na«. Ta razstava bo dala podlago stalnemu muzeju. V oddelku »Današnji Lermontov« bo zbrano vse, kar je izšlo o njem v tujih jezikih. V pesnikovo slavo se bodo preimenovali in razširili nekateri muzeji, vas Tarnanja pa bo dobila ime Lermontovo.
Naj temu poročilu iz Moskve dostavimo, da tudi v slovenskem kulturnem krogu ne bo prezrta ta pomenljiva ruska kulturna obletnica. 2e prihodnji dni izda založba »Hram« v Ljubljani obsežen biografski roman o Lermontovu. delo njegovega nemškega poznavalca Lutberja. v prevodu pesnika M. K 1 o p č i č a. M. K'opčič pripravlja za zbirko Slovenske matice »Vezan* beseda«, i*Hor i7 Lermon-tovlje poezije. »Ljubljanski Zvrni« namerava posvetiti posebno številko Lermontovu, prav kakor jo je pred leti Puškinu.
Madžarsko priznanje slovenskima književnikoma Prevajalca Madacheve »Tragedije človeka« V- Novak in dr. Tine Debel j a k sta bila odlikovana s častno medaljo budimpeštanskega Pen-kluba. Enakega priznanja je bil deležen srbski prevajalec iste madžarske pesnitve, dr. Svetislav Štefanovi č. Ob istem času je bil prekmurski Slovenec, madžarski znanstvenik in pisatelj, prevajalec Cankarja v madžarščino dr. Avgust Pavel zvoljen za rednega člana b.udimpeštan-kega Pen-kluba.
Sloven •• « beograjskih listih. V »Pravdi« je objavil ljubljanski dopisnik Milan ^akočevič članek o slovenskem prevodu 'akovMevičeve »Srpske trilogije« in v zvezi s +em o raznih slovenskih prevodih iz «rbske književnosti, ter o beograjski dvojezični izdaji slovenskih novelistov v redakciji dr. S Škerl.ia.
Dvjrakovo leto na Češko-moravskem
Dne 8 septembra 1941 poteče sto let, kar =e je v Neiahozevsi nad Vltavo rodil An-tonin Dvorak, poleg B. Smetane največji češki glasbeni skladatelj. Njegova dela spadaio med najdragocenejše in najpleme-niteiše stvaritve češkega duha in so znana po vsem kulturnem svetu. Češki kulturni svet .ie sklenil, da bo organiziral vrsto proslav te<?a pomenljivega leta pod naslovom »Dvorakovo jubilejno leto.« Te orireditve bodo stale pod pokroviteljstvom državnega "prezidenta dr. Hache. V Pragi se je ustanovil poseben pripravljalni odbor. ki mu je predsednik Dvor&kov največji biograf inž. O. Surek. Proslave jubi-^inefa leta tega velikega Ceha'čigar de-'a sn bila tudi na mnogih slovenskih koncertih n**ogram;h. bodo izvedena veliko-nntPTPo in po enotnih smernicah, tako da V»do dostojne slovesa in pomena sklada-te^a ki ga Cehi upravičeno štejejo med rer>re?entante svojega nezlomljivega in kulturno neugnano delujočega narodnega duha.
* Divje zajoe je zajel vaj draginje. Letošnjo zimo se vse draži. Tudi cena divjim zajcem je poskočila Lansko leto smo kupovali od naših lovcev divje zajce po 20 din, letos so dvignili ceno na štiri kovače in več. Prijatelji divjačine, ki nimajo lastnih revirjev, pa ugibajo, čemu so se podražili divji zajci, ko ni poskočila niti cena revirjem, niti lovskim dokumentom. Tudi smodnik in šibre so ostale še pri starem.
skem času redarja preveč ne zebe v noge. Prometni stražnik je tako tudi b:Jj viden in varen. Novost, ki pa je ctrugoi že zelo stara, uvajajo zdaj v našem mestu. Prvi tak postavek je bil postavljen na Marijinem trgu. Postavili pa ga bodo tudi na kr.žišču pred pošto in na Ajdovščini. Pridobitev je vsekakor važna in jo je treba pozdraviti, vendar ima nedostatke v tem, da so podstavki premajhni in prenizki,
Morda pa so zrasli zajcem daljši repi in je i ker je med tramvajskimi tiri na Marijinem
treba zanje odšteti nekaj več.
*	Pes, ki ima pet nog, živi v Trebinju in je last kavarnarja Sulja Zelihiča. Peta noga mu je zrasla med desno zadnjo nogo in repom in je enako velika kakor ostale štiri.
*	Ustavljena preiskava. Tudi v »Jutru« smo kratko poročali pred tedni o aferi »dame v črnem«, ki je vzbujala v Sarajevu veliko kriminalno senzacijo Na podlagi cele vrste različnih sumljivih okoliščin je bila neka Lenka Tijaničeva osumljena, da je umorila premožno Marijo Jankoviče-vo in jo oropala Pokojnico so izkopali, kljub temu pa ni bilo mogoče ugotoviti, da bi oila umrla nasilne smrti In tako se je Lenka Tijaničeva rešila suma da bi bila pokojnico spravila na drugi svet. Pač pa se bo morala zagovarjati, da si je po smrti Marije Jankovičeve prisvojila zapuščino.
Iz Ljubljane
u— Smrt blage matere V Ljubljani je umrla v lepi starosti jjospa Marija Sajovic, po rodu Reboljeva, mati vseučiliškega profesorja g. dr Rudolfa Sajovica. dolgoletnega urednika »Slovenskega oravnika« Poleg njega obiokujefa simrt vzorne matere hčerka Mariia in sin Vinko. Predobra žena je bila vsa vdana skrbem 'n trudu za srečo svojih otrok Mirno in spokojno, kakor je živela, je na novega leta dan zatis-nila oči Ugledno gospo bodo jutri, v soboto, ot> 16 un spremili z kapelice Sv. Nikolaja na Žalah v Sv Kržu S svojim zglednim življenjem »i je zaeotovila najlepši spomin Ža'ujcčim družinam izrekamo odkritosrčno «>ža'lje!
Dr. Tavčar Konvalinka
PRIVATNO NE ORDINIRA
u— NaKaznice za petrolej bo mestni aprovizacijski oddelek, Krekov trg št. 10, pritličje, razdeljeval za mesec januar 1941 onim meščanom, ki nimajo električne razsvetljave. Nakaznice bodo prejeli le oni, ki potrebujejo petrolej za razsvetljavo stanovanjskih prostorov. Petroleja za kuho ni na razpolago. Stranke naj prineso s seboj listine (družinska knjižica, rodbinska pola, rojstni list ali izpiski, delavske knjižice, službene izkaznice, itd.), s katerimi bodo dokazale, koliko članov šteje družina. Najemniki in podnajemniki tvorijo družino, — stranko zase, ako vodijo lastno gospodinjstvo ali če imajo svoje ločene stanovanjske prostore. Za sostanovalce naj se predleže na vpogled policijske zglasni-ce. Strankam ki se ne bodo izkazale s potrebnimi listinami, se nakaznic ne bo moglo izročiti.
u— Sestanek učileljst\a str°kovno nadaljevalnih š<*l. Učiteljsko udruženje, sekcija za ravsko banovino v Ljubljani sporoča, da je sestanek učiteljstva strokovno nadaljevalnih šol sklican za soboto, dne 4. t. m. preložen na soboto, dne 11. t. m. Dnevni red isti. Zaradi važnosti sestanka je vabljeno učiteljstvo k obilni udeležbi-
u— Maša zadušnica za pok. g- dr. Mi-ljutinom Zamikom, mag. direktorjem v p., se bo brala v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri v frančiškanski cerkvi, na kar opozarjamo sorodnike, prijatelje in znance pokojnika. (—)
Dr. IGOR TAVČAR
ORDINIRA
samo popoldne
trgu in pred pošto premalo prostora. Kakor se vidi zdaj, niso mislili na razvoj ljubljanskega cestnega premeta, ko so obnavljali tramvajsko omrežje ln polagali še drugi tir. Drugod so tramvajsko progo malo bolj prilagodili prometnim zahtevam sodobnega časa. Upajmo, da bo imel prometni redar vsaj pred Ajdovščino, kjer je dovolj prostora sodobno urejeno postojanko.
u— Sibirski rai^ nas je zapustil ravno s starim letom. V obup smučarjev, ki letos in lani sploh še niso prišli na svoj račun, se je muhasto vreme na Silvestrcvo nenadoma spreobrnilo, tako da je zabeležil toplomer kar čez noč celih 20 stopinj razlike! Jug je zmagal v celi črti nad severom in zdaj gospodari v veliko veselje vseh tistih. iti nimajo sredstev za kurjavo in toplo obleko. Barometer kaže stalno -i-5 in še več, sneg je skoraj povsem izginil, po ljubljanskih ulicah in cestah se je napravila plundra in kopiči se blato. Sneg se topi na strehah in o ledenih rožah na oknih razumljivo, da ni vene duha ne sluha. Najbrž bo ostalo južno vreme še več časa pri nas. Tudi dež ni izostal, čeprav v manjši količini. Ljudje se zelo pritožujejo nad stanjem naših cest in bi bilo dobro, če bi mestna občina ukrenila petrebno-
u— Lična vrem®nska hišica v Zvezdi. Malo čudno izgleda zdaj, ko so padli stari ponosni kostanji. Vendar ni tako v napoto, da bi se morala kar takoj odstraniti. Kakor vse kaže, je naprava pokvarjena. Lepo ali slabo vreme napoveduje za en mesec vnaprej. Toplomeri — ima jih kar tri — pa kažejo vsak po svoje. Na vsak način bi bilo dobro, da bi si vremensko hišico v Zvezdi ogledal strokovnjak in popravil, kar je pokvarjenega, da bi se mogli Ljubljančani, ki se tako radi poslužujejo njfene napovedi, malo bolj zanesti.
u— V šentjakobskem gledališču bodo ponovili v soboto 4., v nedeljo 5. in na praznik 6. t. m. vselej ob 20.15 zabavno Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica« z go. Bučarjevo v naslovni vlogi. Igra je imela pri obeh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Dvorana je bila obakrat polna do zadnjega kotička. Gledalci odhajajo od predstave zelo zadovoljni. Ker pri obeh predstavah mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje. V nedeljo 5. t. m. popoldne ob 15.lb pa bo četrta uprizoritev Golijeve mladinske igre »Princeska in pastirček«, ki tako navdušuje naše malčke, da so jo nekateri videli že večkrat.
u— Delo na novih stavbah je nekaj časa počivalo vsled hudega mraza. Z^aj, ko je tako junaško zavladal jug, je na nekaterih komaj začetih hišah spet oživelo. Nova poslopja rastejo v višino. Veliko gradijo tudi
v	Mostah, kjer je bila pred nedavnim tudi podaljšana tramvajska proga, v Cigaleto-
vi	ulici bo kmalu gotova dvanadstiopna stanovanjska hiša, ki bo imela tudi trgovinske prostore. Nova stavba stoji ob cesti, d očim so obstoječe hiše pomaknjene malo nazaj, ker so obdane z vrtom in cgrajo. Ena taka dvonadstropna stanovanjska hiša pa je že povsem dograjena in so se stranke vselile.
OD 3. DO 5. URE.
u —Razstava akad. slikarja Dušana
periča, ki je bila na novega leta dopoldne otvorjena v Obersnelovi galeriji na Gospo-svetski cesti, vzbuja med občinstvom živahno zanimanje in je bila že prve dni deležna prav živahnega obiska. Prvi dan so si razstavo ogledali tudi predisednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. šantel in drugi predstavniki naše kulture in umetnosti. Razstava po kvaliteti del predstavlja pomemben dogodek v našem umetnostnem življenju a umetnik, ki spada med naše najmlajše tvorce, pa je že vendar našel svojo osebno noto, je nameni) ves donos vstopnine siromašnemu, bolnemu visokošolcu Vst ljubitelje umetnosti opozariano, naj ne zamude prilike.
u— Prošnja upravi ljubljanske drame. G. Hinko Nučič, režiser zagrebškega gledališča dolgoletni odlični član in režiser ljubljanske drame, je slavil te dni v Zagrebu 401etnico umetnostnega delovanja-Ob tej priliki želimo, da uprava ljubljanskega gledališča povabi g. H. Nučiča na gostovanje, kakor ga je že povabilo mariborsko gledališče. — Prijatelji gledališča.
u— Moderniziranje ljubljanskega prometa. Po vzgledu naprednih mest doma in v tujini si tudi mestna občina prizadeva urediti cestni promet v Ljubljani. Prometni stražniki imajo drugod na večjih križiščih podstavke, ponekod pokrite in ograjene. Taki podstavki imajo lesena tla, da v zim-
Objave
Uradništvo prosvetnega oddelka kraljevske bonske uprave v Ljubljani je namesto venca v počastitev pokojnega predsednika senata in ministra prosvete dr. Antona Korošca darovalo 400 din za prehrano revnih učencev diž. meščanske šole v Gornji Radgoni in 300 din šolski kuhinji drž. ljudske šole na Telčah v krškem okraju v smislu ene zadnjih njegovih želja, naj vsa javnost požrtvovalno prispeva za prehrano potrebne šolske mladine.
Namesto venca na grob blagopokojnega g. dr. Antona Korošca je darovala gospa Josipina Viktorija Zipkin 500 din za revno šolsko mladino v Gornjem gradu kot božičnico.
Namesto venca umrlemu bratu Francu Pircu poklanja g. Pire Društvu slepih 100 din.
Iz življenja na deželi
MALA NEDELJA. Sokolska četa uprizori v svojem toplo zakurjenem domu v nedeljo 5. t. m. ob pol 16. velezabavno burko »Gosposka kmetija«. Igralci v kmečkih vlogah nastopajo v domači prleški govorici. Ker je smeh zdravju potreben, so vabljeni vsi prijatelji zabave od blizu in daleč.
ŠMARTNO PRI LITIJI. Kakor že nekaj let, je tudi letos priredila ljudska šola s sodelovanjem učiteljstva božičnico v prid revnim in pridnim šolarjem. Bila je to v nedeljo 22. decembra. Po lepem božičnem prizorčku ob jaslicah so bile deklamacije, nato pa je šolski zbor zapel nekaj božičnih pesmi. Pred zaključkom prireditve je šolski upravitelj Kovačič imel kratek, primeren nagovor na otroke in starše. Sledila je razdelitev oblek, perila in nekaj čevljev. ObdarovanLh je bi'o 132 otrok, če prištejemo k temu še onih 81 otrok, ki so bili na Martinovo nedeljo obdarovani s čevlji, katere je daroval tovarnar g. Knaflič Pavle, je bilo obdarovanih skupno 213 šolskih otrok, skoraj dve tretjini od celotnega števila otrok na šoli. Bodi ob tej priliki izrečena topla zahvala vsem darovalcem ln darovalkam, kakor tudi kr. banski upravi za podarjeno blago!
Nemščine, Francoščine
se boste lahko tn naglo naučili doma po dopisovanju s pomočjo nove originalne metode (po rak ono zaščitene), Id Je zasnovana na mneniotehniki (umetnosti pomnjenja) In psihodinamiki. ki Jo Je Izdelaj g. Petar B. Petrovič, pisec knjige »Praktični tečaj umetnosti pomnjenja« tn urednik Okultistične biblioteke. Tečaj traja 6 mescev. Mesečno predplačilo znata SO din. Vsakomur polijemo brezplačno poskusno lekcijo. Okultistltaa biblioteka, Beograd, «ek. račun 54.908. Pofttm predal 876.
Iz Celja
e— Poziv prebivalstvu! Mestni prehranjevalni urad v Celju je dostavil vsem hišnim posestnikom v območju Celja zbirne in vprašalne pole za popis vsega prebivalstva. Pole je treba izpolniti po navodilih na vrhnji strani s stanjem 1. januarja 1941. in jih vrniti do sobote 4. t. m. opoldne na mestnem poglavarstvu. Opozarjamo prebivalstvo, da se vrši ta popis zaradi razdelitve pšenične moke.
e— Novi grobovi. V Celju je umrl v sredo BS^tni Jakob Lakner iz žusma. v Ga-berju pa delavčev sinček Drago Dobcvič-nik. Istega dne sta umrla v bolnišnici 21-letna Alojzija Zagozda iz Lipovca in 53-letni Franc Jevšinek iz št. Jurija.
e— Krvavo novoletno voščilo. Na Sil-vestrovo opolr>c"i ie neki delavec pri Maj-dičevi tovarni v škofji vasi pri Celju z nožem napadel 361etnega delavca Konrada Kolarja ter ga zabodel dvakrat v levo roko, štirikrat v hrbet in dvakrat v levo nego. Težko poškodovanega Komarja so pripeljali v celjsko bolnico.
Iz Maribora
a— 263 562 (lin pomožno akcijo. Na poziv ki ga ie izdal g. župan dne 15. oktobra 1^40 je darovalo za Pomožno akcijo za si o~iašne s'oje mesta Maribora oziroma za rimsko pomoč dosedaj skupno 170 osob. N brani znesek din 263.562 je sicer lep, toda iz števila darovalcev se vidi, da niti imovitejši sloji ni?o storili svoje dolžnosti, ka^ti v mestu, ki šte:e skoraj 40.000 prebivalcev, bi število darovalcev plemenite patriotične akcije moralo biti vsekakor mnogo večje. Iz tega pa se tudi vidi, kako potrebna je bila zbirka za zimsko pomoč, k; se vrši ta teden v vsej državi na pobudo centra'nega odbora za zimsko pomoč, -ki mu predseduje Nj. Vis. kneginja Olga. Pri tej zbirki bo imel vsak, ki dosedaj še nj ničesar prispeval, priliko, da zamujeno poprav;. Zbirka po hiSah se bo vršila z nabiralnimi polarni Ob koncu bo pa zbirka po ulicah, živimo v težk b časih. Kdor količkaj more, je dolžan, da pj s/ jih m ičeh prispf v > zi omiljenje bede. Ne odklanjaj-
te nabiralcev, ki te požrtvovalnosti vršijo neprijeten in neiahek posel. Po krb mo, da se bo Maribor tu Ji pri tej zbirki izkazal, kakor ?e vel - at pri podobnih akcijah.
a— Himen. Profesor in pesnik g. Branko Rudolf se je poročil z abiturientko Marijo Gumilarjevo, hčerko šolskega upravitelja iz Lipovca. Novoporočencema želimo obilo sreče!
a— Smrt vzglednega obmejnega nacionalnega delavca. Preminil je na dproglednika finančne kontrole g. Valentin Verlič. Blagi pokojnik je bil požrtvov3len narodni delavec v Apački kotlini. Vneto je sodeloval v vseh tamošnjih narodnih društvih. Ta mošnje kmetsko prebivalstvo mu bo trajno hvaležno za vse dobre nasvete in pomoč, ki mu jo je nudil idealni ter za vse dobro vneti V. Verlič. Ohranimo vzornemu nacionalnemu delavcu trajen spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
a— Gostovanje .članov zagrebškega gledališča Jutri bosta gostovala odlična člana zagrebške drame ga. Ervina Dragmanova in g. Mato Grkovič v veseli in fini komediji »Ljubim te«, ki jo je napisal znani poljski komediograf Roman Niewiarowicz. Veseloigra, ki jo je zrežiral naš rojak g. Ferdo Delak. je žela v Zagrebu zelo velik uspeh — Mariborska drama pa pripravlja Kozakovo novost »Lepo Vido« v Skr-binškovi režiji.
a— Limbuškf šolarji vprizorijo 5. t. m ob treh popoldne v šolski dvorani mladinsko igro s petjem »Triglavska roža«. Igra bo uprizorjena v prid božičnici revnih šolarjev.
a— Matična vest. Orkestralni odseR Glasbene Matice v Mariboru ima redno vajo drevi ob 20. uri v običajnih prostorih. Udeležba je obvezna a vse člane.
a— Jadranska noč. Jutri ob pol 21. bo svečana prireditev Jadranska noč s sodelovanjem narodnih noš v vseh prostorih So-kolskega doma. Odbor JS vljudno vabi cenjeno občinstvo in svoje člane, da se prireditve udeleže. Cisti dobiček je namenjen za letovanje revne dece na morju. (—)
a— Naznanilo; Umrl je g. Valentin Verlič, nadpreglednik fin kontrole v pokoju v Mariboru v 81. letu starosti Pogreb bo v soboto ob pol 16. na pobreškem pokopališču- (—)
darstvo
Povišane stopnje skupnega davka na poslovni premet
Kakor smo že poročali, je bil s 1. januarjem povišan splošni davek na poslovni promet od 2.5 na 3% in se v enakem razmerju povišajo tudi vse stopnje skupnega poslovnega davka. Stopnje skupnega davka v tarifi se torej povišajo za 20% (n. pr. od 5 na 6%, od 6 na 7.2%, od 7 na 8.4% itd.), pri čemer se novo stopnje zaokrožijo na desetinke odstotka, in sicer navzgor, če račun pokaže več nego 5 sto-tink. Pri stopnjah skupnega davka iz tarifnih številk 272 400 do 369/510 (tekstilno blago) pa se stopnje skupnega davka povišajo za 25% (n. pr. od 4 na 5%, od 5 na 6.2%, od 6 na 7.5% itd.).
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki je objavljena v »Službenih novi-r.ah« od 31. decembra, navaja vrhu tega v posebni tabeli še nadaljnje spremembe tarife skupnega davka v onih primerih, kjer se postavke skupnega davka povečajo za več nego 20 odnosno 25%, odnosno tam, kjer so izvršene druge spremembe v tekstnem delu tarife.
Stopnje skupnega davka, ki se povečajo za veš nego eno četrtino
Tako se poviša uvozna postavka skupnega davka na kakao surov ali pražen od 15% cene blaga pri uvozu na 20%. Skupni davek pri uvozu čaja se poviša od 10 na 20%, prav tako skupni davek na začimbe (dišave) od 15 do 20% in na poper od 7.5 na 9%. Skupni davek na mesne izdelke (tar. post. 61/72) se pri uvozu poviša od 8.7 na 14%.
Pri postavki 104/136 se poviša skupni davek na jedilno olje, pri domačih proizvajalcih od 5 na 6%, pri uvozu pa od 7.5 na 12%. Kdor proizvaja iz koruznih kali surovo olje, plačuje poslovni davek 3% (doslej 2.5), kdor pa rafinira od drugega nabavljeno olje, plača davčni dodatek 4.2% (3.2%). Tudi skupni davek na bučno olje se poviša pri domačem producentu od 5 na 6%, pri uvozu pa od 7.5 na 12%.
Rum, likerji in pivo
Določbe glede skupnega davka na močne alkoholne pijače po tarifni postavki 112/151 so spremenjene v toliko, da odslej plačujejo skupni davek tudi domači producenti ruma in likerja, medtem ko je bil doslej ta skupni davek obsežen v skupnem davku na alkohol. Na rum in likerje znaša skupni davek v notranjem prometu 5% (doslej 0), pri uvozu pa 20% (doslej 8.7%), skupni davek na vinsko žganje pa se poviša v domačem prometu na 9% (7.5%) in pri uvozu na 20 (doslej 8.7%). V tar. postavki 114 155 se skupni davek T,a denaturiran špirit za gorivo in industrijske namene poviša v notranjem prometu od 4 na 6% (pri uvozu od 7.5 na 10%), špirit za izdelovanje kisa pa od 8.5 na 11% (pri uvozu od 12.5 na 16%).
Skupni davek na pivo (tarifna postavka 121 162) se plača odslej v višini 3 din od hektolitrske stopnje ekstrakta za ves nadaljnji promet (doslej 1.50). pri uvozu pa se postavka poviša od 7.5 na 15%.
Konzerve
Nadalje se poviša skupni davek na konzerve (143 194-196), in sicer na rastlinske in sadne konzerve od 5.2 na 8% (pri uvozu od 9.5 na 11.4%), pri ribjih konzervah od 5 na 6% (pri uvozu od 10 na 12%), pri mesnih konzervah pa se plačuje skupni davek 4%, medtem ko se doslej ni plačeval, ker je bil notranji promet obsežen v skupnem davku na živino (pri uvozu se skupni davek na mesne konzerve poviša od 8.7 na 14%). Izvozna odškodnina, ki se je doslej plačevala za ribje konzerve, se ukine.
Cement
Prav tako se ukine izvozna odškodnina 1 din od tone pri cementu (158 216), obenem na se poviša poslovni davek v notranjem prometu od 3 5 na 4.2% in pri uvozu od 6 na 7.2%.
M?nera'na olja
Občutno je povišanje postavk skupnega
davka na mineralna olja, zlasti pri uvozu. Tako se plača na surovo nafto in ostanke od nafte v domačem prometu (tarifna postavka 171/232 in 233) skupni davek 8% namesto dosedanjih 5%, pri uvozu pa 15% namesto dosedanjih 11.7%. Ta skupni davek velja za prometne faze do potrošnika odnosno le do predelovalca. Na destilate od nafte, premogovnega katrana in para-fonivega škriljevca (tarifna postavka 177/240-244), to je na bencin, petrolej, plinsko polje, mazilno olje in kurilno olje, se skupni davek poviša v domačem prometu 2.3 na 3%, pri uvozu pa od 12.5 odnosno od 11.2 na 25%. V bodoče se od skupnega davka na naftine destilate ne odbije več dokazano plačan skupni davek na surovo nafto, ki velja le za promet do predelovalca. Na destilate nafte se odslej plačuje skupni davek pri uvozu in v domačem prometu istočasno z državno trošarino, odnosno z monopolsko takso po predpisih, ki veljajo za plačilo teh dajatev.
Skupni davek na železo
Skupni davek na surovo in kovno železo (536/696) se poviša v notranjem prometu od 2.5 na 3%. pri uvozu pa od 3 na 3.6°/o. Nova je pripomba, ki pravi: Podjetja, ki proizvajajo surovo, kovno in ostalo železo iz rud, plačajo na finalne proizvode poleg skupnega davka na te proizvode še dodatek 1%, v katerem je obsežen skupni davek na potrošeno železo; če kupujejo železo tudi od drugod, plačajo na vse izdelke dodatek 1%, vendar pa se odbije dokazano plačani skupni davek od nabavljenega železa. Nova je tudi pripomba, ki pravi, da so izdelki malih obrtnikov, ki plačajo pavšalno pridobnino, obseženi v skupnem davku za nabavljeni material.
Skupni davek na plin
Skupni davek na komprimiran ali tekoči plin (220/315), razen dušika, kisika in dim-plina, se poviša v notranjem prometu od 3.2 na 3.9°/o in pri uvozu od 5.7 na 6.8%. Davek po tej postavki se plača tudi na običajni plin za razsvetljavo, gretje in pogon motorjev, ki ga proizvajajo plinarne.
Skupni davek na kožuhovino
Na novo se uvaja skupni davek v notranjem prometu na kožuhovino, prirejeno toda ne izdelano (382/525 in 526). Doslej je bil promet kožuhovine obsežen v skupnem davku krznarskega blaga: odslej pa znaša skupni davek v notranjem prometu za kožuhovino iz navadnih kož 3°/o (doslej 0) in pri uvozu 15% (doslej 6.5), za kožuhovino iz finih kož pa 3% (0), odnosno pri uvozu 24% (10).
Karton in tiskovine
Na karton (442/698) se poviša skupni davek v notranjem prometu od 5.5 na 10.2%. pri uvozu pa od 9.5 na 15% Podjetja, ki proizvajajo karton iz papirne mase, proizvedene v samem podjetju, plačajo še dodatek 1%; v tem dodatku je obtežen skun. ni davek na potrošeno papirno maso. Če pa taka podjetja papirno maso nabavljajo od drugod, tedaj se dokazano plačani skupni davek za kupljeno lesno maso odbije.
Nova je določba, da plača davčni dodatek 5% oni proizvajalec, ki z imoregnira-niem mazanjem ali prevleko ali pa na drug način dodeluje karton ali papir, kupljen od drugega in je na ta karton ali papir dokazano že plačan skupni davek.
Na knjige in periodične tiskovine, karte. slike, muzikalije. koledarie in sploh tiskane stvari se hidi v bodoče ne plača skupni davek v notranjem prometu, ker je ta promet obsežen v skupnem davku na karton in papir. Pri uvozu se skupni davek poviša od 7 na 10%. Kakor doslej ve. lia pri uvozu oprostitev plačila skupnega davka za časopise, knjige (razen koledarie vV muzikalije in periodične čas on i se v tuiih iezikih v ooiah in mehko vezane ter turistično reklamno gradivo, ki <?a uvaža Putnik. P1 ara na se ta skunni davek nri* uvozu modnih listov, cenovnikov in slič-nih knjig, ki vsebujejo objave, priporočila itd.
Pri uvozu strojev se skupni davek povila od 8 na 20%
V izrednem obsegu je povišan skupni davek na stroje, zlasti pri uvozu. Skupni davek naparne kotle (646/823) je povišan v notranjem prometu od 2.5 na 5%, pri uvozu pa od 8 na 20%. V enakem obsegu je povišan skupni davek na generatorje za proizvajanje plinov (646/824).
Skupni davek na lokomotive (648/825), na lokomobile, traktorje in stroje za gradnjo cest in cestne valjarje (649/826). na parne sesalke, turbine, parne stroje in motorje z notranjim izgorevanjem nafte, petroleja, bencina, gasolina, generatorskih plinov itd. (651/828), na motorna kladiva, motorna dvigala, kompresorje in hladilne stroje (552/829), na kmetijske stroje (653/830) in na stroje za obdelovanje lesa, kovin, kamna in drugega materiala (654/ 831) se poviša od 2.5 na 5% odnosno pri uvozu od 8 na 20%, pri čemer velja pripomba, da se za nove stroje, ki izvirajo iz pogodbenih držav, in za katere se s potrdilom trgovinskega ministrstva dokaže, da se ne izdelujejo v državi in se uvažajo za tvornice. ki se do pristojni odobritvi gradijo kot nove, plača pri uvozu 5% (doslej 2.5%). Pri kmetijskih strojih veli a vrhu tega pripomba da se ne plača davek na kmetijske stroje, ki lih nvaža Prizad zaradi pospeSevanaj kmetijstva.
Skupni davek na šivalne In vezilne stroje (655/832) in na pletilne stroje (656/833) se poviša v notranjem prometu od 2.5 na 5% in pri uvozu od 8 na 14%.
Skunni davek na stroje za tekstilno industrijo (R57/R34) in za ostale industriiske stroje (659/836) in na stroje in aparate drugje imenovane (662/839) se v notranjem prometu poviša od 2.5 na 5% nri uvozu pa od 8 na 20%. pri čemer velja gornja pripomba. da se za nove strole ki se ne izdelujejo v naši državi in se uvo-Tiio za nove tvornice ni""" nrf ?ivo»v "V Skupni davek na sesalke (brizeralnice) iniektorie in industrijske ventilatorje 'RP0/837) in na tehtnice r661'838> se poviša v notranjem prometu od 2.5 na 5% t nri uvozu pa od 8 na 20%.
Najobčntnejše je povišanje davka pri radijskih aparatih
V tarifni številki 665/842 se poviša skupni davek na električne aparate v no-
tranjem prometu od 3 na 5%, pri uvozu pa se zniža od 24 na 17%; zato pa se uvede nova postavka za radijske aparate, sa
katere se plača v notranjem prometu skupni davek 5%, pri uvozu pa 40%. Na
dele vseh aparatov, tudi radijskih, se poviša skupni davek od 3 na 5%, odnosno pri uvozu od 10 na 17%. Pri radijskih aparatih, ki se izdelajo v državi, se od pripadajočega skupnega davka na aparate odbije dokazani skupni davek na dele aparatov.
Povišanje skupnega davka je pri uvoženih radijskih aparatih tem bolj občutno, ker je povišan tudi luksuzni davek od 20 na 40%. Doslej je znašala skupna obremenitev radi1sk'h aparatov pri uvozu s carino. skunn!m davkom »n luksuznim davkom 79% fakturne vrednosti pri uvozu. Odslej pa ie treba olačati na fakturno vrednost pri uvozu 20% carine, na vsoto uvozne cene in carine 40% skupnega davka in na vsoto uvozne cene carine in skunnega davka še nadaljnjih 40% luksuznega davka, tako da znaša celotna obremenitev pri uvozn 153% fakturne vrednosti.
Skupni davek na kliuče in numeratorie. na hišne električne zvonce, na škatle in Dokrove žeonih električnih sve+,1k na montirana ležišča za električne žarnice, na orek-niala varovala in dru^e neimenovane električne predmete	se ooviša v notraniem prometu od 4 na 6%, nri uvozu na od 10 na 15%
Skupni daveb na avtomobile in pisalne
stroje
Skupni davek po tarifni številki 675/853 — 855 za avtomobile se poviša tako. da se 7viša davek na tovorne avtomobile v notranjem prometu od 2.5 na 3% in pri uvozu od 4 na 4.8^ na ostale avtomobile v notraniem prometu od 3 na 3.6% in pri uvozu od 5 na 6% ter na dele avtomobilov od 4 na 4 8*^ odnosno pri uvozu od 6 na 7.2%. Izdelovanje karoserij za ivtomobile in avtobuse je zavezano dodatnemu davku od skupne vrednosti izdelanega avtomobila ali avtobnsa: ta do-'atek pa se zniž? od 2.5 na 2%.
Končno je povišana stopnja skupnega iavka na računske, pisalne in razmnoževalne stroje v notraniem prometu od 5 na 7.5% in pri uvozu od 8.5 na 15%.
Pravilnik o razrednih državnih poštah
Minister za pošto, telegraf in telefon je predpisal pravilnik o razrednih državnih pogtah, ki je objavljen v »Službenih novi-nah« 31. decembra in stopi v veljavo prvega dne v naslednjem mesecu po objavi, ko prenehajo veljati določbe pravilnika o pogodbenih državnih poštah iz leta 1931.
Novi pravilnik določa, da se pušte, telegrafi in telefoni, kjer le1«! promet ne presega 55.000 delovnih enot nazivaj0 razredne državne pOšle (dosedanji pravilnik je določal, da upravljajo pošte, telegrafi in telefone z letnim prometom do 35.000 delovnih enot pogodbeni poštarji). Po novem pravilniku vrše shižbo v razrednih državnih poštah, I. n. ni. razrede poštarji, v poštah IV. razreda pa poslovodje (poslo-vači). Kjer obstojajo pesebni razlogi so lahko državne pošte ne glede na obseg prometa.
Razredne državne pošte se dele po letnem prometu v štiri razrede ki se delijo na podskupine. Razredi so takole razdeljeni (rimska številka označuje razred, arabska pa skupino): do 2000 enot IV/5, do 3000 enot IV/4, do 4000 enot IV/3, do 5000 enot IV/2, do 6000 enet IV/1, do 8000 enot m/4, do 10.000 enot m/3, do 12.000 enot m/2, do 14.000 enot m/I, do 17.000 enot IU4, do 20.000 enot H/3, do 23.000 enot H/2, do 26.000 enot H/1, do 30 000 enot 1/4, do 35.000 enot 1/3, do 45.000 enot 1/2, do 55.000 enot I/l.
Delovne edinice se računajo po pravilniku o delovnih edinicah in se vpisujejo ob koncu vsakega meseca pri sestavljanju mesečnega računa, kar preizkusi račun-sko-kontrolni odsek direkcije, če se pešta na osnovi neresničnih podatkov ali umetnega povečanja delovnih edinic prevede v višji razred ali skupino, mora poštar odnosno poslovač ne glede na kazen vrniti razliko na prijemkih s 6°/o obrestmi. Na osnovi seznama razrednih državnih pošt, ki se po končanem koledarskem letu dostavi splošnemu odseku, izda poštni direktor odločbo o razvrstitvi onih pošt, kjer se razred spremeni.
Razredne državne pošte vrše omejeno dnevno službo »L« v poštah IV. razreda brez telegrafa in telefona pr po krajevnih običaiih 6 odnosno 4 ure dnevno po odločbi direkcije.
Prejemki poštarjev in poslovodij
Poštarji in poslovači prejemajo redne, dopolnilne in izredne prejemke. Redni prejemki znašajo pri poštah IV. razreda, 5 skupine 550 din mesečno, pri poštah IV/4 625 din. IV/3 700 din. IV/2 775 din. IV/1 850 din. III/4 1000 din, ITI/3 1150 din, III/2 1300 din, III/l 1450 din, II/4 1575 din. II/3 1650 din, II/2 1725 din. II/l 1800 din, 1/4 1900 din, 1/3 2025 din, 1/2 2350 din in I/l 2850 din. Redni prejemki poštarjev se povečajo za 50 din, poslo-vačem pa za 30 din mesečno na vsakih pet let efektivne službe. Poslovačem, ki vrše službo samo 4 ure dnevno se redni prejemki znižajo za 10%.
Zaradi kritja stroškov za lokale, kurjavo, razsvetljavo, pisarniško opremo in material ter za dostavo v ožjem dostavnem področju pripadajo poštarjem in poslovačem dopolnilni prejemki, in sicer v poštah I. razreda 300 din mesečno. II. razreda 550 din. III razreda 200 din in IV razreda 150 din. Poštarjem in poslovačem, ki imajo brezplačne prostore za pošto v zgradbah, ki niso njihova last. se zmanjšajo dopolnilni prejemki za 25%.
Izredni preiemki pa oripadaio: 1. za otežkočene dostave pošiljk v ožjem dostavnem področju; 2. za nesorazmerno drag zakup prostorov za pošto; 3. za začasno držanje pomožnih sil v izrednih prilikah in 4. za odpremo in prejemanje poštnih vreč izven delovnega časa.
Izredni prejemki .po točki 1. se odobrijo poštarju, odnosno poslovaču. kadar nastavitev večjega števila pismonoš ne zahteva sam promet, temveč razširjenost kraja, neugodne terenske razmere več nego dvakratna dostava dnevno in posebna draginja za delovno moč. (Izredni prejemki po točki 2 se odobrijo, če zakup prostorov zahteva nesorazmerno velike izdatke, ker je pošta v mestu ali blizu mesta, v kopališču, letovišču, tvorniškem ali rudarskem naselju ali v kraju, kjer so stanovanja posebno draga.
Izredni prejemki po točki 3 se lahko
odobrijo v višini 600 do 1100 din mesečno, kadar izredne prilike povzročijo začasno občutno povečanje prometa (n .pr. če se gradi železnica, most, cesta ali kaka druga večja zgradba, ob letoviški sezoni, ob vojaških vežbah). in sicer pod pogojem, da promet presega določeno število delovnih edinic za eno delovno moč vsaj za 1000 edinic, kakor tudi povprečni mesečni promet dotične pošte. Višek delovnih edinic v tem primeru se ne upošteva pri razvrstitvi dotične pošte v razred in skupino.
Izredni prejemki po točki 4 pa pripadajo poštarju, odnosno poslovaču za vsak prejem ali odpremo poštnih vreč izven delovnega časa ,in sicer v času od 21. do 6. ure po 2 din, sicer pa po 0.50 din Od-prema ali prejem, ki se vrši v teku ene ure, se računa kot ena odprema odnosno en prejem. Ce pa je časovna razlika večja od ene ure, se računa posebej. Ta čas se računa ne glede na eventualne zakasnitve. Odločbe o izrednih prejemkih iz točk 1, 2 in 3 izda poštni direktor.
Ce je v pošti, telegrafu in telefonu v javnem interesu predpisana izredna neprekinjena služba, pripada poštarju odnosno poslovaču samo nagrada za izredno ] nočno službo, in sicer v zimskem času od 16. oktobra do 15. aprila po 16 din, v letnem času pa po 10 din za vsako noč.
Prejemki se izplačajo v naprej prvega dne v mescu.. V slučaju smrti preneha pravica do prejemkov ob koncu mesca. Rodbini poštarja odnosno poslovača ali osebi, ki preskrbi pogreb, se izplačajo za pogrebne stroške enomesečni prejemki umrlega brez odbitkov.
Pravilnik vsebuje nadalje določbe o nameščanju poštarjev in poslovačev. Mesta se izpopolnjujejo z natečajem, ki se ga lahko udeležijo moške in ženske osebe, ki imajo najmanj 4 razrede srednje šole s tečajnim izpitom ali podobne strokovne šole z zaključnim izpitom ter izpit za poštarja; le za poslovače je predpisana manjša šolska izobrazba, vendar pa končana osnovna šola. Izpit za poslovača se lahko položi naknadno. Pri poštah III. razreda se lahko izpit za poštarja položi naknadno v 6 mescih.
Jamčevina znaša pri poštah IV. razreda 1000 din, pri poštah m. razreda 1500 din, pri poštah n. razreda 2000 din in pri poštah I. razreda 3000 din.
Pravilnik vsebuje še podrobne predpise o službenih odnošajih, o pravicah in dolžnostih, o državnih inventarskih predmetih. o ocenjevanju, nadalje disciplinske predpise, o izostajanju, o prenehanju službenega odnošaja ,o začasni upravi in o pomožnem osebju, to je o odpravnikih, praktikantih in pismonoših.
Praktikanti se vežbajo brezplačno in traja vežbanje dve leti v poštah L, II. in II. razreda, nakar polaga praktikant izpit za poštarja ter dobi izkaznico za odpravnika Odpravnik se lahko zaposli kot pomožna sila ali začasni upravljač pri razrednih državnih poštah ali kot pomožna sila pri državni pošti.
Postopek pri dodeljevanju pšenične make iz Prevodovik zalog
Da bi se za prvo četrtino januarja dodelila potrošnikom pšenična moka iz zalog Banovinskega prehranjevalnega zavoda (Prevoda) na najhitrejši način, bo Prevod postopal pri tem dodeljevanju takole:
1)	Vsa količina moke, ki odpade za območje avtonomnih mest in srezov po razdelilnem načrtu za prvo četrtino mesca januarja, se bo stavila v avtonomnih mestih na razpolago občinskim prehranjevalnim uradom teh mest, v srezih pa sre-skim prehranjevalnim odborom teh srezov.
2)	Sreski prehranjevalni odbori dodelijo moko občinskim prehranjevalnim uradom po razdelilnem načrtu, ki jim bo. dostavljen in na način, ki je za njihove razmere naiprikladnejši. ne da bi šele čakali na naročila. Obč:nski prehranjevalni uradi pa morajo protivrednost ob prevzemu poravnati
3)	Občinski prehranjevalni uradi raz-dele moko med trgovce na drobno, pe-
karne, bolnišnice in druge zavode svojega področja. Pri dodeljevanju kvot za ostale potrošnike je postopati po dobljenih navodilih. Bolnišnicam pa je dodeliti dosedanjo količino.
Pri razdeljevanju moke se morejo po-služiti občinski prehranjevalni odbori tudi trgovskega aparata, vendar morajo izdajati nakazila za moko v vsakem primeru sami.
4)	Vsi trgovci z moko na drobno, pekarne, bolnišnice m drugi zavodi se obračajo z vlogami za dodelitev pšenične moke izključno na občinske prehranjevalne urade.
5)	Vsi veletrgovci s pšenično moko imajo prijaviti svoie zaloge pšen'čne moke *n zdroba po staniu z 31. decembrom 1940 najkasneje do 5. t m. Prevodu in smejo staviti te zaloge od 1. januarja 1941 dalje v promet le na osnovi nakazil Prevo^n.
Podrobnejša in končnoveljavna navodila za promet s pšenično moko se bodo izdala kasneje.
= Bco<rr;<ioka občila bo povečala d°ltla-do na neposredne davke od 20 na 30"/».
Beograjska občina je izde'ala predlog p o-računa za leto 1940/41 v višini 560 mi"(ionov dinarjev, medtem ko znaša tekoči proračun 425 mi"ionov. Proračun je torei povečan za 135 mfijonov. Zaradi povran^a preiemkon' občinskih uslužbencev ki ie bilo izvedero lani v septembru se povišajo osebni irdatki za 29.4 milijona 'in. Ob5'na bo povečala doklado na neposredne davke od 20 na 30"/o, pri čemer pa je treba upoštevati. da se v Beogradu ne plačuie ba-novinska doklada. Finančni efekt te?a povišanja bo znašal 30 milijonov dinarjev. Od trošarine ter mestnih podietii pričakuje občina za 60 nrH-Tiov več dohodkov.
B*rze
2. januarja
Na beograjski borzi so se danes trgovali grški boni po 42 in bolgarski klirinški čeki po 55.72.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri prijazni tendenci nudila po 467 (v Beogradu je bal promet po 466.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah
ni bilo prometa. _
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji;
Londi-m
174.57 — 177.77, New York 4425 — 44P5, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaj na dohodnem trgu: London 215 90 — 219.10, New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni *«ring: Berlin 1772 —
1792.	_
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 467 bi., 4% agrarne 56 den., 4«/0 severne agrarne 55 den., 6%, begluške 83 den.. 6«/0 dalm. agrarne 81 den.. 6% šumske 80 den-, 7°/o stabiliz. 96 den., 7«/« invest. 100 den., 7% Blair 96.50 den.; de^ce: Narodna banka 700 den- PAB 198 den.
B©ograd. Vojna škoda 466.50 — 467.50 (466.50), 4% agrarne 59 den., 4% severne agrarne 54 — 55. 6% begluške 82.50 — 84, 6®/« dalm. agrarne 80 — 81 (81). 6% šumske 78 — 79, 7»/o invest. 101 den.. 7"/» Blair — (99), Narodna banka 7025 — 7100 (7050), PAB 200 deti.
Blagovna O žisča tm
-f CSiicago. 2. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.125, za julij 82, za sept. 82.375; koruza: za maj 63.25, za julij 62.875, za sept 62.75.
Naš®
D B A M A
Petek, 3.: Rev izor. Red torek.
Sobota, 4.: Krog s kredo. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. Nedelja, 5. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navado*. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 dan navzdoL Ponedeljek, 6. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane ce-cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani- Znižane cene od 20 din navzdol. Gog«ij©v »Revizor« je podoba provincial-nih uradniških razmer za časa cardke Rusije, podana na satiričen in nekoliko grotesken način. Naslovno vlogo bo kreiral Daneš-Gradiš, glavne pa Cesar, Nablocka in Levarjeva. Režiser dr. Kreft. — Sprememba repertoarja za drevi je bila potrebna zaradi obolenj v dramskem ansamblu. P. n. abonente reda torek prosimo blagohotnega upoštevanja.
OPERA Petek, 3-: zaprto. (Generalka). Sobota, 4.: Sabska kraljica. Premierski abonma.
Nedelja, 5. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Predstava na korist zimske pomoči. Cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Traviata. Izven. Gostovanje sopranistinje Zlate Gjungjenčeve. Ponedeljek, 6. ob 15.: Madame Butterf!y. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Ob 20.: Vesele žene windsorske. Izven. Na našem odra bomo slišali jutri zvečer v soboto Goldm ar kovo opero »Sabska k r a 1 j i c ac, učinkovito dejanje in melo-diozno glasbo. Naslovno partijo bo pela Kogejeva, ko gost v partiji Asada bo nastopil Josip Gostič, nadalje bodo peli Popov, Lupša, Ribičeva, Sokova, Delničar. Sodeloval bo celokupni balet. Šolo bo plesala Bravničarjeva. Dirigent N. štrifcof, režiser C. Debevec, korergraf inž. Golovin.
Opozar jamo, da bo gostovala prvič v letošnji sez<>ni priljubljena umetnica, soprani-stinja. članica beograjske opere, go^pa Zlata Gjungjenčeva v nedeljo zv«č^r kot Vio-letta v Verdijevi operi »Tr»via%« in kot Madame Butterfly na praznik »v. Treh kraljev popoldne v Puocinijevi »Madame Butterfly«. Občinstvo pr°sin»o, naj si pravočasno agofM vstopnic®.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4. ob 20.15: Gospa ministrica. Nedelja, 5.: ob 15.15.: Princeska in pastirček. Popo1 danska predstava. Ob 20.15.: Gospa ministrica. Ponedeljek, 6. ob 20.15.: Gospa ministrica.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 3.: zaprto.
Sobota, 4.: Ljubim te. Red B- Gostovanje članov zagrebškega gledališča.
Kinematografi
Sevnica. Zvočni kino predvaja danes in jutri mornariški film vA nna-^olrs«, v ponedeljek na praznik Treh kraljev pa športni film »Ljubljenec Oksforda«. (—)
»O lončnicah, ki cveto pozimi« bo predaval g. Jože Kregar na mesečnem sestanku drevi ob 20. v salonu restavracija »Mrak« na Rimski cesti. Vrtnarski odsek, podružnica SVD Ljubljana. Vstop prost!
Ob novem koledarja
Nobeno stoletje se ne more pričeti s sredo, petkom ali nedeljo Koledar iz 1. 1941« bo spet uporaben šele 1. 1969.
Sestavljanje koledarjev še dandanes ni tako preprosta stvar, kakor bi si kdo mislil. Treba je največje natančnosti in zato ni odveč, če govorijo o koledarski znanosti, kalendariografiji. Vsak koledar vsebuje
vsakvrstne nenavadnosti,
ki jih človek na prvi pogled ne opazi-
Marsikdo n. pr. ne ve, da sta prvi in zadnji c an v letu — če izvzamemo prestopna leta — tedenska dneva istega imena. Dne 30. decembra poteče namreč 364 dni ali točno 52 tednov, zato mora biti 31. december isti tedenski dan kakor 1. januar. Tudi 1. februar. 1. marec m 1. november so v navadnih letih
isti dnevi tedna.
V prestopnih letih za februar in marec to
ne velja.
V navadnih letih so med 1. februarjem in 1. marccm štirje polni tedni in en dan, med 1. marcem in 1. novembrom pa je 37 tednov in en c an. Razen v prestopnih letih
sta isti tedenski dan 1. november in 1-oktober. Isto velja za 1. april in 1. julij, za 1. september in 1. december. Presledki med temi meseci so
vedno polni tedni
in en dan. 1. maj, 1. julij ln 1. avgust pa imajo vedno različne tedenske dneve.
Težje in samo s pomočjo stoletnega koledarja je mogoče ugotoviti, da se nobeno stoletje ne more pričeti s sredo, petkom ali nedeljo. Vsakih 28 let se pričenjajo leta z istim tedenskim dnevom. To bi se dogajalo že po vsakih ser mih letih, če bi ne bilo vmes prestopnih let. Tako pa more poteči
štirikrat po sedem let,
preden se isti tedenski dnevi primerijo na iste datume. A tudi tu imamo vsakih sto let izjemo, ki se ponavlja vsakih 400 let-Koledarska reforma papeža Gregorja predpisuje namreč da morejio biti končna leta stoetij. tako zvana sekularna leta samo
dvoživka
Vuša, kitajske Benetke
Mesto, v katerem ne promet razvija običajno na dobrih cestah, a se včasih spremeni tudi v »kitajske Benetke«, je glavno trgovinsko mesto province Kvang-si, Vuču. To je zelo moderno mesto s širokimi, as-fr t i ranimi cestami in visokimi poslopji. Vuču leži na levem bregu reke Kvej in sicer na višini, taka da dospeš do njegovih h:š p: stopniščih. Pred vssko hišo opaziš nenavadne, visoke kole z obroči.
Tujec, ki jih vidi, se jim čudi in sd ne zna razložiti njihovega pomena. Kdor pa se mudi dalj časa v Vučuju, ve prav dobro, da spravljajo pogoste poplave reke Kvej vučuiske ceste pod vodo. Zato so vsi vhodi vučujskih poslopij prilično visoko nad cestnim nivojem in jih dosežeš le po stopnicah. Kadar je poplava v Vučuju, pa je promet mogoče seveda le s čolni in te čolne privezujejo h kolom pred hišami.
Nenavadna »vzgojna« metoda
TrgsvSeva žena organizira poskus tatvine, da bi moža o i vadila prevelike zaupljivosti
V neko trgovino v Verviersu v Belgiji je priZel možak, ca si izbere volnen pulower. Lastnik mu jih je pokazal celo vrsto, ven-dan se kupec ni mogel odločiti.
Med tem ko je izbiral, je lastnika poklical telefon v sosedni prostor. Med njegovo odsotnostjo se je kupec hitro odločil. Vzel je najdražji pullovver in ga vtaknil pod dežni plašč. T;-ko j nato se je trgovec vrnil, temu je dejal, da bo še -loma malo pomislil. p:zdravil je in hitro odšel.
Slučajno pa je bil na drugem koncu tr-
govine še neki mož in ta je trgovcu povečal, kaj je napravil možak v njegovi odsotnosti Oba sta stekla nato na ulico m meža kmalu ujela. Ta se je pa izgovoril, da je šlo pri vsej stvari samo za — šalo. Trgovčeva žena ga je bila sama najela, da bi ukradel pullower. To je storila zato. da bi moža «odvadi'a« puščati kupovalce same v trgovini. Izkazalo se je da je nenavadni tat govoril resnico. Trgovec je dobil pullower nazaj, izjavil pa je, da sd bo to lekcijo dobro zapomnil.
Sladkorna bolezen in zakon
Diabetiki naj se pred poroko pasvetujefo z z^ravnikem
Raziskovalci zakonov o podedovan ju so skoraj vsi mnenja, da je sladkorna bolezen podedljiva, zlasti v primerih, če se pojavlja v zgodnji mladosti. Zanimivo je opazovanje. da se ta bolezen, ki se je v prejšnjih pekolenjih pojavljala šele v visoki starosti, pozneje pojavlja v čedalje mlajših letih, pri čemer je omeniti, da so mladi, še ne orasli ljudje, ki se jih je lotila, še pred nekoliko desetletji dosledno postajali njene žrtve, kajti tedaj inzulina, ki je naj-
uspešnejše lečilo proti tej bolezni, še niso poznali. Danes je mogeče tudi takšne bolnike ohraniti žive in jim s stalnimi injekcijami inzulina omogoSiti poki'eno delovanje. Kar se tiče zakona, pa jim ga strokovnjaki ne svetujejo brez nadaljnjega ter jim priporočajo naj se pred tem korakom pogovorijo z zdravnikom
IJNSEfURAJTE V »JUTRU"!
Podmornica wSwordfish" izgubljena
tedaj 400.
prestopna leta, če se dado deliti s
Ker 1. 1900. ni bilo prestopnega leta. se je zato ob začetku našega stoletja ponovitev istih tedenskih dni na iste datume
preložila za 32 let.
Ker bo L 2000. prestopno leto, se ta stvar v 21. stoletju ne bo mogla zgoditi. Koledar 1. 1941. bo uporaben spet leta 1969., če ga boste hoteli dotlej ohraniti. To se pa vse eno ne bo izplačalo, kajti premični prazniki, ki se ravnajo po prvem pomladnem ščipu, se seveoa ne dado uvrstiti v to periodo 28 let.
Sestreljeno letalo
Kaj vse vrže morje na obalo
Na breg Rokavskega preliva mečejo besni morski valovi vse, kar ostane od potopljenih
ladij
Nova zmaga v Alpah
Dva plezalca sta preplezala južno steno Dachstei~i
Dva nemška alpinista, poročnik Gerald Leinweber in njegov tovariš Peters. sta v nedavnih božičnih dneh preplezala 900 m visoko južno steno Dachsteina. Moža sta mo.ala tri noči prebiti v silno strmi steni ki je ob tem času popolnoma zaledenela.
Steno, ki ima mnogo previsnih mest. sta sicer že preplezala znan gorska vod-
nika brata Steinerja, toda to se je zgodilo v poletnem času, ko se njene težave ne dado primerjati s težavami v zimskem času. Steinerja sta za svoje dejanje potrebovala devet ur. Leinvveber se je že prej odlikoval s plezalnimi turami v avstrijskh Alpah, Peters pa je znan po svojih prvih vzponih v švicarskih Alpah.
Izdaten kit
Sooo kg olja iz enega samega morskega sesalca
Nemški slikar je takole upodobil konec sestreljenega aeroplana v trenutku, ko pada proti zemlji
Iz Valparaisa poročajo, da so tam ulovili ogromnega kita. Potem ko je top sprožil v njegovo telo. je trajalo še tri trde ure, preden so ga ukrotili in potegnili v bi žino ladje, kjer so mu morali še z nekoliko streli upihniti življenje.
Ni bilo lahko spraviti njegovo 15 ton težko truplo na krov ladje, kjer so tolščo
pod njegovo kožo predelali takoj v olje. Ta tekočina je sprva zelo gosta in jo pridobe takoj v treh različnih kakovostih, med katerimi je ena rumena, druga črna in tretja bela. Ogromni resalec je dal 8000 kg olja. Samo iz njegovega jezika so ga pridobili 800 kg Prav tako iz aten je bil glede drugih proizvodov, slanine, mesa itd.
Svetovno tržišče za slanike
Great Yarmouth na Angleškem
Nemška letala so v zadnjem času ponovno napadla angleško pristanišče Great Yar-
Ne odlagaj denarja v vlaku!
Bridek doživljaj češkega trgovca, ki ga je med vožnjo
premagala lakota
Poročilo angleške admiralitete javlja, da se je podmornica »Svvordfish« (640 ton s 40 možmi posadke) toliko zakasnila, da se lahko smatra za izgubljeno
Neki trgovec, ki jo potoval iz Prage v Kolin, je to potovanje plačal kaj drago. V svoji aktovki je imel 173.000 kron. Seveda jo je držal ves čas v naročju. Postal je pa lačon. izvlekel je živila, ki jih je imel s seboj in ker ga je aktovka ovirala pri jedi. jo je odložil v mrežo nad svojo glavo.
Med tem ko je jedel, je neki drugi potnik
ANEKDOTA
Nak i i raika ie imela s ab s da se :e D ia iala rkorai vs k dan z drue-čno pr čeako. Neki tovariš j d to ne ca časa opazoval po'em ie ug to .il s s va im glasim: »Negovanje a? tebe vč stane neso ie vsa tvoja s ava vredna!«
VCAX DAN ENA
»Čemu občudujemo stare Rimliane?« »Ker so izvrstno znal: latin.ko «
(»Ric et Rac«)
izstopil in z njim je odšla tudi trgovčeva aktovka. Ali se je mož zmotil ali ne, to se bo morda še izkazalo, vsekako je pustil v mreži za prtljago drugo aktovko ki je bila trgovčevi poponoma podobna. Podobni pa si nista bili vsebini obeh aktovk, niti malo ne, kajti ko je trgovec v Koltnu segel po torbo, ki jo je smatral za svojo, in pogledal vanjo, bi bil kmalu vznak padel. V njej je bil namesto lepih 173.000 kron navaden pločevinast Lonec ...
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Mali Dragec pravi očetu- »Cuješ, pa-paček, kako mama psuje in kriči! Ce bi se ne bil poročil z njo. kako mirno življenje bi imela midva!«
mouth. To pristaniško mesto leži ob vzhodni angleški obali in ima velik pomen za preskrbo Ang ije z živili. Posebno znano je ko tržišče za slanike.
Njegova nabrežja se širijo v dolžino 7 km in na njih je polno skladišč ter dvigal-nih naprav. Razen tega ima pet velikih suhih d:kov za gracinjo in popravila ladij. Dve nabrežji rabita samo za uvoz in trgovino s slaniki. Kako pomembno je mesto, je najbolje razvidno iz tega, da so tu L 1937. uvozili in izvozili za 2 milijona funtov blaga. Prvo mesto zavzemajo slan ki, sle. ijo kakao, mleko, žito, krmila, les, kemika ije in kovinsko blago. Poseben po :en ima Yarmouth tudi po tem, da osk: buje Industrijsko mesto Norvvicli, s katerim je zvezan s prekopom in kjer je mnogo oboroževalne industrije, z živili.
Novo ležišče azbesta v Španiji
V bližini Almadena v Španiji so odkrili nova ležuča azbesta, ki obsega 180 tis_č kvadratnih km prostora. To najdišče bo storilo Španijo v pogledu azbesta neodvisno od Kanade, o-koder so ga doslej morali uvažati.
Dva generala se razgovarjata
i ji
Vrhovni poveljnik grške vojske general Papagos v pomenku s predsednikom a^nsta*
vlade, generalom Metaxasom
Hulbert Footnen
26
IZGINULI RADŽA
Kriminalni roman
Luke je srtrmel v list. Ženski morata biti torej na policijskem ravnateljstvu, tako da ne bo več mogel priti v zvezo z njima, posebno še, odkar se je zameril podpolkovniku.
Vprašal je po najbližjem brzojavnem uradu in napisal tam tri brzojavke enake vsebine:
»Amos Lee Mapin
v kongresnem vlaku za New York Diana in mati najdeni. Prosim vrnite se.
V obupu
Luke.«
To brzojavko so v Baltimoru, Wilmingtonu in Filadelfiji oklicali ob ^rihodu vlaka.
Luke je šel na policijsko ravnateljstvo, čeprav ni mogel upati, da bi mu dovolili razgovor z ženskama. Ko je vprašal po podpolkovniku Wal-kleyu, je zvedel, da pravkar zaslišujejo gospo in gospodično Morvenovo. Uradnik mu je rekel, da bosta po zaslišanju najbrže spet izpuščeni.
Luke je najprej sedel v čakahrci: ko so gi poročevalci listov spoznali in jeli hl;n t: pr ja-teljsko sočutje, pri tem pa nastavljati zavr-tna vprašanja, je rajši pobegnil. Na s1 ep o s-ečo je krenil r*> ulicah roj<=d°l n-kje n°kai .rn^l-gT ter ae ob osmih vrnil na policijsko ravnateljstvo, kjer
je zvedel, da sta gospa in gospodična IVLrvenovi še vedno v ravnateljev) pisarni.
Nato je hitel v hotel pogledati, ali je pr lo kao sporočilo od Leeja. Ničesar ni bilo Ves obupan se je vrgel v svoji sobi na posteljo.
Čez nekaj časa je potrkalo na viata.
»Kdo je?« je zlovoljno vprašal.
»Lee.«
Poskočil je, planil k vratom, zg rb 1 malega moža za obe rameni in ga burno rbisl.
»Oh, Lee! Bog bodi zahvaljen. d i ste pnši! Malo je že manjkalo, pa bi bil obupal! Kakšno dobro srce imate!«
»Da, res sem predober!« je odgovoril Le?, delaj e se, kakor bi bil še hud na Luca, čeprav mu je hkratu prijazno mežikal izza naočnikov. »Vso dolgo pot iz Filadelfije in naz j s. nap tim zgolj zato, ker neki mlad človek ni pri pameti. Vrhu tega zdaj nisem prisostvova' zašli aniu vaših ženstk. Tega ne bom mogsl najbrže niko i več popraviti!«
»Še vedno sta na policijskem ravnatelj tvu « je Luke odvrnil in vzel svoj klobuk. »Pojdiva.«
»Potrpite malce. Najprej se morava s onm-meti. Nemogoče je, da bi sprejel preiskavo slučaja, se umaknil, nato znova za?"l in se dal mo rebiti še enkrat pripraviti. da rdnVm O"! te~a trenutka mi mora b;ti dovodno da — o-1 imero vsr.ke plod5, ne pl^d* n" +o knrn vo-" --
»Oh Lee, reš;te mi Dir.ro'« je v obutvi za ^toksl Luke.
»Tega ne m^r°m rb1 j ubiti, če bi se izkazalo, da je v resnici kriva.«
»Nemogcče je, da bi bila udeležena pri umoru. A njena mati je nemara zaplettna v vso *,tvar in bo potegnila D^ano v blato!«
»V tem primeru mi boste še hvaležni, da som vas obvaroval velike neumnosti.«
Luke je mrko pogledal. »Ne zapustim je. pa naj se zgodi karkoli. Toda najprej hočem zved ti resnico. Pojdiva torej!«
Na policijskem ravnateljstvu sta našla ped-polkovn:ka Wa!kleya samega v njegovi pisarni. Bil je kaj slabe volje in ju ni baš navdušeno sprejel.
»Mislil sem. da ste se odpeljali v New York?« je rekel Leeiu.
»Vrnil sem se,« je prijazno dejal mali mož, »in sem uredil svoj prepir z Imbriejem. Zdaj imam proste roke.«
»Aha! Odkar sta ženski najdeni. črrka v" bec drugačno pe«em.« ie neprijazno odvrni1 Walkl-vv.
Lee je skomignil z rameni. »Ako želite, cem vam vrlian še nadalje pomagati pri razjasn je vanju zadeve.«
»In če ne soreimem vaše ponudbe?«
»Tedaj se bom ukvarjal s stvarjo neodvisno cd vas.«
Po^^ba ie bHo dn mi~«»l TJodTv-^cork" trdi	b;	s^de^^vn'''' k'"1
n'1 i-**1'
7VP7* 1—**'
»T « ' errvi-nn r>rPT'+;V
c torn m1""1'—•	oV v	*eSTli
i« ^a«-'«'«t> «»	r ~ * «
V-«1 T/v. „ v a- Vi* irv hrez~v-
bi mi kai r>1-<čali za moj trud, tako in tako nisem nikoli mislil.«
»Dobro,« je obotavljaje se rekel Luke. »Ker vi želite, naj bo.«
Podpolkovnik je bil zdaj pomirjen. »To je po tem takem urejeno. A nekaj moram takoj pripomniti: od zdaj naprej nima mladi človek nobenih posebnih pravic.«
»Nu, nu, nikar ne bodite tako trdosrčni,« ^e ie na pol v šali poprosil Lee. »Njegov ed:ni zločin je, ko da se je blazno zaljubil v gospodično Morvenovo.«
»Ze prav, že prav,« je podpolkovnik odvr iL
Nihče ni več zinil besede o tem, da bodi Luke v bedoče pregnan.
»Kai se je zgodilo, kar sem odpotoval?« je vprašal Lee.
»Ženski nočeta nič izpovedati in nočeta,« je podpolkovnik zagcdrnjal. »Niti besed c? jima nis m mogel izvabiti. Trdo pestiti pa takih dam člo ek seveda ne more. V zagati sem.«
»Je drugače kaj novega?« je povprašal Lee.
»Ta mah gre za njuno prtljago. V penziji smo našli samo štiri kovčege. Gospa Morven va pravi, da več prtljage nista imeli. Nosača na postaji pa sta najprej vendar izjavila, da sta zanes a v taka pet kočegov. Šofer ne ve o tem nič povedati. Posamezne kose prtljage so zložili v voz. z~> to, koliko jih ie bilo. se pa ni mmi1 Tuli u~lužVnci v hotrlu .Pilgrim' ne vedo povdit' o tem ni$ natančnejšega. Gos~od:nia v pe-Hi' pravi d~ s a prišli samo s štirimi kovčegi. Šoferja, k' iu ie odneljal iz hotela v penzijo, še nismo mogli izslediti.«
Novi hrvatski proračun
Eskpoze finančnega predstojnika banske oblasti Obsežna finančna pooblastila za bana
I
Zagreb, 2. jan. o. Predstojnik finančnega oddelka pri banski oblasti dr. Franolič je sprejel dopoldne novinarje ln jim podal nekaj pojasnil o novem proračunu banovine Hrvatske. Med drugim je izjavil:
»Proračun dohodkov in izdatkov banovine Hrvatske, ki je stopil včeraj v veljavo, dosega vsoto 1.827,372.000 din ter je večji od lanskega za 376.372.000 din. To povišanje je nastalo zaradi večjih materialnih izdatkov, ki so se povišali deloma zaradi draginje, deloma zaradi večjih potreb. Predvsem so povečani izdatki za prosveto, ki so narasli za 59 milijonov din. V oddelku za kmetijstvo, ki mu je pridruženo tudi veterinarstvo, so povečani izdatki za približno 45 milijonov; od tega odpade na živinozdravniško službo 29 milijonov. V oddelku za tehnična dela so izdatki povečani za 48 milijonov, v oddelku za narodno zdravje pa za 40 milijonov. Povečani so tudi izdatki za socialno skrbstvo, in sicer za 31 milijonov din.
Pri oddelku za prosveto so določeni izredni izdatki 70 milijonov za gradnjo novih ljudskih šol. Nadalje so določeni izredni izdatki 15.5 milijona din za gradnjo veterinarskih ambulant.
Vsa važnejša dela se bodo morala izvršiti s posojili in je v letošnjem finančnem zakonu že določeno, da se najamejo posojila 50 milijonov din za gradnjo ljudskih šol, 50 milijonov din za gradnjo srednjih šol, 40 milijonov din za gradnjo novih klinik in zavodov medicinske fakultete, 15 milijonov din za dijaške domove, 50 milijonov din pa za ureditev bolnišnic, higienskih ustanov ter šole za sestre pomočnice
Za javna dela, ki jih namerava pričeti banska oblast, se bodo morala najti nova sredstva z notranjim posojilom. V to svr-ho je že določeno v finančnem zakonu, da lahko ban izda na področju Hrvatske v promet bone v znesku 500 milijonov dinarjev. V finančnem zakonu je določeno, naj se sredstva, ki se bodo dobila z boni, porabijo za javna dela na Hrvatskem po posebnem načrtu, ki se izdeluje. Posebna novost v proračunu je pooblastilo banu, da lahko izda na podlagi ba-novinskih dohodkov blagajniške zapise do zneska 100 milijonov dinarjev. Ti zapisi bi se primerno obrestovali ter se bodo oddajali na trg po potrebi. Umakniti se morajo iz prometa najkasneje do končanega proračunskega leta. Rok njihove zapadlosti bo kratek in bo znašal največ 6 me-
scev.
Kar se tiče banovinskih dohodkov, so
določeni v enaki višini kakor izdatki, tako da je proračun uravnotežen. Glavni banovinski dohodki so neposredni davki, takse in trošarine. Neposredni davki so določeni v realnem iznosu in se v tem pogledu razlikujejo od lanskih; povišani so z bansko uredbo o izpremembi in izpopolnitvi zakona o neposrednih davkih. Splošna banovinska doklada je povečana od 25 na 50 odstotkov. To povečanje ni znatno, če se upošteva, da sta ukinjeni zdravstvena in šolska doklada. Razen tega je treba poudariti, da mesta ne bodo smela pobirati doklad na neposredne davščine, s čimer bo dana znatna olajšava davčnim obveznikom. Kar se tiče trošarin, jih bo banovina morala povečati kakor je to storila tudi že država.
Potresi v mestnih proračunih
Zagreb, 2- jan. o. Popoldne je bila seja mestnega finančnega odbora, na kateri so razpravljali o novem mestnem proračunu glede na položaj, ki je nastal po odredbi banske obasti, po katerem se mestnim občinam prepoveduje pobiranje občinskih clo-klad. Ker gre za zneske okrog 30 milijonov dinarjev, je finančni odbor razpravljal o možnosti novih virov dohoikov. Po nared-bi banske oblast, bi se odpadli dohodki nadomestili z novim davkom na vrednost zemljišč. Tak davek je bil uveden že v prejšnji vojni. Prej pa bo treba izvršiti večje statistično delo in preceniti vrednost kakih 20.000 zemljišč, šele ko bo to izvršeno, bo možna nova organizacija obdavčenja.
V enakem kritičnem položaju se nahajajo tudi vse ostale mestne občine, ki so doslej črpale del svojih dohodkov iz doklad na državne, sedaj na Hrvatskem banovin-ske neposredne davke
Popis živilskih zalog
Zagreb, 2. jan. o. Pred dnevi smo poročali, da pripravljajo na banovini vse ukrepe za racioniranje prehrane prebivalstva na Hrvatskem. V okviru teh ukrepov bodo izdane tudi živilske karte. Pred tem pa bodo popisali vse zaloge živil v trgovinah in privatnih gospodinjstvih. Pripravljalna dela so že v zaključni fazi in se bo pričelo popisovanje živilskih zalog že te dni. Verjetno je, da bodo na Hrvatskem živilske karte uvedene sredi tega meseca.
ELE2KE
„§amo eno je potrebno"
V Banjaluki je imel senator Večeslav Vilder predavanje »Borba svetov in naš položaj v tej borbi.« Najprej je razprav-pravljal o naših borbah za osvobojenje in zedinjenje. Nato je govoril o naših notranjih razmerah in naglasil potrebo koncentracije vseh pozitivnih sil našega naroda. Poleg drugega je dejal:
-Danes strankarski programi ne predstavljajo več perečih zadev. Potrebno je samo eno: da se sporazumemo o najvažnejših vprašanjih našega skupnega obstanka" in o obrambi življenjskih interesov naše clržave. Storiti moramo tudi vse za pobijanje črnogledega pesimizma in nezaupanja v lastno moč. Po vojni bomo dobili gotovo nov družabni in socialni red. Mi moramo na te neizbežne spremembe že sedal pripravljati narod. Liberalna demokracija se je preživela. Namesto nje bomo dobili socialno poudarjeno demokracijo, ki je že na pohodu.«
Kapovet! p$tre»šeea režima na Hrvatskem
»Hrvatski dnevnik« napoveduje v novoletnem uvodniku, da bo režim na Hrvatskem ostreje prijel vse tiste, ki mislijo, da jc bila dosedanja pri zanesljivost banske oblasti znak neke slabosti. List pravi:
»Leta 1941 bo prenehalo vse, kar so tolmačili nekateri kot znak slabosti. Pokazali bomo odločnost, ki je danes nujno potrebna. S tem ne napovedujemo morda kake dobe preganjanj. Hrvatska seljačka stranka ni in ne bo nikogar preganjala zaradi njegovih načel. Ne more pa več mirno dopuščati. da bi jo drugi ovirali pri izvajanju njenih načrtov in njenega programa. Letošnje leto bomo storili vse, da bodo lahko vsi občutili, da živijo pod režimom H5S ter njenih političnih, gospodarskih in socialnih koncepcij. Sabotaže ne bomo več trneli. KdoT ne želi sodelovati, naj se umakne. Nihče nima pravice izrabljati svojega položaja za sabotiranje načrtov banske oblasti. Vsi tisti, ki danes napadajo in psu-itjo HSS in dr. Mačka, ne b' imeli korajže niti vzdihniti. če ne bi bilo teh dveh čini-tcljev. Toda naj govore t; modrijani, kar hočejo, močna in človekoljubna osebnost dr. Vladimirja Mačka bo še dolgo vrsto let domimrala v hrvatskem političnem življenju Zmešali se bodo še mnogi računi, sklenjeni brez krčmarja. Razblinile se bodo še mnoge iluzije, pa če so bile še tako lepe. Ostala bo samo stvarnost s katero računa naš dr. Maček pri gradnji bodočnosti hrvatskega naroda.«
Oggodene volitve obratnih zaupnikov
»Slovenski dclavec« poroča, da je kr. banska uprava v Ljubljani odložila volitve obratnih zaupnikov, ki bi se morale izvesti mcsca januarja Kdaj bodo sedaj volitve obratnih zaupnikov naenkrat ni znano. Glasilo slovenskega Jugorasa je z odložitvijo volitev zadovoljno.
O upravni razdelitvi Dalmacije
Zagrebški »Obzor« razpravlja o bodoči vlogi Da'maeije v sklopu banovine Hrvatske List priznava, da ie trenutno Dalmacija pct:snjena malo na stran, če se pomisli. da je b>'a pred sporazumom samostojna banovina - sedežem v Splitu Nato na-de'juje
»Po sk'cnitvi sporazuma sr. merodajni krogi v Zagrebu mnogo razmišljali o bodočem položaju Dalmacije. Imeli so namen dati sedanji ekspozituri banske oblasti v Splitu čim širši upravni delokrog. To vprašanje je bilo pereče vse do nedavnega ča-
sa, ko so vstali zastopniki južne in severne Dalmacije in se izrekli proti temu, da se osredotoči uprava Dalmacije samo v Splitu.Zahtevali so čim širšo decentralizacijo, tako da bi prevzela del banovinske administracije poleg Splita tudi Šibenik in Dubrovnik. Pri tem se sklicujejo tudi na načrt, da se razdeli banovina Hrvatska na več županij. Ta načrt bi bil že izveden, če bi se sestal hrvatski sabor Ni pa izključeno, da bo razdeljena banovina Hrvatska na županije še pred sestankom sabora. V tem primeru bi bila razdeljena Dalmacija na tri županije s sedeži v Splitu, Šibeniku in Dubrovniku.«
Obramba krščanskih socialistov
V reviji »Katoliška akcija« je napisal ideolog slovenskega Jugorasa župnik Andrej Križman članek o »Razvoju našega delavskega gibanja«. V članku očita med drugim krščanskim socialistom, organiziranim v Jugoslovanski strokovni zvezi, da so »pričeli hoditi po vojni svoja pota.« Sedaj mu odgovarja »Delavska politika« v imenu krščanskih socialistov. Najprej govori o vlogi krščanskega socializma v okviru bivše Slovenske ljudske stranke, ko je užival nekako politično avtonomijo; njegova glavna politična predstavnika v parlamentu sta bila Jože Gostinčar in dr. Andrej Gosar. Pozneje se je, nadaljuje list. to spremenilo in »delavci naj bi samo volili strankine kandidate, ki so bili postavljeni brez posvetovanja z njimi. Krščanski delavci ne zahtevajo nič več in manj. kakor da se upoštevajo njihove pravice v političnem življenju, če se jim kratijo te pravice, morajo iti svojo pot.«
»Delavska politika« nadalje zavrača očitke g. Križmana, da so se krščanski socialisti zbirali v marksističnih domovih in se nalezli marksističnega duha. Pravi, da »misli morda g. kaplan na tiste delavce, ki so hodili na Jesenicah k Orlom, kasneje k Slovenskim fantom, obenem pa bili včlanjeni v marksistični strokovni organizaciji. Takih pojavov ne manjka tudi drugod.«
Upadanje rojstev med vojvodinskimi Nemci
Pančevski »Volksruf« objavlja uvodnik o številčnem nazadovanju nemške narodne manjšine naseljene v Vojvodini Po svetovni vojni je bilo rojenih v Vojvodini okoli 50.000 nemških otrok manj, kakor pa v enakem razdobju pred vojno. V Vojvodini je 116 občin, v katerih so naseljeni Nemci v večjem številu. V 70 od teh občin je v letih od 1937 do 1940 umrlo več Nemcev, kakor pa se jih je rodilo. Od 77 občin, v katerih imajo Nemci večino, jc samo 22 občin, v katerih je bilo več Nemcev rojenih, kakor pa jih je umrlo.
Kot glavni vzrok za to nazadovanje jx>-rodov v nemških družinah označuje »Volksruf« odpor mater proti otrokom. V nemških družinah vedno; bolj prevladuje »sistem dveh otrok« Veliko je že tudi število družin, brez otrok posebno med intelektualci. Tretjina nemških akademsko na-obraženih mož sploh ni poročena. Dve tretjini poročenih intelektualcev je brez otrok. Ostali pa imajo največ po dva otroka.
Kriza v subotiskem
mestnem svetu
Zagrebški listi poročajo iz Subotice. da je tamošnji podžupan Slobodan Miljuti-novič podal ostavko na svoj položaj. Njegov odstop se spravlja v zvezo z že večkrat napovedano obsežno reorganizacijo subotiškega mestnega srveta, v katerem naj t>i dobili močnejše zastopstvo pristaši HSS in pa Madžari, župan naj bi po teh vesteh postal znani bunjevski prvak dr. Mihovil Katanec. Podžupana naj bi bila dva, eden Srb, drugI Madžar.
SOKOL
Savezni tečaj naraščajnikov ▼ Ljubljani
Zastopanih je M sokolskih iup tn be trajal teden dni
Ljubljana, 2. januarja.
Dopoldne ob devetih se je pričel v telovadnici Ljubljanskega Sokola sedemdnevni telovadni tečaj za moški naraščaj vseh zapadnih sokolskih žup naše države. Namen tečaja je pripraviti naš naraščaj za sokolski zlet v Beogradu, kjer bodo tudi tekme na orodju.
Vodstvo tečaja in organizacijo je poveril SSKJ Ljubljanskemu Sokolu. Tečaj vadijo naši priznani telovadci in vodniki, ki so doslej pokazali odlične sposobnosti. Ob otvoritvi tečaja je spregovoril starosta br. Jazbec. Pozdravil je vse tečajnike kakor tudi vodnike in jim želel ob zaključku najboljši uspeh.
Dopoldne so bile ocenjevalne tekme po-edincev, po katerih so tečajnike porazdelili v posamezne oddelke. Deset sokolskih žup je na tečaj poslalo svoje najboljše moči. da si tu pridobe novega znanja. Najmočneje je zastopana sokolska župa Ljubljana, ki ima za to tudi največ pogojev. Zastopane so še župe: Bjelovar. Celje. Kranj. Maribor. Novo mesto, Zagreb, Sušak. Karlovac in Varaždin.
Poleg tečajne telovadbe, Id se vrSi dnevno po 7 ur (dopoldne 4, popoldne 3), bodo predavanja o higieni telovadbe, o zgodovini sokolskih tekem, o olimpiadi ln drugih mednarodnih telovadnih tekmah, o masaži ter o vzgoji telovadcev vodnikov. Po končanem dnevnem delu si bodo tečajniki ogledali sokolske. in ie jim bo dopuščal čas. tudi vse šolske telovadnice, da spoznajo višino telesne vzgoje v Liubljani Tečtiniki so nastanjeni v Akademskem domu, kjer imajo skupno prehrano
in prenočišča bi jih tam nadzoruje tn
oskrbuje prednjak Ljubljanskega Sokola br Javornik. Ob zaključku tečaja bodo prirejene velike telovadne tekme, katerim bosta prisostvovala savezni starosta dr. Belajčič in savezni načelnik br. Ivan Kovač.
*
Opozorilo ssvesa vsem edinieam! — Kakor vsako leto, je tudi letos savezna pisarna razposlala vsem edinieam dovoljno tiskovin za sestavo letnega statističnega poročila. Dolžnost vseh društvenih in četnih činiteljev je, da čimprej sestavijo poročila in jih pošljejo svoji župi, ki bo poskrbela za nadaljnjo oddajo savezni pisarni v Beogradu. Razume se, da naj bodo podatki povsem točni in zanesljivi. — To delo morajo edinice brezpogojno izvršiti v odrejenem roku!
Sotesko oriifttvo LjaMjana-Mos*«. Naš redni letni občni zbor bo v nedeljo 12. januarja ob pol 10. v dvorani kina Moste. Vabimo vse društvene pripadnike, dobrotnike in prijatelje. Zaradi olajšanja dela občnega zbora bo 7- januarja ob 20. pri br. Bajcu, Marenčičeva ulica 5. članski sestanek. Dne 4. januarja ob 15. priredi uprava čajanko za deco v salonu br. Lasana Pokopališka ulica 14. Vstop dovoljen tudi staršem. Dne 9. januarja uprizori br. gledališki oder Zg. Šiška v Idnodvorani burko »Vaška Venera«, naš dramatski odsek pa v SokoLkem domu Zgornja Šiška 12. januarja veseloigro »Pri belem konjičku*. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Zdravo! Uprava.
Sokolska četa sv. Marjeta °b Pesnici priredi v nedeljo 5. t. m. ob pol 3. uri popoldne v šoli akademijo, pri kateri nastopi deca in naraščaj s prostimi in rajalnimi vajami Nastopajoči so z vajami žrtvovali božične počitnice ter hočejo s svojimi skromnimi izvajanji proslaviti tudi že pri-četek leta. v katerem bo Ob svoji polnoletnosti prevzel vladarske posle naš prvi sokolski starosta kralj Peter II.
ŠPORT
Med prvaki našega športa
$e nekatere zanimive bilance o naših najboljših športnikih lanske sezone
Bilanc ni konca ne kraja! TI dnevi okoli prestopa iz starega v novo leto so vsakokrat, posebno pa še zdaj. Ko »po višji sili« na terenu ni nobenih pravih dogodkov, se posebno pripravni za to, da se estavljajo pregledi in delajo obračuni v minuli sezoni na športnih terenih. Tudi mi smo se letos precej obširno ravnali po tem načelu in v zadnjem tednu že dali mesta dvema takšnima bilancama, ln sicer najprej o dolgi vrsti dogodkov za zeleno mizo v zvezi z reorganizacijo našega športa, potem pa v zadnjih dveh številkah o uspehih in neuspehih po posameznih športnih panogah, ki so pri nas udomačene.
Podobne bilance in statistike v nekoliko drugačnih oblikah osrečujemo tudi v drugih publikacijah in prav danes imamo pred seboj dve popolnoma drugačni, kakor sta bili naši, pa jih zato v izvlečku ponatisku-jemo tudi za naše čitatelje.
Tako je v zadnji lanski številki »Ilnstro-vanih sportskih novosti« objavljen poimenski pregled prvakov našega športa iz lanskega leta, in sicer ločeno za vso državo, ter posebej za prvake v slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih zvezah. Med vsemi temi pregledi je na isti strani objavljena tudi velika slika Ing. Milana Stepiš-nika, našega rekorderja v metu kladiva, ki si je s svojim carigrajskim rezultatom v minuli sezoni pridobil največ zaslug za sloves jugoslovenskega športa in se uvrstil med najboljše svetovne in evropske predstavnike te športne discipline.
V pregledu prvakov iz slovenskih narodnih zvez objavlja prej omenjeni zagrebški športni poltednik naslednje podatke:
Nogomet: SK Ljubljana, Ljubljana.
Kolesarstvo: Prvak: Peternel Janez (Hermes).
Drsanje: Seniorji: Emanuel Thtima (Ilirija); seniorke: Silva Palme (Ilirija); ju-niorji: Riko Presinger (Celje); juniorke: Vlasta Sernec (Celje).
Tenis: single gospodov: Smerdu Boris (Ilirija in BTK); single dam: ing. Eva Sernec-Maire (Ilirija); juniorji: Fric Luk-mann (Ilirija); double gospodov: Boris Smerdu in dr. Egon Smerdu (Ilirija); mešani double: Boris Smerdu in ing. Elza Sernec Maire (Ilirija).
Plavanje: 3x50 mešano dame: »Mariborski plavalni klub 2:20; 400 m prosto gospodje: Močan (Ilirija) 5:45.7; 100 m pr. dame: Bezjak ln Zaletel (obe Ilirija) 1:39; 100 m hrbtno gospodje: Grašek (Ilirija) 1:24; 100 m hrbtno dame: Bezjak (Ilirija) 1:51.4; 5X50 m prosto gospodje: Ilirija 2:38.4; 50 m prosto juniorji: Knop (MPK) 30.5; 50 m prosto juniorke: Mihor-ko (MPK) 38.5; 100 m prsno gospodje: Cvetko (Mura) 1:26; 100 m prosto gospodje: Hudnik (I) 1:10; 100 m prsno dame: Mihorko (MPK) 1:42.6; 50 m prosto dame: Devetak (MPK) 40.5; 3X100 m mešano: Ilirija 4:048; Skoki: gospodje: Keržan (Ilirija); skoki juniorke: Kober (Ilirija); waterpolo: Ilirija.
Atletika: 400 m z zaprekami: Polšak (Primorje) 1:00.9; skok v višino: Zorko (železničar) 170 cm; disk: Lužnik (Maraton) 36.09 m; ,skok v daljino: Zorko (železničar) 673 cm; 800 m: Košir (Planina) 2:01.2); krogla: Hlade (železničar) 12.77 m: 200 m: Račič (Ilirija) 23.0; 5000 m: Kien (Pr.) 16:10.8; 1500 m: Kien (Pr.) 4:13.8; 100 m: Račič (11.) 11.2; kladivo: ing. Stepišnik 49.50; 400 m: Klinar (Planina) 51.7; skok ob palici: Oroszy (Rapid) 3.40; troskok: Smolej (Pl.) 13.56 m; 10.000 m: Kvas (Bratstvo) 35:27.4; 4X100 m: Ilirija 45.3.
Kajak: slalom: Malahovsky Rudolf (KK Ljubljana); dvojke: ing. Gaberšek-Drove-nik (KK Ljubljana).
Seznam vseh teh naših najboljših seveda ni popoln, ker manjkajo predvsem prvaki v številnih smučarskih disciplinah, ki pa niso tekmovali kot Slovenci posebej, temveč po stari ureditvi pod okriljem svojih podzvez na Jesenicah, Ljubljani in Mariboru in pa prvaki v nekaterih manj znanih športnih panogah.
grebu. Dalje čitamo o Madžarih ln Jugo-slovenih, ki imajo v nogometu največ izgleda, da bi zamenjali Italijane na čelu svetovnega nogometa, o nekem napačnem poročilu, ki ga je objavil nemški strokovni list »D«- Schwimmer« iz Ljubljane, dalje o beograjskem kritem plavalnem bazenu, ki ni sposoben niti za trening niti za tekme, o dolgotrajnem občnem zboru zagrebških nogometnih sodnikov v znamenju sodniške avtonomije v teoriji ln praksi, o znižani konferenci tableteniških predstavni kov v Zagrebu ta še mnogem drugem. Posamezne številke so po 3 din.
Ista številka »Ilustrovsnih sportskih v osti« objavlja razen omenjenih poimenskih podatkov o najboljših športnikih lanskega leta Se nekatere zanimive članke, med njimi za nas najzanimivejše poročilo o gostovanju Uirijanških drsalcev v Za-
»Štirje najboljši Slovenci"
Spet drugačen pregled o minuli športni sezoni je sestavil znani beograjski nogometaš ln športni sotrudnik »Vremena« S. Glišovič, ki je med desetorico najboljših jugoslovenskih športnikov preteklega leta uvrstil štiri Slovence, štiri Hrvate in dva Srba. V tej elitni družbi zastopajo Slovence Tone Cerer, ing. Milan Stepišnik, Franc Smolej ln Silva Palmetova. Ker gleda g. Glišovič na uspehe teh naših športnikov kot predstavnik ene športne panoge, ki je najbolj razvita v Beogradu, medtem ko spadajo slovenski športniki, ki jih navaja med najboljšimi, v panoge, ki so v Srbiji mnogo manj znane kakor pri nas, objavljamo njegovo oceno teh naših štirih najboljših kar dobesedno. Glišovič piše:
»Ml imamo tudi metulja. Ta metulj šteje 24 let, je 182 cm visok in 85 kg težak ter lahko preplava 200 m v »metuljčko-vem stilu« v 2:47.6 minute. Razume se, da to ni metulj za mrežo, temveč Anton Cerer, ki je s svojim rojstvom počastil Kamnik in ustvaril skoraj majhen čudež pred dvema letoma v Wenbleyu. Tam je bil proglašen za drugo zvezdo v Evropi.
Zaradi tega je njegova koža zelo drago-★
Ali naj rečem, da je močan kakor bik? Pa če se zjezi? In če bi se slučajno hotel udariti z menoj? Kaj me briga! Prav nič mi ne more ... Nisem zaman hvalil Luke Popoviča in razen tega tudi dobro poznam še Vlraga, pa bom še o njem napisal kaj lepega. Navsezadnje sem tudi jaz precej hiter in gotovo me ne bi mogel dohiteti, če bi plaval 200 m 30 sekund, ne pa samo dve minuti. To je popolnoma točno! Tone je močan kakor bik, pa naj mu bo ta prispodoba prav ali ne ...
★
Nemci so lani sestavili seznam petorice
najboljših metalcev kladiva. Kaj mislite, kaj je napisano v oklepaju za zadnjim imenom. Poskusite uganiti ali pa vam jaz povem, da je v tem oklepaju napisano — Jugoslavija. Seveda pred oklepajem ni zapisano ime moje tete, temveč — Milan Stepišnik. Peti na svetu! Drugi v Evropi! Ce bi bil jaz na njegovem mestu, bi vzel ta časopis in bi tekel se pohvalit vsem članom rodbine. Rekel bi jim v brk: »Vi ste najsrečnejša rodbina v Jugoslaviji, petana svetu in druga v Evropi, ker živite z menoj v isti hiši!« Nihče ni prej verjel, da bo ta inženjer vrgel ono pripravo, ki se suče okoli glave, do 50 m daleč. A ko je to daljavo že presegel, so vsi naenkrat postali preroki. Zdaj pravijo: »Vrgel bo on kladivo tudi 60 m daleč, mi ga poznamo!«
Priznam, da ne ^_____
Črke. Pa vendar ni bilo težko uganiti, kaj ■o Finci pred tremi leti pripovedovali, ko ao videli našega Franca Smole j*. Vpraševali so, odkod je ta smučarski maratonec? Ko so jim povedali, so se Finci čudili, da imamo v Jugoslaviji kaj takega. Sicer pa morda niso niti odprti ust, ko so zagledali Smole ja. To je morda balkansko. Vseeno so oni po svoje izrazili svoje začudenje. V vsakem primeru so bili zelo začudeni, samo tega ne vem, kako so to povedali. Po naše bi se reklo: »Sunce mu žarko, to ti je klasa!«
Na zimskih igrah v Garmischu ni mnogo manjkalo, da bi bili nemškim zdravnikom popokali bobenčki v ušesnih, ko ao poslušali utripe Smolejevega srca. Enoglasno so izjavili, da takega srca v svojem življenju še niso videlL Rekli so, da je takšno kakor pri konju in da je to sploh najmočnejše srce športnika, ln sicer
športnika, ki se bavi z najtežjim športom.
★
Bratje Slovenci, po pravici vam pravim, da vas imam dovolj. Živi, brat, toda dovoli tudi drugim naj živijo! Izmed desetih najboljših mest za Jugoslovene, ste, bratje, zavzeli dobro polovico. Evo, zdaj še naslednje, ki se imenuje Silva Palme, in razumljivo ni Sumadinka, temveč Slovenka. To je ona, ki proizvaja najbolj domače konzervirane in divje gliste na ledu, to je ona naša največja umetnica na drsališču. Nič je ne skrbi, saj ima vsega šele 18 let, lepe noge ter očeta in mamico, ki ji kupujejo drsalke.«
★
Našim štirim, kakor jih je opisal in ocenil beograjski kolega, delajo družbo še štirje Hrvati, ki so po njegovem Dolinar, Prosenik, Punčec ta Lechner, med svojimi rojaki pa je našel samo dva toliko vredna, in sicer boksarja Luko Popoviča in hazenašico Dragico Antičevo. Ali je bil pri tem čisto objektiven ali ne, bodo laže presodili drugi...
OKROŽNICA SLOV. KOLESARSKE ZVEZE
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze je takoj po svojem ustanovnem občnem zboru poslal vsem podrejenim podzvezam ta klubom okrožnico, da bi zaradi pravilne administracije poslali:
1.	zapisnike svojih rednih občnih zborov še za leto 1939;
2.	točne naslove zaradi raznih dopisov ln podatkov o ustanovitvi kluba odn. sekcije;
3.	zapisnike vseh v teku leta izvedenih kolesarskih prireditev;
4.	verifikacije odbornikov in vozačev.
Ker je upravni odbor SKZ zdaj pred
končnim obračunom enoletnega delovanja ta pred svojim rednim občnim zborom, upravni odbor SKZ opozarja še enkrat vse podrejene organizacije, naj čim prej pošljejo zahtevane podatke na naslov:
Otrta Ivo, kontrolor dir. drž. žel. Ljubljana, Herbersteinova 3.
Iz hokejske sekcije SK Ilirije. Po najnovejšem razporedu bo hokejsko moštvo Ilirije — vse seveda s pogojem, če se bo vreme primerno spremenilo — v dnevih od 6. do 8 t. m. gostovalo v Beogradu v dveh tekmah proti BKE iz Budimpešte, nato pa se vrnilo v Ljubljano ter v soboto 11. t. m. nastopilo na zimsko-sportnih igrah KID na Jesenicah- Slednji termin je bil za en dan preložen, ker mora moštvo že v ponedeljek 13. t. m. na pot v Bukarešto — na svoje prvo mednarodno srečanje z Romuni.
Se k božičnemu table-tenls turnirju pri Mladiki. Ker se v ' ledeljo zaradi pomanjkanja časa ni razpel odigrati finale moštev, so bili finali odigrani v srodo. Kakor znano, se Je ▼ finale plasiralo dvoje moštev SK Mladike. Prvo moštvo (Belak. Blazde) s zmagami nad Mladiko IV in Planino, ter drugo moštvo (Strojnik. Medved) z »snago nad Bratstvom (3:0) ter Hermesom (3:2). V finalni tekmi je drugo moštvo premagalo prvo s 3:2 po odlični igri obeh igralcev. Vrstni red je bil naslednji: 1. Mladika II (3 zmage), 2. Mladika I (2 zmagi, 1 poraz), 3. ŽSK Hermes (2 zmagi, 1 poraz), 4. Planina (1 zmaga, 1 poraz).
Ljubljanska ztmskosportna podzveza. Seja drevi ob 20. v pisarni JZSS. Udeležba strogo obvezna.
ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora, ki bi morala biti danes, bo prihodnji petek, dne 10. t. m. ob 20. v palači Grafike. Predsedstvo.
R
Petek, S. januarja
Ljubljana 7. Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Preljubo veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10 Tujsko-prometna poročila: Zimsko r" -v-ljenje v Rogaški Slatini. — 17.30: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan, A. Stanko). — 18.10: Ženska ura: O slovenski visoko-šolki (ga. M. Tomšič). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben).
_ 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac.
ura. — 19.50: O izseljencih. — 20: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot). — 20.45 Večerni koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi poročila.
beograd: 19.40: Muslimanski večer. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.50: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Ruska glasba. — 20.30: Zvočna igra. — 21.30: Orgle. — 22.15: Narodne pesmi. — Pra*ra 18.25: Koncertni večer. — Sofija 19.50: Prenos Massenetove opere »Manon«. — 22.10: Plesna muzika. — Berlin 19.15: Pester glasbeni program. — 21.15: Drobne melo-die. — 23.10: Nočna oddaja.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našo ljubljeno soprogo, mamo, staro mamo in taščo
Albino Wolfing roj. Košir
na njeni zadnji poti, zlasti g. dr. Brandstetterju za nad vse požrtvovalno nego za časa njene dolge bolezni, vodstvu in uradništvu Pivovarne Union, vsem, ki so jo počastili s cvetjem, vsem, ki so izrazili ustmeno ali pismeno tolažilno sožalje, naša najis krenejia zahvala.
Sv. maša za dušo pokojne se bo darovala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani 4. januarja 1941 ob 7. vrt zjutraj.
Salnjoča rodbina Ia ostalo sorodstvo
»JUTRO« St 8.
Petek, 3. L 194L
MULI OGLASI
CENE M A L
Po 50 par za besedo, Din 3.-
I M O G L A 8 O
davka za vsak oglas in enkratno pri atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 8.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Službo dobi
Vsaka beseda 2 Qln: davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din
Poslovodjo
■ti poslovodko za našo detajlno trgovino v Ljubljani, iščemo. Kavciia ali jamstvo potrebno od 50.000 do 80.000 din. Obširne ponudbe z referencami poslati na ogl. odd. Jutra' pod šifro »Center Ljubljane«.
34270-1
Zobotehnika
verziranega v kavčuku in zlatu, iščem za ta lcojšnji nastop. Pismeno ali osebno zglasiti se pri B. ijtoka, aentistu v Kočevju.	130-1
Starejšo
natakarico
dobro išče posredovalnica Mrak.	141-1
Samostojnega
korespcndenta
dobrega stilizatorja za slovensko, srbo-hrvatsko ln nemško korespondenco išče za čim prej industrijsko podjetje v Ljubljani. Potrebno je tuai znanje knjisovod stva. V poStev pridejo m'a15e irtoM s trarovsko izobrazbo. Ponudbe na orrl. odd. Jutra pod »Stalno mestoc.
139,1
Oskrbnik
ee takoj sprejme na viri ",<,rradTio posestvo blizu Maribora. V poštev pride trezen, pošten in sa-nesljiv vpokojenec. ki razume razna aela v vinogradu ter v kleti. — Stanovanje brezplačno ter primerna mesečna plača. Ponudbe je poslati na ogl. odri. jutra pod značko »Vesten 132 .
132-1
Upokojenca
za Informacijske in nadzorovale posle v pomoč gospodarstvu, sprejmem. Ponudbe z navedbo ao-srdanje?a delovanja r.a osi. odd. Jutra pod »Ljubljana-	34122-1
Gozdar
z najmanj 5 let prakse, ne čez 45 let star. z gozdarsko šolo, zmožen roditi in naozirati popolnoma samostojno gozdno veleposestvc. polno-jar-renik. gozdne delavce in hlapce, dobi takoj sta i no mesto. V ponudbi je navesti dovršene šole. dosedanje siužbe in zairtevke. Oženjeu QObi poleg prostega stanovanja. kurjave in elektr. razsvetljave še potreben deputat, ne-oženjen pa celo oskrbo. Ponudbe je poslati na osi. odd. Jutra pod štajerska .	127-1
Vsaka beseda 50 par, davek 3 din. za šifro in dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Šivilja
gre šivat na dom, predvsem perilo in tudi drugo. Je pridra in poštena. Naslov pustiti .v ogl. oda'. Jutra.	134-2
Kakršnokoli službo
Išče družinski oče. Prišel sem radi gospodarske krize ob vse premoženje. Sem star 44 let. obrtnik, govorim slovensko, srbo hrvatsko in nemško. — Ponudbe na ogl. oadelek Jutra pod »Skrben«.
142-2
Sluga ali kurjač
marljiv, želi zaposlitve proti majhni plači Zmožen raznih hišnih popravil. Pismene ponudbe. prosim. na ogl. orici. Jutra pod šifro »Priden in zmožen'.
135-2
18 letn«T dekle
polteno, izučeno v trgovini z mešanim blagom, žeii zaposlitve. — Vajeno tudi gostilne. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra poo šifro: »Pridne roke«. 123-2
19 letno dekle
želi premeniti službo. Vajeno vseh hišnih del in samostojne kuhe. — Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Pridna in poštena 171« 125-2
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov " din Najmanjši znesek 20 din
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Večerni tečaji oddelk; od pol 7. do 8 ln od do* 8 do 9 ure zvečeT za začetnike ln lzvežbance Tečaji od 1 dO 4 mesec* Pouk tudi po dtktatu \ovi tečaji se prirno Z decembra _ Šolnina najnižja Največja stro iepisnica s 50 pisalnimi stroji rzznih sistemov Vpisovanje dnevno -Christofov učni zavod Domobranska c 15 tel 43-82
34202-4
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Radi selitve
ugocmo naprodaj iepa moderna šperana črna jedilnica in stavbna parcela prt postaji Škofljica Poizve se pri Co mino. Škofljica.
34151-12
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Posojilo
aajemo našim :ianom ln varčevalcem Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalci brezplačno zavarovani. Zadruga *Moj Dom*. Ljubljna. Dvor Jakova 8 Iščemo pover lenike
199-16
Družabnico
sprejmem za gostinski obrat v strogem centru, event. tudi prodam. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center.	164-16
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Stanovanje
dveh sob s kuhinjo se išče za dve osebi. Ponudbe pod »Točno« na ogl. odd. Jutra..
•	140-21a
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Prazno sobo
parke ti rano, s posebnim vhodom, se odda takoj. Mencingerjeva ulica 57-1, levo.	149-23
Veliko, zračno sobo
opremljeno ali prazno, z souporabo kopalnice oddam takoj. Mandelj Justina, Tvrševa 47-1.
183,23
Izgubljeno
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj ši znesek 20 din
Na novo leto
ob 13.30 je bila na ko lodvoru Ljubljana šl-ška izgubljena listnica z večjo vsoto denarja. Ker denar ni bil last prizadetega, temveč njemu le poverjen za po ravnavo računov, se pošteni najditelj nujno naproša, da sporoči svoj naslov na ime, ki je navedeno v listnici.
131-28
Jakec Skok in Skakec

Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. DRUGO POGLAVJE
31.
Krčon na cizo leže, nič ne reče, oh, moker je, da kar od njega teče. Za ogel sta se fantalina skrila, kaj ne: mar odpuščanja bi prosila!
Sobe išče
Vsaka beseda 50 jjar, da vek 3 din. za šifro m dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centrumu in z uporabo kopalnice iščem za takoj. Ponudbe pod »Stalen« na ogl. odd. Jutra.
156-23a
Praz<no sobo
večjo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice (lahko garsonle-ra) išče mlajši samoeto Jen gospod, za stalno. Ponudbe pod »Tako- ali pozneje« na ogl oddel. Jutra.	138-23a
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Stiskalnico za seno
in slamo, novo ali rablie-no, dobro ohranieno, kupimo. J. Lavrič, Ljtiblia-na. Cankarievo nabrež 1.
19-29
Portabel
pisalni stroj
poceni hitro prodam. Je klena konstrukcija naj novejši model, še popolnoma nov, Kovačič, Ci galetova 11.	154 29
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BPILJPNTE
SHSHnC.DE SfiP.RJE RUtIRE
tISERE ITD STARINSKE HHKITE TER UMETNINE
po ncijvlsjih cenah
STBRR TVRDKH
Jos EBERLE
LJUBURNB TYRŽEVA 2 HOTEL^^SLOH
Informacija
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din
Prošnje in vloge
vseh vrst sestavlja v raznih jezikih, kakor tudi opravlja vse posle ln pota po naročilu »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra c. 27-1. telefon št. 2109	165 31
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Javna dražba
se vrši na licu mesta dne 3. januarja 1941, pri Hlade. LJubljana. Dreni kova 8.	126-32
KAUČE
oovi modeli po nizkih cenah dobite pri
E. Zakrajšek,
tapetništvo Miklošičeva 34.
din. davek 3 m Šifro au dajanje ■S dta Najmanj* znesek 20 din
Brezplačno
zavojček
Doe tatovega toaletnega bisera na poekušnjo Uspeh po prvi uporabi Koto obraza ln telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozolj ci, ogrel, nečistosti obraza izgine jo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah Kemikalija. Novi Sad 144 V lekarnah, drogerijah originalni karton 40 di narjev.	50
Od Vas
je
visno. da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično č i s 1111 ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-« Pralnic* »etlolikatnica
Dopisi
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din, za dajanje naslova 5 din, naj mam šl znesek 20 din
13 milijone, Dobro piart-lo. Dobra ln a*llna nroč. Dobro ohranjena, Do bro naloten -denar. Do ta nI predpogoj, Draso, Dober operater. Dobro Ohranjena posoda. Dru-žahntca. Denar takoj Francto. Hvaležnost Hvaležno nujno. Jam stvo 50. Jožko. Ideal inteligentna. Klasiki, Kavcije zmožna Kranj Klnoaparature. Ljube zen nevidnih. Llubljana 25, Ljubljana 27, Lena prilika. Marija 25. Miren, Mizarski stroji. Možnost povečanja. Nov čana pomoč Naklonim Ti srečo. Nujno — hva ležna. Nesrečna. Plačilo takoj. Plačam aobro. Pošteno, Plačnik. Podjetje, Poste restante Prijeten smuk Priprav ljena zimska cvetka. Po štenost. Pridna. Priletni zimski večeri. Prilika Pisalni stroj. Parni kotel 100. Pisarna. Prijetno svidenje. Resno. Razu mevanje, Rabllen. Resen kompahjon. Resno 20 Se Izselim, Sedemtisoč dinarjev. Sloga. Strojni tehnik. S 80 Srečno novo leto. Samostojna. Sem praktik, sem risar Stalna službe 38 Slgur na. eksistenca Stalna služba, Tovarna rajnik Takojšnje plačilo. Tudi ljubezen Ugodna siuž ba. Ugodno. Urna Utehe željna Vestno ln strogo zaupno. Vzgoji teUl V novo leto Vese lo sviaenje. Vaš 1941 Vestna moč v LJubljani Zmožna pletilja Železne vezi. Za 500 300.000 500. 370. 725.000. 1150
Agllen sposoben. Absol ventka. Božič 1940, Ko mercialist. Cimpreje Do
Fantek
vrni se.
»-24
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
krepllna pijača Je
BERMCT-VINO
CKMNA U t"Ki SKjfc. GOKt sremskl Karlova — viostiiničarj> auditt to Specljaliteto svojim gostom V sodčkih ad 50 i naprej ga razpošilja
B. M A R 1 N K O V,
Sremski tiar lovci — Kruška gora
Seznam
izžrebanih dobitkov efektne loterije Društva za zgradbo sokolskega doma
v Šiški — Ljubljana
Glavni dobitki
6,498, 6.504, 7.491, 7.791
Motorno kolo	št.	14.180	*		
Radijski aparat	»	2.669			
šivalni stroj	»	25			
Pisalni stroj		12.035			
20 koles		271,	4.999,	5.761,	6.209.
		7.890,	7.900	9.707,	10.424,
	»	15.848,	18.298,	20.908,	22.474.
Kuhinjska oprema	Št.	2.101			
Fotoaparat	3>	1.478			
Vreča moke	>	22.757			
Ostali dobitki
130 1547
2813 3898 4804 5697 6610 8221 9380 11328
227 1618 2834 3991 4831 5822 6811 8248 9398 11340
232 1800 3001 4081 4959 5910 6946 8330 9442 11394 12852 14302 16127 18529
238 2060 3092 4093 5008 5921 6954 8457 9750
656 2296 3162 4148 5037 6126 7201 8550 9990
694 2347 3214 4223 5085 6236 7332 8644 10041 11924
849
2432
3301
4300
5101
6310
7692
8689
1212	1213
2453	2571
3400	3605
4370	4498
5199	5250
6363	6391
7741	7990
8725	8822
1240 2575 3677 4524 5417 6410 8023 8905
1355 2611 3781 4723 5644 6441 8086 8982
1494 2731 3841 4762 5685 65*0 8104 9199 10760 12663 14221 15762 17612 19948 22021
10160 10246 10270 10361 10623 11395 11633 11924 11950 12069 12142 12503 12649 12845 12850 12852 13295 13310 13349 13369 13458 13462-13938 14073 14266 14294 14302 14570 14681 14688 14849 i4904 15123 15530 15675 15785 15823 16127 16302 16353 16423 16526 16597 16610 17283 17504 18243 18279 18529 18556 18635 18860 18935 19533 19575 19593 19808 20052 20114 20245 20475 20682 20761 21015 21053 21418 21796 21956 22307 22476 22518 22912 22953 23020 23075 23218 23445 23548 23850 23875 23951 24324 24398 24540 24849 24915 24916 24966.
Izžrebani dobitki se morajo dvigniti najkasneje v enem mescu po dnevu žrebanja, to je do vključno 28. januarja 1941, ker po tem datumu zapadejo dobitki v prid društvu.
Izžrebani dobitki se bodo izdajali vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure v pisarni sokolskega doma v šiški, in to od 2. januarja 1941 dalje.
UPRAVA
Zahvala
Za številne ustmene in pismene izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega blagega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Antona Uršiča
pošt. uslužbenca v pokoju
se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev, vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnioa bo v soboto, dne 4. januarja ob 8. uri v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški.
ŽALUJOČI OSTALI
V svojem imenu in v imenu sorodstva sporočamo želostno vest. da je nam predobra mama, stara mama, gospa
Marija Sajovic
roj. Rebolj
na novega leta dan mirno v Gospodu zaspala.
Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 4. januarja 1941, ob 2. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Predrago mamo, ki je živela za Boga ln svoje otroke, priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, Beograd, dne 2. januarja 1941.
MARIJA, dr. RUDOLF, VINKO SAJOVIC, otroci.
NARODNA RALMKA KRALJEV J iS JUGOSLAVIJE
NATEČAJ za uradniške pripravnike
Na podstavi odločbe izvršnega odbora Narodne banke objavlja s tem bančna direkcija natečaj za sprejem 40 uradniških pripravnikov v službo Narodne banke in sicer:
10 s pravno fakulteto,
10 z ekonomsko-komercijalno visoko šolo in
20 z drž. litovsko akademijo.
Za ta natečaj se more prijaviti vsakdo, ki spolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je državljan kraljevine Jugoslavije,
2.	da ni mlajši od 21 let in ne starejši od 30 let,
3.	da je telesno in duševno zdrav,
4.	da je dobrega vedenja,
5.	da je dovršil bodisi državno trgovsko akademijo v državi ali šolo iste stopnje v inozemstvu, oodisi ekonomsko-komercijalno visoko šolo v državi oziroma šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi pravno fakulteto v državi ali inozemstvu, oziroma fakulteto ekonomsko-finančnih ved v inozemstvu; diplome in spričevala šol, končanih v inozemstvu, morajo biti nostrificirani,
6.	da je odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen ako je kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, oziroma če je zavezan plačevanju vojmee, da dokaže, da je vojnico plačal,
7.	da m pod skrbstvom (kuratelo) ali pod stečajem, ali da ni nad njim podaljšano skrbstvo,
8.	da ne izpoveduje načela proti obstoječi državni obliki ali načelo protipravne spremembe državnega reda ln
9.	da m obsojen na izgubo častnih pravic ali na izgubo javne službe in da m v preiskavi ali pod obtožbo za zločinstva ali prestopke, ki morejo imeti za posledico izgubo častnih pravic.
Spotmtev pogojev iz točke 3. dokažejo kandidati s spričevalom zdravnika, spolnitev ostalih pogojev pa s spričevali pristojnih oblastev; spričevala o spol-nitvi nogojev iz točk 4. in 8. morajo biti izdana ali potrjena od policijskih oblasti.
Kdor se želi udeležiti natečaja, naj predloži lastnoročno napisano prijavo najdalje do 31 januarja 1941.
Prijave za natečaj se izročajo osebno Personalnemu odeijenju ali se pošljejo priporočeno po pošti. Dan predaje na pošti se smatra kot dan predaje Personalnemu odeijenju.
Na natečaj se Dodo pripustili predvsem kandidati, ki so dovršili šolo z odličnim ah prav dobrim uspehom, a nato šele kandidati, ki so dovršili šolo z dobrim uspehom in sicer samo v primeru, da se ne prijavi zadostno število kandidatov z odličnim ali prav dobrim uspehom. Ako se tz diplome ne vidi uspen s katerim je kandidat dovršil študije, mora o tem predložiti spričevalo pristojne šolske oblasti.
Od prijavljenih kandidatov s pravno fakulteto se bodo pripustili na izpit predvsem oni, ki so dovršili poleg pravne fakultete tudi abiturientskl tečaj.
Pri pripustitvi kandidatov na natečaj se bo oziralo tudi na njihovo prakso v bančni službi, znanje tujih jezikov in stenografije z daktilografijo.
Na natečaj se ne bodo pripustili kandidati, ki bi v prijavah stavili kakršen koli pogoj m tudi ne kandidati, za katere bi se s katerekoli strani, bodisi ustno bodisi pismeno, interveniralo.
Natečaj sestoji iz pismenega in ustnega izpita:
Pismeni izpit se opravlja iz tehle predmetov: a) dvojnega knjigovodstva, b) trgovinskega in bančnega računstva in c) trgovinske ln bančne korespondence.
Ustni izpit se opravlja Iz narodnega gospodarstva, finančne vede, bančnega poslovanja in trgovinskega, meničnega in čekovnega prava.
Na mesto trgovinske in bančne korespondence se more določiti tudi prost pismen sestavek.
Od kandidatov, ki se bodo udeležili natečaja, bodo sprejeti v bančno službo oni, ki oodo pokazali na izpitu najboljši uspeh.
Vsi uradniški pripravniki bodo brez izjeme dodeljeni na delo v bančne podružnice za najmanj leto dni.
Kandidatom izven Beograda, ki bodo pripuščeni na natečaj, plača banka od potnih stroškov samo karto O. razreda osebnega vlaka od kraja njihovega stanovanja do Beograda ln nazaj.
Banka ne plača uradniškim pripravnikom ob nastopu službe potnih in selitvenih stroškov, povzročenih z nastopom službenega mesta.
Za stalnega - uradnika se lahko postavi samo tisti uradniški pripravnik, ki položi uradniški izpit potem ko prebije v bančni službi najmanj:
uradniški pripravnik s fakultetno izobrazbo — leto dni, a
uradniški pripravnik z drž. trgovsko akademijo — dve leti.
Izpit določen v tem natečaju se bo opravljal mesca marca 1941. v centrali v Beogradu. K izpitu pripuščeni kandidati bodo pravočasno obveščeni o natančnem datumu.	,
Od direkcije Narodne banke kraljevine Jugoslavije v Beogradu,
dne 23. decembra 1940.
Izkaz žrebanja
efektne loterije Prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto dne 29. decembra 194-0*
GLAVNI DOBITKI:
avto 1710; motocikli: 4651, 19528, 20710, 22965; radio aparati: 24383 2788G; moška kolesa: 3812, 4250, 14941, 18757, 20929. 23063, 32330; ženska kolesa: 13371, 14797, 27877; šivalni stroj: 22570.
OSTALI DOBITKI:
29 474 484 757 758 781 928 955 1266 1344 1381 1456 1535 1574 1640 1652 2319 2466 2511 2528 2703 2715 2728 2791 3323 3382 3409 3450 3474 3549 3588 3615 3890 3930 3973 4043 4100 4117 4295 4316 4592 4622 4918 4946 4987 4993 5135 5155 5455 5560 5573 5635 5699 5801 5885 6021 6584 6604 6661 6663 6685 6697 6763 6865 7226 7231 7334 7394 7537 7650 7707 7770 8368 8389 8457 8482 8565 8581 8590 8783 9252 9256 9279 9469 9476 9719 9845 9944 10275 10371 10470 10652 10663 10688 10786 10823 11407 11557 11579 11637 11688 11749 11785 11967 12372 12437 12464 12839 12861 12894 13024 13131 13576 13621 13783 13802 14120 14142 14149 14233 14573 14613 14667 14967 15113 15118 15191 15198 15652 15658 16026 16083 16095 16350 16486 16500 16949 16975 17321 17436 17472 17538 17738 17815 18291 18365 18423 18475 18690 18749 18893 18902 19388 19391 19393 19511 19580 19710 19733 19772 20066 20224 20266 20408 20540 20631 20648 20670 21079 21172 21271 21778 21779 22054 22093 22393 22702 22734 22742 22760 22823 22852 23203 23219 23473 23512 23524 23573 23644 23700 23843 23844 24517 24662 24750 24866 24970 24974 25109 25115 25314 25322 25369 25381 25420 25433 25496 25502 25886 25878 25996 26033 26183 26194 26219 26237 26810 26887 26904 26988 27070 27356 27459 27493 27915 27985 27997 28059 28071 28243 28286 28510 28758 28839 28973 29013 29051 29204 29207 29208 29522 29855 29859 29889 29947 30006 30049 30069 30272 30365 30388 30413 30448 30544 30557 30614 30912 31068 31286 31337 31435 31451 31496 31500 31865 31981 32007 32194 32244 32251 32356 32538 32896 32899 32954 33052 33057 33142 33225 33240 33404 33441 33495 33564 33618 33768 33840 34349
984 1064 1091 1800 1809 1846 3034 3111 3167 3703 3707 3869 4409 4562 4567 5215 5225 5275 6023 6197 6304 6895 6954 6973 7893 8057 8147 8963 9093 9120 9971 10003 10011 10902 11176 11223 12034 12140 12380 13240 13384 13478 14298 14316 14344 15252 15277 15335 16582 16675 16709 18100 18166 18175 19072 19200 19263 19803 19823 19938 20803 20890 20901 22476 22594 22625 23285 23309 23343 23988 23894 24302 25137 25169 25283 25582 25642 25769 26460 26551 26652 27528 27621 27697 28590 28605 28607 29258 29357 29445 30080 30133 30223 30659 30781 30819 31507 31570 31607 32585 32637 32649 33280 33351 33385 34481 34640 34841
1243 2174 3221 3887 4568 5451 6538 7149 8185 9141 10248 11363 12348 13562 14545 15505 16800 18221 19350 20020 20978 22684 23462 24463 25292 25770 26776 27896 28745 29504 30249 30838 31779 32761 33394 34925
Gornji izkaz je objavljen tudi v časopisih: »Slovenski narod«, »Slovenski dom« in »Večernik« z dne 31. XII. 1940, odnosno 1. I. 1941.
Izžrebani dobitki se dvigajo pri Prostovoljni gasilski četi Ljubljana-mesto in zapadejo v korist čete, ako ne bodo dvignjeni v roku od treh tednov po objavi v časopisju.
Ljubljana, 29. decembra 1940.
Loterijski odbor: Zupančič Leopold, L r.; dr. Rus Mavricij, 1. r.; dr. Frelih Ivo, i. r. Kontrolni organ: Knapfl Božidar, L r., podpregi. fin kontrole.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.