DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA
L J U B L J A N A
. 'm ilS: . i
1936 — 1937
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA
LJUBLJANA
IZVESTJE
Državne tehniške srednje šole, Državne delovodske šole, Državne moške obrtne šole, Državne ženske obrtne šole in Banovinske šole za glasbila
za šolsko leto 1936./1937.
Ljubljana
Založila Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj)
		
Ustroj Državne tehniške srednje šole v Ljubljani.
Naš zavod združuje pod skupno upravo štiri državne in eno banovinsko šolo. šole so podrejene ministrstvu trgovine in industrije, oziroma banski upravi VIII. in se upravljajo po zakonu o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah, oziroma po zakonu o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih.
Prvi zakon z dne 31. marca 1932., I. štev. 9857/0, glej »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., št. 82/XXXVI/238, in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine«, 42. kos, z dne 28. maja 1932., drugi zakon z dne 31. marca 1932., I. štev. 9856/0, glej »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., štev. 82/XXXVI/237, in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine, 40. kos, z dne 21. maja 1932.
Šole.
Državna tehniška srednja šola z odseki:
Arhitektonsko-gradbeni odsek,
Strojni odsek,
Elektrotehniški odsek.
Državna delovodska šola z oddelki:
Gradbeni oddelek,
Strojni mojstrski oddelek,
Klektroinstalaterski oddelek,
Mizarski in strugarski mojstrski oddelek.
Državna moška obrtna šola z oddelki:
Kiparski in rezbarski oddelek,
Keramiški oddelek,
Graverski oddelek.
Državna ženska obrtna šola z oddelki:
Oddelek za krojenje in šivanje perila,
Oddelek za krojenje in šivanje oblek,
Oddelek za vezenje (umetna dela).
Banovinska šola za glasbila.
Vse šole so samo za redne, javne učence in učenke. Privatnih učencev in učenk na teh šolah ne sme biti.
Po § 90. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah sc lahko otvarjajo
razni strokovni tečaji.
Namen, učna doba in sprejemni pogoji.
>
Tehniška srednja, delovodska in moška obrtna šola.
Po § 1. zakona je tehniškim srednjim in moškim obrtnim šolam naloga, dajati učencem poleg obče izobrazbe in vzgoje v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva teoretično in praktično strokovno izobrazbo v poedinih panogah tehniške stroke in izobrazbo za delavca pred-njaka, poslovodjo in samostojnega obrtnika.
Pravice učencev, ki so dovršili tehniško srednjo ali moško obrtno šolo, glede ugodnosti za opravljanje pomočniških in mojstrskih izpitov kakor tudi glede pogojev za opravljanje drugih specialnih izpitov zaradi samostojnega izvrševanja obrtov, so določene z zakonom o obrtih in z uredbami in pravilniki, predpisanimi na osnovi istega zakona.
Tehniška srednja šola.
Odseki izobražujejo dobre tehnike, pripravljajo samostojne voditelje manjših industrijsko - tehniških in gradbenih podjetij kakor tudi uradniško osebje v državnih in privatnih tehniških pisarnah in industrijskih podjetjih.
Vsak odsek ima štiri letnike s celoletnim in podnevnim šolskim poukom. Učenci morajo vsako leto o velikih počitnicah opraviti štiri- do šesttedensko prakso. Ob koncu četrtega leta polagajo učenci završni (diplomski) izpit.
Tehniška srednja šola z završnim izpitom ima veljavo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom. Učenci odsekov imajo pravico do odlaganja kadrske službe in imajo absolventi pravico do skrajšanega dijaškega roka.
Izpričevalo završnega (diplomskega) izpita tehniške srednje šole, z dokazom praktičnega dela od enega leta po dovršitvi šole, velja v smislu S 24. zakona o obrtih in člena 8. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1984., II. štev. 18845/u, kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za sledeče obrti'in pod sledečimi pogoji:
a) ako lastnik izpričevala	dovrši	arhitektonsko-gradbeni odsek, za
obrti, navedene pod točkami 88,	70, 71,	74	in	81 (kanalizacijske	naprave)
iz S 28. zakona o obrtih:
b) ako lastnik izpričevala dovrši strojni odsek, za obrti, navedene pod točkami (i, 9, 10, 11, 12, 18, 16,	17, 22,	28,	81	(vodne in plinske	naprave)
in 82 iz § 28. zakona o obrtih;
c) ako lastnik izpričevala dovrši elektrotehniški odsek, za obrti, navedene pod točkami 10, 11, I(i, 17, 21, 22 in 28 iz S 28. zakona o obrtih.
Obrti po navedenih točkah iz § 28. zakona o obrtih so:
(i. kovači, kovači za orodje;
!). nožarji in ostrobrusci, pilorezci;
10. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji;
11. strojni ključavničarji;
12. brusci (ostrači) kovin in jekla, iglarji;
13. izdelovalci proizvodov iz pletene žice;
l(i. livarji kovin, medi in cinka; kovinski sukači in zvonolivarji;
17.	pasarji, izdelovalci bronastih predmetov, izdelovalci kitajskega srebra, izdelovalci kovinske galanterije, cizelerji;
21. galvanizerji, galvanoplastiki;
22. mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko;
23. izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov, aparatov in orodja;
33. kiparji (rezbarji) v kamnu, lesu, sadri (gipsu) itd.;
70. izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamena;
71. popločarji, tlakarji;
74. štukaterji, sadrarji (gipsarji);
81. inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav;
82. inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave.
Absolvent arhitektonsko-gradbenega odseka z zavržnim izpitom sme opravljati izpit za graditelja visokih in nizkih zgradb, če je v svoji stroki delal najmanj pel let, absolvent brez zavržnega izpita pa sme opravljati izpit za zidarskega, tesarskega, klesarskega in studenčarskega mojstra, če je po dovršeni šoli delal praktično v dotičnem obrtu najmanj štiri leta. (§§ 37. in 38. zakona o obrtih.)
Absolvent strojnega odseka, ki dokaže enoletno praktično delo, ima pravico opravljati zvanje strojnika I. (Pravilnik v Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine, 64. kos, od S), avgusta 1933.)
Absolvent elektrotehniškega odseka z završnim izpitom ima pravico izvrševati elektrotehniški obrt, če je po petletnem praktičnem udejstvovanju v elektrotehniški stroki opravil izpit za elektrotehnika (§ 51. zakona o obrtih). Absolvent brez završnega izpita sme opravljati elektroinstala-terski obrt, če je po dovršeni šoli praktično delal pet let in opravil predpisani mojstrski izpit (§ 53. zakona o obrtih). Ako dokaže, da je po dovršeni šoli praktično delal tri leta v centralah pri elektriških napravah visoke in nizke, ali samo nizke napetosti, sme opravljati izpit za poslu-ževalca elektriških naprav visoke, oziroma nizke napetosti.
P o §	07. zakona o tehniških sred nj ih in m o š k i h
obrtnih šolah smejo absolventi tehniške srednje šole nadaljevati šolanje na domači tehniški fakulteti po sprejemnih p o goji h, odrejenih v za k o n u o univerza h. Do d a n c s pa sprejemni pogoji še niso odrejeni in se absolventi tehniške srednje šole ne morejo' vpisati n a d o m a č o tehniško fakultet o.
V	prvi letnik tehniške srednje šole se sprejemajo:
učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realke ali realne gimnazije) z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol z opravljenim završnim izpitom;
učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (delovodsko ali strokovno obrtno šolo) in opravili završni izpil, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave;
učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, sc lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili ali ki so se jih učili v manjšem' obsegu in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave.
Delovodska šola.
Vsak oddelek delovodske šole na našem zavodu ima dva zaporedna letnika s celoletnim in podnevnim poukom. Ob koncu drugega letnika opravljajo učenci završni izpit.
Delovodska šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi te šole v svoji stroki.
Izpričevalo završnega izpita strojnega ali mizarskega in strugarskega oddelka velja v smislu §§ 24. in 26. zakona o obrtih in člena 5. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II. štev. 13845/u, kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za dotični obrt in ima značaj mojstrskega izpita iz S 321. zakona o obrtih.
Absolvent strojnega oddelka, ki dokaže enoletno praktično delo, ima pravico opravljati zvanje strojnika II. (Pravilnik v Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine, 64. kos, od 9. avgusta 1933.)
Izpričevalo završnega izpita gradbenega in elektroinstalaterskega oddelka daje, z dokazom predpisanega praktičnega dela v dotičnem obrtu, v smislu § 38., oziroma § 52. zakona o obrtih in člena 12. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934., II. štev. 13845/u, pravico do opravljanja mojstrskega izpita iz dotičnega obrta.
Absolventu gradbenega oddelka z završnim izpitom sc za mojstrski izpit predpisana doba šestih let praktične zaposlitve v stroki znižuje na pet let.
Absolvent elektroinstalaterskega oddelka pa tc ugodnosti nima in mora po dovršeni šoli praktično delati pet let kakor pomočnik brez delo-vodske šole.
V prvi letnik delovodske šole sc sprejemajo učenci z najmanj 17 let starosti, ki so se izučili v obrtu in opravili pomočniški izpit.
Moška obrtna šola.
Vsak oddelek moške obrtne šole na našem zavodu ima tri zaporedne letnike s celoletnim in podnevnim poukom. Ob koncu tretjega letnika opravljajo učenci završni izpit.
Moška obrtna šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi le šole v svoji stroki.
Izpričevalo završnega izpita moške obrtne šole velja v smislu § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih od 5. novembra .1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934., II. štev. 13845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastniku takega izpričevala sc doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto.
V prvi letnik moške obrtne šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šesl razredov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti.
Ženska obrtna šola.
Po § 1. zakona je ženskim obrtnim šolam naloga, dajati učenkam potrebno občo in strokovno izobrazbo in jih usposabljati za samostojno delo v njihovem obrtu.
Redni pouk na ženski obrtni šoli je izključno podneven. Pouk traja tri leta in sicer dve leti v dveh strokovnih letnikih in eno leto v šolski delavnici-atcljeju. Ob koncu tretjega letnika opravljajo učenke završni izpit.
ženska obrtna šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, če ostanejo absolventke le šole v svoji stroki.
Izpričevalo završnega izpita ženske obrtne šole velja v smislu S 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih od 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934., II. štev. 13845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastnici takega izpričevala se doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto.
V	prvi strokovni letnik ženske obrtne šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije, realke), meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu najmanj 14, največ pa 16 let starosti.
Banovinska šola za glasbila.
Učenci sc učijo samostojno izdelovati citre, kitare in violine. Poleg praktičnega pouka v šolskih delavnicah dobijo učenci tudi vso potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo sviranja. šola traja tri polna šolska leta s podnevnim poukom.
Sprejemni pogoji so isti kakor za državno moško obrtno šolo. Završni izpit se opravlja kakor na državni moški obrtni šoli.
Izpričevalo završnega izpita velja po § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934., II. štev. 13845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovalcev glasbenih instrumentov. Lastniku tega izpričevala se znižuje doba pomočniške zaposlitve na eno leto.
Razni strokovni tečaji.
Ako je tečaj organiziran na osnovi § 90. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah in traja najmanj šest mesecev in je z njim spojeno praktično delo, velja potrdilo o uspešno dovršenem tečaju kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt, če dovrši dotična oseba predhodno štiri razrede srednje ali tej enake šole. (člen 1. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila
1934.,	II. štev. 13845/u.)
Šolsko leto.
šolsko leto se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev in traja do vštetega dne 31. avgusta prihodnjega leta.
Pouk se prične takoj po končanem vpisovanju in se konča v četrtih letnikih tehniške srednje šole dne 31. maja, v drugih letnikih in oddelkih pa v času od dne 10. do dne 15. junija.
Letni uspeh se priobčuje svečano na Vidov dan, dne 28. junija, ko se izdajo učencem letna izpričevala.
šolsko leto se deli na dve polletji; prvo od pričetka šolskega leta do dne 31. januarja in drugo od dne 1. februarja do završetka predavanj.
Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne
24.	avgusta. Od dne 25. do dne 31. avgusta se opravljajo popravni in razredni izpiti.
Završni izpiti.
Na vseh odsekih in oddelkih se opravljajo završni izpiti pismeno in ustno iz predmetov, kakor je za vsak odsek ali oddelek določeno z učnim načrtom, na mojstrskih oddelkih delovodske šole, na moški obrtni šoli in na ženski obrtni šoli pa sc opravlja završni izpit tudi iz praktičnega dela.
Redni (glavni) izpitni rok je v mesecu juniju, postranski izpitni rok je v mesecu septembru.
Učiteljski zbor v šolskem letu 1936./1937
Direktor:
Reisner Jožef, direktor III/1, odlikovan z redom Belega orla IV. in V. stopnje, sv. Save III. stopnje in Jugoslovanske krone III. stopnje.
Starešine odsekov:
Ing. arch. Kri/l Punci, profesor II1/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina arhitektonsko-gradbenega odseka. Matematika (4), gradbene
konstrukcije z vajami (6), nauk o gradivu (3 + 3).
Ing. Premelč Stane, profesor IV/1, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina strojnega odseka. Mehanska tehnologija (4), termodinamika (3), parni kotli, motorji in lokomotive (5), strojni elementi /. vajami (2), strojno poslovanje in predpisi (3).
Iikj. Turnšek Viktor, profesor IV/l, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina elektrotehniškega odseka. Obča elektrotehnika (5), praktična elektrotehnika (5), projektiranje in poslovanje (4), hidravliški motorji (2).
Strokovna upraviteljica ženske obrtne šole:
Novak - Kristl Alojzija, strokovna učiteljica VI/1. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (23), krojno risanje (4), tvarinoslovje (1).
Profesorji, s u p 1 e n t i, učitelji, učiteljice:
lienčinu Anton, predmetni učitelj IX/1. šolski tajnik.
Heran František, obrtni učitelj IX. Keramika, praktični pouk (26), praktična keramiška kemija (4), kemijska tehnologija (2).
Brenčič Franjo, obrtni učitelj-pripravnik za X. Detajliranje (H), konstrukcijski nauk (6), modelno mizarstvo (8).
Cerk Ana, obrtna učiteljica IX. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (23), krojno risanje (4), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1).
Ing. Debelak Joža, profesorica VII. Tehniško risanje (5), obča elektrotehnika (4), elektriška merjenja z vajami (4 + 4 + 5).
Ing. Dimnik Stanko, profesor VI/1. Geodezija z vajami (4), gradbeno poslovanje in predpisi (4 + 3), enciklopedija graditeljstva in geodezija (2 X 3)..
Dolak Adolf, strokovni učitelj VI., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Strugarstvo in modelno mizarstvo, praktični pouk (H)), tehnologija (4).
Ing. Dovič Josip, profesor VII. Strojni elementi (5), obča elektrotehnika (5 -I- 4), praktična elektrotehnika (3), projektiranje in poslovanje (4).
Rimske številke poleg službenega naslova pomenijo položajne skupine, številke v oklepaju poleg učnega predmeta pomenijo število učnih ur na teden.
Ing. urch. I'ulur Dragutin, profesor VII/1. Gradbene konstrukcije z vajami (8), oblikoslovje z vajami (3), nauk o slogih in zgodovina arhitekture (3 + 4), prostoročno risanje (3)'.
Ing. Grogi Homan, profesor VI. Mehanika (3), el ek t riški stroji (5 + 3 +
4	+ 4), obča elektrotehnika (2).
Ing. Hacin Fridolin, profesor VI. Strojni elementi z vajami (6), parni kotli, motorji in lokomotive (4), mehanika (3), hidravliški motorji in črpalke (3 + 4), industrijske in hišne instalacije (2).
Ing. Illudnik Stanko, profesor Vlil. Matematika (4), mehanska tehnologija (3 + 3 4- 2), jeklene konstrukcije in dvigala (3), motorji z notranjim izgorevanjem (6).
Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica-pripravnica za IX. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (23), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1).
Hrovatin Klementina, strokovna učiteljica VI/2. Ni poučevala. Upokojena dne 30. aprila 1937.
Hiibl Marija, obrtna učiteljica VIII. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (23), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1).
Izlakar Marija, obrtna učiteljica IX. drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, dodeljena v začasno službovanje. Vezenje, praktični pouk (30). Službo na našem zavodu je nastopila dne 19. februarja 1937.
Jaklič Boris, profesor VII. Slovenščina (2), nemščina (3 X 2 + 2 X 7).
Jarc Marija, volonterka, kandidatinja za zvanje strokovne učiteljice. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (25), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Nastopila dne 1. septembra 1936.
Jurančič Janko, profesor Vlil. Srbohrvaščina (2 X 9), nemščina (3).
Klinc Stanislav, profesor VI/1. Knjigovodstvo (3 X 1 +2X4), obrtno računstvo in kalkulacija (4 + 3 X 2).
Akad. slikar Kos Gojmir Anton, profesor V/l. Dekorativno in prostoročno risanje (4 + 3 + 4 + 12).
Ing. arch. Kos Miroslav, profesor VII. Graditeljstvo s projektiranjem (8), kmetijsko graditeljstvo (4), opisna geometrija z vajami (7).
Košak Vinko, profesor VIII. Slovenščina (2 X 3 + 3 X 2), obrtni predpisi in državoznanstvo (2), državoznanstvo in obrtna zakonodaja (2 + 2), slovenščina in spisje (4).
Akad. ki/)ar Kralj Fran, profesor VI. Mehanska tehnologija (1), plastična anatomija (2), kiparstvo in rezbarstvo, praktični pouk (24).
Kravos - Lombar Angela, predmetna učiteljica VII/1. Slovenščina in spisje (2 X G), srbohrvaščina (2 X 2), nemščina (2 X 4).
Ing. arch. Kregar Rado, profesor V/l. Opisna geometrija s perspektivo (2), gradbene konstrukcije z vajami (4), ureditev mest (2), graditeljstvo s projektiranjem (6), gradbene konstrukcije, predavanja (4).
Kremenšek Josip, profesor IV/1-1. Matematika (6 + 8), kemija (2 + 3).
Kunaver Karel, strokovni učitelj VII/1., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29).
Lenarčič Janko, profesor VI/1. Slovenščina in spisje, (2X0 + 4), obrtno računstvo in kalkulacija (3 X 2).
Mallner Friderik, strokovni učitelj VII. Elektrotehnika, praktični pouk (30).
Mercinu Josip, strokovni učitelj VIII/1., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Splošno mizarstvo, praktični pouk (IS), detajli-ranje (8).
Mirtič Josip, strokovni učitelj VII., odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29).
Nardin Julij, profesor III/2. Fizika (34-2 + 4 + 4 + 3), radiotehnika, praktični pouk (5) (samo zimski semester).
Ing. Novak Leo, profesor IV/2-1., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Ceste, železnice, mostovi in hidrotehnika (8 + 8), geodezija z vajami (2 + 2).
Patik Leon, strokovni učitelj VII. Pletarstvo. Ni poučeval.
Ing. Petrič Hinko, profesor VI. Mehanika (4), tehniško risanje (6), strojni elementi in dvigala (4), toplotni motorji (5), hidravliški motorji in črpalke (3).
Pogačar Margareta, strokovna učiteljica-pripravnica za IX. Pred postavitvijo jc službovala kot volonterka od 21). oktobra 1936. do 15. januarja
1937.,	ko je bila postavljena za uradniško pripravnico. Vezenje, praktični pouk (27).
Povšič Jože, suplent-pripravnik za VIII. Matematika (5 + 2 + 2 + 6 + 5 + 2).
Premru Vladimir, profesor VIII. Kemija in kemijska tehnologija (4 + 2 + 3 X 2), elektrokemija (4), fizika (3).
Ravnik Janko, obrtni učitelj VIII. Puškarstvo, pomočnik tajništva.
Ribarič Miho, profesor VI. Matematika (2X3+ G + 5), telegrafija, telefonija in radiotehnika (2), fizika in mineralogija (2).
Sajevic Alojzij, obrtni učitelj IX/1. Kovaštvo, praktični pouk (28).
Saksida Rudolf, obrtni učitelj VIII. Zidarstvo, praktični pouk (4 X 5).
Akad. medaljer Sever Anton, profesor IV/2-1. Ornamentalno modeliranje (13), tehniško konstruktivno risanje (4), zgodovina plastike (1), geometrijsko risanje (4).
Ing. Skočir Rudolf, profesor V/l. Tehniško risanje (4), toplotni motorji, hidravliški motorji in črpalke (2), obča elektrotehnika (4), elektriški stroji (3), razsvetljava in hišne instalacije (3), elektriška merjenja z vajami (3), telegrafija, telefonija in radiotehnika (2).
Sluga Marija, obrtna učiteljica IX. Vezenje, praktični pouk (23 + 2), tva-rinoslovje (3), nauk o nošah (2).
Svetec Marija, strokovna učiteljica-pripravnica za IX. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (24), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1).
Akad. slikar šantel Saša, profesor III/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Dekorativno risanje (5 X 4).
Ing. škof Rudolf, profesor IV/2-1. Statika in armirani beton (4 + 4 + 5 + 6).
Štirn Josip, strokovni učitelj VIII., odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Tehniško risanje (5 + 4), mehanska tehnologija (3), obrtno računstvo in kalkulacija (2), tehniško poslovanje, knjigovodstvo in predpisi (2).
Akad. slikar Šubic Miroslav, profesor V. Opisna geometrija (6 + 4 + 2), dekorativno risanje (5 X 2).
liiy. Tavčar liiko, profesor VII. Mehanika (4), mehanska tehnologija (3), strojni elementi z vajami (6), parni kotli, motorji in lokomotive (4), jeklene konstrukcije in dvigala (3'), industrijske in hišne instalacije (2).
Tominec Ivan, profesor IV/2. Slovenščina (3 + 2 X 5), nemščina (2 X 4).
Ing. arch. Trno Rudolf, profesor IV/1-2. Gradbene konstrukcije, predavanja (5), gradbene konstrukcije, vaje (6), osnova zgradb in projektiranje (6).
Urankar Pavle, profesor VII. Zemljepis in zgodovina (2 X 9), zemljepis in državoznanstvo (2 + 2).
Užnik Rudolf, obrtni učitelj VIII/1. Graverstvo, praktični pouk (30), mehanska tehnologija (2).
Vehar Marija, strokovna učiteljica VI/2., odlikovana z redom sv. Save IV. stopnje. Ni poučevala. Upokojena dne 9. decembra 1936.
Zupančič Avgust, laborant-zvaničnik 1/1., pomožni obrtni učitelj. Kovinarstvo, praktični pouk (20), radiotehnika, praktični pouk (5) (samo zimski semester), elektriško varjenje (5).
Akad. slikar Žnidarčič Ivan, profesor IV/2. Opisna geometrija (4X3 + 2), prostoročno risanje (3), umetniško oblikoslovje (4).
Kregar Josip, mestni tesarski mojster. Tesarstvo, praktični pouk (8).
Dr. Kristan - Lunaček Slava, zdravnica. Higiena (1 X 5).
I)r. Kuralt Mariju, zdravnica. Higiena (1 X 3).
Ing. arch. Ogrin Gustav. Prostoročno risanje (4), gradbene konstrukcije, vaje (6).
Ing. arch. Oražem Miroslav. Odlikovan z redom Jugoslovanske krone V.
stopnje. Matematika (8).
Ing. Pečenko Ladislav. Mehanika (3 + 4 + 2), mehanska tehnologija (4), toplotni motorji (3 + 2), hidravliški stroji (2).
Mušič Mihael, strokovni učitelj na Banovinski šoli za glasbila (32).
V	s t a 1 e ž u našega za v o da sta:
Knafelj Alojzij, obrtni učitelj IX. Krojaštvo.
Steinman Josip, obrtni učitelj X/1. Čevljarstvo.
Šolski uslužbenci.
Honorarni učitelji, učiteljice:
H a n o v i n s k i pogodbeni učitelj:
Pisarniški pomočnici:
Šubic Anica, zvaničnica 11/1.
Benčina Murija.
S I u ž i t e 1 j i :
Finžgar Josip, sl. 1/3. Schweiger Anton, sl. 1/3.
Zore Franc, sl. 1/2. Železnik Jakob, sl. 1/3.
Služiteljici-dnevničarki:
Javoršek Liza. Snažilka: Lipovšek Terezija.
Srt Ana. Mizarski delavec: Mihelič Franc.
Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora.
Graborov Vitulij je bil dne 23. maja 1936. postavljen za strokovnega učitelja na našem zavodu. Dne 6. junija je bil dodeljen na delo kr. banski upravi v Novem Sadu. Dne 23. septembra je bil postavljen za strokovnega učitelja na Drž. tehniški srednji šoli v Novem Sadu. Službe na našem zavodu ni nastopil.
Strokovna učiteljica-volonterka Svctec Vera je bila dne 30. maja 1936. postavljena za strokovno učiteljico-pripravnico.
Jarc Marija jc dne 1. septembra nastopila službo strokovne učiteljice-volonterke brezplačno do redne postavitve.
Z odlokom kr. banske uprave VIII. No. 3386/3 z dne 28. maja je dobila iz banovinskega proračuna za leto 1937./1938. od 1. aprila 1937. dalje do nastavitve nakazan honorar v višini plače, ki bi ji pripadal kot pripravnici po zakonu o uradnikih.
Obrtni učitelj Vznik Rudolf je bil dne 17. septembra premeščen na Drž. moško obrtno šolo pri tehniški srednji šoli v Sarajevu, ostal pa je na tukajšnji šoli, kamor je bil zopet iz Sarajeva premeščen dne 31. decembra.
Obrtni učitelj Iiavnik Janko je bil dne 17. septembra premeščen iz Sarajeva na Drž. moško obrtno šolo pri tehniški srednji šoli v Ljubljani. Službo na našem zavodu je nastopil dne 5. oktobra in je bil z odlokom kr. banske uprave I. No. 9909/2 z dne 12. oktobra prideljen šolskemu tajniku za opravljanje poslov v smislu direktorjevega predloga.
Pogačar Margareta je dne 29. oktobra nastopila službo strokovne uči-leljice-volonterke brezplačno do redne postavitve. Za strokovno učiteljico-pripravnico je bila postavljena dne 15. januarja.
Obrtna učiteljica Drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani Izlakar Marija je bila dne 15. februarja dodeljena našemu zavodu v nadaljnje službovanje.
Strokovna učiteljica Vehar Marija je bila na lastno prošnjo upokojena dne 9. decembra. V letih 1892. do 1895. je dovršila strokovno šolo za umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani. Iz Ljubljane je odšla na Dunaj na strokovno šolo za umetno vezenje, kjer si je leta 1898. pridobila usposobljenost za učiteljico za šivanje čipk. S šolskim letom 1899./1900. je bila nastavljena za učiteljico v Ljubljani na isti šoli, ki jo je kot učenka dovršila. Na isti šoli, ki je bila leta 1911. preustrojena v žensko obrtno šolo, kakor je še danes na našem zavodu, je neprekinjeno službovala 37 let do konec prejšnjega šolskega leta. Službe jc bila razrešena z dnem 31. januarja.
Ob upokojitvi jc bila odlikovana z redom sv. Save IV. stopnje. Odlikovanje ji je dne 6. marca direktor izročil na svečan način pred zbrano žensko obrtno šolo in odposlanstvom vseh drugih šolskih oddelkov.
Strokovna učiteljica Hrovatin Klementina je bila na lastno prošnjo upokojena dne 30. aprila. Učiteljsko službovanje je pričela s šolskim letom 1898./1899. na ženski obrtni šoli društva šolski dom v Gorici. Bila je prva Slovenka, ki si je pridobila učiteljsko usposobljenost za krojenje in šivanje oblek. Ko se je leta 1911. v Ljubljani pri današnji tehniški srednji šoli ustanovila ženska obrtna šola z novimi oddelki, je bila iz Gorice nameščena na lo šolo z dnem I. novembra 1911. Na našem zavodu je neprekinjeno službovala do konec prejšnjega šolskega leta, ko je imela 38 službenih let.
Službe na naši šoli je bila razrešena z dnem 31. maja.
Učiteljski zbor se je od obeh tovarišic iskreno poslovil na družabnem večeru dne 20. februarja.
V	dneh 20. in 21. septembra je bil v Sarajevu ob priliki slavnostne otvoritve nove zgradbe za tamošnjo drž. tehniško srednjo in moško obrtno šolo sestanek delegatov vseh tehniških srednjih in moških obrtnih šol. Našo šolo sta zastopala direktor Reisner Jožef in prof. ing. Hladnik Stanko. Na sestanku smo razpravljali o ustanovitvi stanovske organizacije učiteljskega osebja na vseh strokovnih šolah ministrstva trgovine in industrije in pa o končni odločitvi za nove učne načrte na tehniških srednjih in moških obrtnih šolah.
Dne 11. decembra je gospod ban dravske banovine sprejel odposlanstvo tukajšnjega učiteljskega zbora, ki je predložilo spomenico s prošnjo za posredovanje, da se na našem zavodu odpravi trajna zaposlitev učiteljstva preko normalne učne obveznosti, da se v to svrho z novim državnim proračunom ustanovi pri nas več novih profesorskih (učiteljskih) mest in da se ustvari proračunska možnost za vsa dospela napredovanja.
Šolski letopis
25. do 31. avgusta. Popravni in razredni izpiti.
I.in 2. septembra. Sprejemanje prijav za vpis v prve letnike.
3. septembra. Zdravniški pregled pogojno sprejetih učencev v prve letnike.
3. in 4. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učencev prvih letnikov.
6. septembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.; šolski praznik.
7. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učencev višjih letnikov.
9. septembra. Pričetek rednega pouka. Ob 8. uri zbor v šolski dvorani. Nagovor direktorja. Ob 10. uri otvoritvena konferenca celokupnega učiteljskega zbora.
4. do 11. septembra. Pismeni završni izpiti.
II. septembra. Ustni završni izpiti.
9. oktobra. Komemoracija ob drugi obletnici smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Zbor ob 8.15 v šolski dvorani. Spominski nagovor direktorja. Ob 10. cerkvena žalna svečanost v Trnovski župni cerkvi. Po svečanosti pouka prost dan.
17.	in 19. novembra. Ocenjevalne konference za prvo polovico prvega polletja.
23. decembra do 10. januarja. Božični odmor.
27.	januarja. Sv. Sava; šolski praznik.
31. januarja. Zaključek prvega polletja.
31. januarja in 1. februarja. Ocenjevalne konference za prvo polletje.
1. februarja. Pričetek drugega polletja. Pouka prost dan.
4. februarja. Strossmayerjev dan; šolski praznik.
16. marca popoldne in 17. marca. Prosto za opravila velikonočnih verskih dolžnosti.
20.	marca. Direktorjev dan; prosto.
25.	do 30. marca. Velikonočni odmor.
12.	in 13. aprila. Ocenjevalne konference za prvo polovico drugega polletja.
29. aprila popoldne in 30. aprila. Radi mraza prosto.
24. maja. Sv. Ciril in Metod; šolski praznik.
29. maja. Proste ekskurzije (izleti) učencev tehniške srednje, delo-vodske in moške obrtne šole.
2. junija. Proste ekskurzije (izleti) učenk ženske obrtne šole.
Zaključek rednega šolskega pouka in konference za letne ocene:
31. maja četrtih letnikov tehniške srednje šole;
5. junija drugih letnikov delovodske šole;
8. junija tretjih letnikov ženske obrtne šole;
9. junija tretjih letnikov moške obrtne šole;
12.	junija ostalih letnikov tehniške srednje, delovodske in moške obrtne šole;
19.	junija ostalih letnikov ženske obrtne šole in šole za glasbila.
Završni izpiti po sledečem redu:
Pismeni izpiti:
Od 3. do 10. junija na tehniški srednji šoli, in sicer: od 3. do 8. junija na arhitektonsko-gradbenem odseku; od 3. do 9. junija na elektrotehniškem odseku; od 3. do 10. junija na strojnem odseku; od 7. do 11. junija na delovodski šoli, in sicer: od 7. do 11. junija na gradbenem oddelku;
od 8. do 11. junija na strojnem in elektroinstalaterskem oddelku; od 10. do 11. junija na moški obrtni šoli; od 9. do 11. junija na ženski obrtni šoli.
Praktični izpiti:
Čas za izdelovanje nalog:
Od 1. marca dalje na delovodski šoli in deloma na moški obrtni šoli med rednim praktičnim poukom;
od 14. do 19. junija na moški in ženski obrtni šoli in na šoli za glasbila.
Ustni izpiti:
14.	in 15. junija na arhitektonsko-gradbenem in elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole;
16. junija na gradbenem oddelku delovodske šole;
16. in 17. junija na strojnem odseku tehniške srednje šole;
18.	junija na elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole;
18.	in 19. junija na strojnem oddelku delovodske šole;
21.	junija na moški obrtni šoli in šoli za glasbila; od 21. do 23. junija na ženski obrtni šoli.
24.	junija. Zaključna konferenca celokupnega učiteljskega zbora.
28.	junija. Svečanostmi razdelitev izpričeval.
V	tem šolskem letu razmeroma veliko učencev (učenk) zaradi težje bolezni ni moglo obiskovati šole. Neizprosna smrt nam je ugrabila štiri.
Dne 11. januarja je umrla Bogataj Olga, učenka I. letnika ženske obrtne šole, dne 23. januarja je umrl Valant Milan in dne 26. februarja Pahor Jože, oba učenca II. letnika arhitektonsko-gradbenega odseka tehniške srednje šole, dne 17. junija je umrl Bidovec Ivan, učenec I. letnika strojnega odseka tehniške srednje šole.
Sošolci (sošolke) so jih s svojimi učitelji(-cami) spremili na poti k večnemu počitku. Vsi jim ohranimo blag spomin.
Važnejši uradni spisi.
Na osnovi novih šolskih zakonov iz leta 1932. je ministrstvo trgovine in industrije izdalo v šolskih letih 1932./1933. do 1935./1936. skupaj 19 pravilnikov (glej šolska izvestja), v tekočem šolskem letu pa:
20.	Pravilnik za šolske kabinete, zbirke in knjižnice na tehniških srednjih in moških obrtnih šolah.
šolska uprava je za tukajšnjo šolsko uporabo izdala v tisku Ferialni pravilnik in Maturitetni pravilnik.
Z odlokom VIII. No. 5969/1 od 3. sept. 1915(5. je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani odobrila otvoritev mojstrskega tečaja za absolvente Banovinske šole za glasbila v Ljubljani.
S poročilom št. 1918 od 19. nov. 1936. je direktor prosil, da sc za državni proračun 1937./1938. izposlujejo za našo šolo vsaj 4 nova učna mesta. Ministrstvo trgovine in industrije je s spisom z dne 7. dcc. 1936., št. 45.735/N (banska uprava I. No. 11.397/2 z dne 18. dcc. 1936.), sporočilo, da sc nc more več izpremeniti predlog proračuna za leto 1937./1938., ki je bil že dne 1. septembra dostavljen ministrstvu financ.
Z odlokom IV. No. 2380/1 z dne 28. jan. 1937. je gospod ban odredil, da se s šolskim letom 1937./1938. na vseh šolah v dravski banovini uvede Breznik-Ramovšev pravopis.
Z odlokom kraljevske banske uprave I. No. 5513/1 od 12. maja 1937. sc s 1. septembrom 1937. Breznik-Ramovšev pravopis uvaja kot obvezen v vsem poslovanju oblastcv in uradov obče uprave, kakor tudi vseh ostalih državnih in banovinskih uradov v upravi kraljevske banske uprave dravske banovine.
Z odlokom VIII. No. 1973/1 od 13. marca 1937. je kraljevska banska uprava dala prosto v torek, dne 16. popoldne in v sredo, dne 17. marca, da učcnci in učenke lahko opravijo velikonočne verske dolžnosti.
Z razpisom 1., št. 13.158/N od 12. aprila 1937. (banska uprava VIII. No. 2901/1 od 19. aprila 1937.), je ministrstvo trgovine in industrije odredilo za šolsko leto 1937./1938. strožje omejitve za sprejemanje novih učencev.
Z odlokom ministrstva trgovine in industrije I., šl. 14.041/N od 18. maja 1937. (banska uprava VIII. No. 3697/1 od 25. maja 1937.), so letos pri naših završnih izpilili dolžnosti ministrovega odposlanca kol predsednika izpitnega odbora poverjene direktorju Državne tehniške srednje šole v Ljubljani.
Poučne ekskurzije.
Sestavni del šolskega pouka so obvezne ekskurzije. V letošnjem šolskem letu so učenci napravili pod vodstvom svojih učiteljev(-ic) naslednje poučne ekskurzije:
Ljubljana: mestna elektrarna; mestna plinarna; mestna klavnica; tobačna tovarna; razstave v Jakopičevem paviljonu; stavba šole za Bežigradom; stavba konvikta očetov frančiškanov; stavba hotela »Metropol«; »Pekatete«, tovarna testenin; Strojne tovarne in livarne d. d.; \Veil-guny & Miklavec, tekstilna tovarna; tovarna »Zmaj«, družba z o. z.
Celje: bakelitna tovarna; Pacchiaffo in Knez, tovarna zlatnine in srebrnine; Schimmel & Co., družba z o. z., tovarna eteričnih olj; A. Urabič in drug, tovarna za predelavo železa in žice; A. Westen, d. d., tovarna za
emajlirano posodo. Črnuče: razdelilna postaja. Domžale: radio-oddajna postaja. Dravlje: ogled, cerkve. Fala: elektrarna. .Jesenice: Kranjska industrijska družba. Ježica: prostovodna postaja. Kranj : »lateks«, družba z o. z., tekstilna tovarna; »Jugočeška« d. d., tekstilna tovarna. Litija: Mautner d. d., tekstilna tovarna. M a r i b o r : J. Hutter in drug, tkalnica, apretura in barvanje; Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z. Petrovče: Keramiška industrija d. d. Podpeč : gradnja mostu. Ruše: tovarna dušika. Sevnica-Š t. Janž: gradnja železniške proge. 'P a cen: elektrarna. '1' r ž i č : Glanzman & Gass-ner, predilnica in tkalnica; žaga in elektrarna barona Borna. Vara ž din: »Tivar«, tovarna oblačil. Zagreb: zagrebški velesejem; »Dis«, tovarna žarnic; »Elka«, tovarna kabljev.
Počitniška praksa.
Učenci tehniške srednje šole morajo v velikih počitnicah opravljati štiritedensko prakso v obratih iste ali sorodne stroke, ki se je na šoli učijo.
V	počitnicah leta 1936. so učenci opravljali prakso v sledečih tvornicah in podjetjih:
Arhitekt o n s k o - g r a d b e ni o d s e k, I., II. in III. letnik:
Ljubljana: hidrotehniški odsek kr. banske uprave; Arko Franc, pooblaščeni graditelj; Battelino Vilibald, pooblaščeni graditelj; Matko Curk, stavbeno podjetje; ing. Jos. Dedek, mestni stavbenik; Ing. Dukič in drug: Vinko Križaj, gradbeno podjetje; Josip Mudrovčič, pooblaščeni graditelj; Prva slovenska zidarska zadruga; »Tehna«, družba z o. z.; Emil Tomažič, stavbenik; Miroslav Zupan, pooblaščeni graditelj.
Beograd: Ivan Grbac, pooblaščeni arhitekt. B r e g - B o r o v n i c a: Srečko Kobi, družba z o. z., tovarna za upognjeno pohištvo. Celje : Cinkarna d. d.; Konrad Gologranc, stavbenik. D o I n j a L e n d a v a : Kamper Stjepan, zidarski mojster. Gora pri Komendi: Belcijan Boštjan, zidarski mojster. K r š k o : sreski cestni odbor. L a š ko : sreski cestni odbor. Maribor : Ing. arh. Jelenec & ing. Šlajmer, gradbeno podjetje: Rudolf Kiff-inann, mestni stavbenik; Ulbald Nassimbeni, gradbeno podjetje. Murska Sobota: Sraka Štefan, pooblaščeni graditelj. Novo mesto: Martin Hočevar, stavbeno podjetje. F tuj : Martin Macun, gradbeno podjetje. Rudnik : Mihael Zrimšek, zidarski mojster. Stari trg pri Slovenjem Gradcu: Štefan Verčnik, zidarski mojster. Trbovlje: Božič Anton, zidarski in tesarski mojster. V r h n i k a : Jakob Celarc, zidarski mojster.
S	t r o j ni o d s e k, I., II. i n III. letnik:
L j u b I j a n a : mestni vodovod; tobačna tovarna; kurilnica J. D. ž.; Hrovat ct Komp., tovarna lanenega olja; »Jugolutz« tovarna peči in kovinskih izdelkov; Ivan Jurkovič, mehanik; Ing. K. Kunaver, delavnica za precizno mehaniko; Milko Lajovic, tovarna kovinskih izdelkov; Ing. Likar, instalacija centralnih kurjav; prof. ing. Stane Premelč; Ivan Schlamberger, ključavničarstvo; Strojne tovarne in livarne, d. d.; R. Willmann, strojno podjetje; Združene opekarne d. d.
Augsburg (Nemčija):	Masch. Fabr. Augsburg-Nürnberg A. G.,
strojne tovarne — obrat Augsburg. B e 1 j e : tovarna sladkorja. Brežice: Leonard Treppo, opekarna. Celje: Cinkarna d. d.; A. Westen, <1. d. Cer k n i c a : Josip Mele, ključavničarstvo, č rnuče : Franc Tram-
puš, mehanik. Dol. Logatec: Anton Tešar, ključavničarstvo. Dravlje: Josip Štirn, delavnica pločevinastih izdelkov. Drvar (Bosna): »Šipad«. G r o s u p 1 j e : Tovarna motvoza in vrvarna d. d. K a m n i k : »Titan«, d. d., tovarna kovinskih izdelkov. Kapfenberg (Avstrija): Gebr. Böhler & Co., A. G., Wien, GulJstahl-Fabrik Kapfenberg. Količevo : Ivan Bonač in sin, tovarna papirja. Konjice : Jožef Turk, mehan. podjetje. Kranj : »Jugočeška«, tekstilna tovarna; »Semperit«, tovarna gum. izdelkov, d. z o. z. L e s c e : Tovarna verig, d. d. Litija: Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d. Logatec: Franc Oblak, ključavničarstvo. Maribor: J. Hutter & drug, tekstilna tovarna; delavnice J. 1). ž.; Splošna stavbena družba. R a d o m I j e : Pavlin in šraj, opekarna. H a j h e n b u r g : delavnice Trboveljske premogokopne družbe-. Ribnica: J. Oražem, tovarna telovadnega orodja. Slavonski Brod : tovarna vagonov, mostov i. I. d. šoštanj : Franc Woschnagg & sinovi, usnjarna. Trbovlje : delavnice Trboveljske premogokopne družbe. Z a -g r e b : Brača ševčik, livarne in delavnice.
Elektrotehniški odsek, I., 11. in III. letnik:
Ljubljana: drž. prcizkuševalnica za elektroštevce; tobačna tovarna; Kranjske deželne elektrarne; mestna elektrarna; električna cestna železnica; Aleksander Kozic, konc. clektrotehn. podjetje; Franjo Perčinlič, elektromehansko podjetje; Trboveljska premogokopna družba.
R r č k o :	mestna električna centrala, č r n o m c I j : premogokop
>Belokrajina«. K a in n i k : smodnišniea. K r a n j : »Jugočeška« d. d., tekstilna tovarna. Lesce: Tovarna verig d. d. L igo j na pri Vrhniki: ključavničarska delavnica Furlan. Logatec: elektriško omrežje. Maribor: delavnice J. D. 'Z.\ mestno elektriško podjetje; elektriško podjetje Sprager; elektromehanska delavnica Wagner. Mežica : The Central European Mineš Ltd. Mursko Središče: elektrarna »Peklenica«. Ruše : Tovarna za dušik d. d. Sladki v r h, p. št. IIj: tovarna lepenke in papirja. S k r a d (Gorski kolar) : elektrarna »Zeleni vir«. Škofja Loka : Fr. Heinrihar d. d., lesna industrija. Velenje : elektrarna drž. premogovnika. Vevče : Združene papirnice d. d. Wc iz pri Gradcu (Avstrija): tovarna »Elin« d. d. Zagreb : tovarna »Noriš« d. d.
Zahvala.
šolska uprava se tudi na tem mestu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijcem, ravnateljstvom in vodstvom navedenih zavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov pri šolskih ekskurzijah in s sprejemanjem učencev v počitniško prakso v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajšnjega zavoda.
Zavarovanje učencev proti nezgodam.
Vsi učenci in učenke našega zavoda so zavarovani po Pravilniku o zavarovanju' učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 35.716/N od
13.	okt. 1933.) in Izpremcmbah pravilnika o zavarovanju učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 2807/N od 31. marca 1934.). Zavarovani so pri splošni zavarovalni družbi »Jugoslavija«.
V	tem šolskem letu sta se vsled nezgode pri praktičnem pouku poškodovala dva učenca. Enemu je v strojni delavnici stroj zlomil sredinec leve roke, drugemu je v kovaški delavnici drobec smirkove plošče priletel v oko, vendar pa ni bilo trajnih težjih posledic. Zavarovalnica je poravnala vse stroške zdravljenja.
Denarni skladi.
Prometni sklad ima nalogo, da s prodajo predmetov, ki so jih izdelali učenci v šolskih delavnicah, omogoča nakup potrebnih surovin, orodja in strojev za delavniške vaje učencev. Pravilnik o prometnem skladu je izdal minister trgovine in industrije dne 10. avgusta 1935. pod I. Br. 5175/N.
Od t. junija 15)36. do 31. maja 1937. je bil denarni promet:
Gotovina dne 1. junija 1936............................■	din	22.400'—
Podpora kr. banske uprave dravske banovine iz proračuna za leto 1936./1937............................................„	11.000'—
Izkupiček za šolske izdelke učencev ....	.	,,	2.262'25
v—	1	-......
Skupaj .	.	din	35.662 25
Izdatki za surovine, orodje in stroje	.....	„	14.52308
Gotovina dne 31. maja 1937.....................................din	21.13917
šolski sklad. Po Pravilniku o upravljanju šolskega sklada ministrstva trgovine in industrije I., štev. 2595/N od 23. jan. 1935., je prevzela sekcija za podpiranje siromašnih učencev vse naloge bivšega Dijaškega podpornega društva na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki se je po sklepu občnega zbora z dne 25. februarja 1935. prostovoljno razšlo.
Imovina dne I. junija 1936.....................................din	8.667’—
Članarina ........................................................ 5.650’—
Donos šolskih prireditev .	  „	62325
Vplačila za dopolnilne izpite...................................„	480 —
Vplačila za duplikate izpričeval................................„	60'—
Obresti........................................................,,	169'—
Imovina dne 31. maja 1937......................................din	15.640*25
2’
19
Ustanove in podpore v šolskem letu 1936./1937
Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Košmerl, advokat v Chicagu, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in daroval v ta namen glavnico 100.000 din. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice sc po vsakoletnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. Ustanovo podeljuje ljubljanski občinski svet. Letos je bila podeljena v znesku .‘5000 din. ■
Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je din 21.454,4;} kot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanovo podeljujeta knezoškofijski ordinariat in občinski svet ljubljanski. Ustanova ima za sedaj eno mesto s 1000 din na leto, ki je bilo letos podeljeno.
Ustanova ljubljanskega mesta. Potrebne zneske dobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanova ima trinajst mest po 1000 din na leto, in sicer devet mest za učence tehniške srednje šole in štiri mesta za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole. Letos je bilo prostih in podeljenih šest mest za učence tehniške srednje šole in štiri mesta za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole.
Ustanova Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima devet mest po 500 din na leto za učence tehniške srednje šole in petnajst mest po 400 din na leto za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani. Letos je bilo prostih in podeljenih šest mest po 500 din in dvanajst mest po 400 din.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je podelila trinajstim učencem enkratno podporo po 200 do 1500 din, skupaj 9900 din, in je šolskemu vodstvu nakazala podporo (5000 din za prehrano siromašnih učencev. Učencem mojstrskega tečaja banovinske šole za glasbila je podelila podporo dvakrat po 1000 din.
Kr. banska uprava savske banovine v Zagrebu je podelila dvema učencema enkratno podporo po 1000 din.
Stanovanje in prehrana učencev (učenk) ob koncu šolskega lela	Število učencev (učenk)			Število v odntotkih		
	TSŠ	DS in MOŠ	ŽOŠ	TSŠ	DŠ in MOŠ	ŽOŠ
Stanujejo v [.jubllnni		215	83	112	I 82,7	69,2	82,4
Stanujejo izven Ljubljane ...	45	37	24	1 17,3	30,8	17,6
Skupaj . . .	260	120	136	| ioo,-	100,-	100,-
Prehrano imajo				J~		
pri starših ali sorodnikih		135	54	110	5?,-	45,—	80,9
pri dijaških gospodinjah ...	30	10.	8	11,5	8,4	5,9
v mladinskih zavodih 		12	13	3	4,6	10,8	2,2
v dijaški kuhinji Kraljice Marije		22	6	3	8.5	5,—	2,2
v dijaški kuhinji „Domovina“		23	1	1	8,5»	0,8	0,7
v Ljudski kuhinii		17	18	2	6,5	15, 4,2	1,5
v delavskih kuhinjah	 ...	Vi	5	_	4,6		0,—
v zasebnih kuhinjah ... ...	8	9	2		7,5 8,3	1,5
opoldne v šoli	 . . .	1	4	7	0,4		5,1
Skupaj . . .	260	120	13«	100,—	100,-	100,—
Zdravstveno stanje učencev (učenk).
Po poročilu Državne Šolske poliklinike v Ljubljani so bili učenci (učenke) tukajšnjega zavoda bolni na sledečih boleznih :
co
-Q
co
CN
CN
CN
TJ
CN
Os
CN
-o
-o
00
>N
CO CO
CN
CO
00
"O
CN
-a
CO CO
CN
U"> CN
CO CO
M
-O
Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega leta 1936./1937.
Tehniška srednja šola, arhitektonsko - gradbeni odsek.
Slovenščina :
Kmetijski dvor v današnjem času.
Matematika:
1. Nabava stavbnih strojev je stala 50.000 din. Koliko bo treba letno odpisati za njih amortizacijo, če računamo, da bo vrednost strojev radi obrabe padla v treh letih na polovico? Obrestna mera je 5% %.
2. Obstranski robovi tristranične prizme i/. apnenca so po 3,45 m dolgi in po 78" naklonjeni proti osnovni ploskvi, ki je včrtana krogu s premerom 6,2 m in ima kota 67 " 56 ' in 51 " 29 Kolika je absolutna Lcv:a prizme, ako jc spec. teža 2,84 t/ma?
3. V terenu poznamo medsebojno lego točk A, B in C. Te točke so ogljišča trikotnika, v katerem je stranica c = 5,92 km, a = 52° 19' in ß = 34 0 38'. Iz točke T, ki leži s točko C na isti strani stranice A B, toda bolj oddaljeno, merimo kota AT C = g>1 = 18° 57' in B T C = f/-2 = 2(5" 43'. Koliko je točka T oddaljena od točk A in B?
4. Premica 2 x — 7 i/ + 15 = O je tangenta kroga v središčni legi; določi ordinato krogove točke T, ki ima absciso 1.
Statika in armirani beton:
Preizkusi stabiliteto tovarniškega dimnika po sliki 1. Dimnična cev je zidana iz strojno izdelane opeke v podaljšani ec-mentni malti, podstavek iz dobro žgane opeke v podaljšani cementni malti, temelj iz betona.
Projektiranje zgradb :
Na podlagi predložene zasnove 1. nadstropja trgovske hiše v merilu 1 : 200 izdelajte program, ki obsega:
pritličje: dva trgovska lokala z malim skladiščem, pisarnico in straniščem;
I.	nadstropje: dvoje dvosobnih stanovanj, kakor jih predvideva skica;
podstrešje: pralnico, likalnico in sušilnico ter podstrešne shrambe;
klet: kletne prostore za lokale in stranke.
Izdelajte naslednje načrte:
1. skico v merilu 1 : 100 a) pritličje, b) nadstropje, c) podstrešje;
2. vložni načrt v merilu 1 : 100 a) kleti z vrisano kanalizacijo, b) prerez skozi stopnišče z označeno kanalizacijo;
3. polirski načrt v merilu 1 : 50 enega stanovanja v I. nadstropju;
4. detajl podesta s tremi stopnicami navzgor in navzdol in ograjo v merilu 1 : 20 a) tloris, b) naris.
V cesti se nahaja vodovod in cestni kanal, ki leži 3,20 m globoko. Dvorišče je treba kanalizirati.
Uporaba predlog in drugih pripomočkov ni dovoljena.
Inženirske gradnje :
Za stanovanjsko kolonijo, za katero je s predloženim regulacijskim načrtom dana situacija in nivelete cestišč, naj sc projektira cestna kanalizacija s priključkom na že obstoječi zbiralni kanal.
Kot osnova za dimenzioniranje kanalov se smatra gostota naseljenosti 240 prebivalcev/ha s povprečno dnevno vodno potrošnjo 110 l/dan, lijavica z intenziteto 41 mm/h, pronicevalni koeficient <p = 0'52 in zakesnitveni l
koeficient u> = » (za F _>_ 2 ha).
V v
Izdelajo naj se:
1. Situacija kanalskega omrežja z označbo dimenzij in dolžin ter z razporeditvijo jaškov.
2. Podolžni profili kanalskega omrežja.
3. Detajl priključka novega kanalskega omrežja na obstoječi kanal.
4. Tehnično poročilo z vsemi računi, ki so potrebni za dimenzioniranje kanalov.
Tehniška srednja šola, strojni odsek.
Slovenščina:
Razvoj strojne tehnike.
Matematika:
1. Za nabavo stroja si izposodim 20.000 din. Plačal bom dolg v dveh obrokih, in sicer prvi obrok konec drugega leta, drugi, dvakrat tolikšen obrok pa naslednje leto. Obrestna mera je 10 %. Kolik je prvi obrok?
2. Vsota dveh kotov znaša 57" 4(5 '. Razlika njunih sinusov je 0,46697. Kolika sta kota?
3. Realna os hiperbole je 10, imaginarna os je 18. Koliki kot oklepata premera, ki imata dolžino 14?
4. Krivulja .r = A.r + gre skozi točki M (1, 10) in N (3, 2). Kolika
je prostornina rotacijskega telesa, ki nastane, ako se lik, omejen od gornje krivulje, abscisne osi ter ordinat točk M in N, zavrti okoli obscisne osi?
Mehanika:
1. Določi ])o Cremonovem črtežu palične sile Polonceaujcvega strešnega veznika, ki ga obremenjujeta navpična sila Pi in stranska sila Pa.
Izračunaj pri 10-kratni varnosti uporne momente tlačnih palic.
2. Določi lastno težo ter vlečno silo lokomotive, ki naj pospeši 100-ton-ski vlak v 20 sekundah na hitrost 10 m/sek.
Drsni torni koeficient je 0,2, takalni torni koeficient je 0,05, ležajni torni koeficient je 0,05, premer koles je 1000 mm, premer tečajev je 180 mm.
3.	Simetrična vijačno-kolenasta stiskalnica naj pritisne v smeri sime-trale krakov s silo 10.000 kg. Določi izmere obeh bronastih matic, če je razmerje med premerom vijačnega stebla in zunanjim vijačnim premerom enako 4: 5. Dopustni specifični tlak jeklenega kvadratičnega navoja na matični bron je 100 kg/cm2. Dopustna natezna napetost vijačnega stebla je 800 kg/cm2. Torni koeficient v navojih je 0,1. Kolika sila je potrebna na ročici 400 mm za stiskavanje?
Termodinamika :
1. Parni kotel proizvaja na uro 800 kg suho nasičene pare 12 ata. Vstopna temperatura vode je 35 0 C. Kuri se s premogom, ki ima 3500 kal/kg spodnje kurilne vrednosti, gospodarski učinek kotelnc naprave je pa 75 %. Koliko premoga sc pokuri na uro in kako velik je izparilni koeficient?
2. Določi tekočinsko toploto, izparilno toploto, energijo, entropijo, toplotno vsebino in prostornino, ki jo ima 1 kg suho nasičene pare 10 ata.
3. Elektriški generator 200 kW poganja parni stroj, v katerega ko-telni napravi sc pokuri na uro 300 kg premoga s 3000 kal/kg spodnje kurilne vrednosti. Koliko procentov premogove toplotne energije sc izkoristi?
4. Kompresor je dimenzioniran za dobavo 80 in® zraka na minuto pri 15° C in 760 mm Hg. Praktično pa nastopajo temperature do 4011G in tlaki do 715 mm Hg. Za kateri minutni volumen mora biti ta kompresor konstruiran, da lahko pri teh pogojih dobavlja 80 m3/min.?
5. Pnevmatično kladivo ima bat s premerom 25 mm in izvaja silo 5 kg. Zračni tlak je 745 mm Hg. Kako velik je absolutni tlak zraka v valju?
Strojni elementi in dvigala:
1. Kolik mora biti pogonski elektromotor za stružnico, ki ima v vre-teniku štiristopno jermenico s premeri: 310, 245, 185, 135 (460, 400, 340, 270) mm za 75 (80) mm širok in 6111111 debel jermen? Predležno vreteno z odgovarjajočo enako štiristopno jermenico se vrli z 250 (200) vrtljaji na minuto. Določi tudi premer predležnega vretena in izmere obeh ležajev tega vretena.
2. Za vijačno stiskalko na torna kolesa, ki izvaja v hipu udarca pritisk 60 (50) ton s hitrostjo 0,25 (0,3) 111/sck, določi izmere vijaka, matice, zamahnjaka in obeh tornih koles, ako znaša dvig pestiča 200 (180) mm. Vijak naj bo trostopen.
Hidravlični stroji:
1. Zatvornico iz hrastovega lesa (dopustna obremenitev na upogib 80 kg/cm-, spec. teža 1,2 kg/dnv') dvigamo z gibalnim vijakom. Globina najvišje vode je 1 (1,4) 111, širina zatvornice je 1,7 (1,3) 111. Zaprta zatvornica naj sega 20 cm nad gladino najvišje vode. Torni koeficient je 0,4. Teža železja 11a zatvornici je enaka približno Va teže zatvornice.
Izračunaj: a) debelino lesene zatvornice, b) silo, potrebno za dviganje zatvornice, c) silo, s katero je vijak naprt na uklon.
2. Normalno tekoča Francisova turbina s premerom 1220 (1280) mm deluje pri vodni množini 3 (4) m3/sek. in pri padcu 10 (13) 111.
Izračunaj ustrezajoče vrednosti za vodno množino, efekt in število obratov pri isti turbini, če se bo padec spremenil na 15 (9) 111.
3.	S centrifugalno črpalko hočemo črpati vodno množino 600 (700) l/sck. na višino 60 (40) m. črpalko poganja vodna turbina, za katero je na razpolago vodna množina 350 (400) l/sek.
Izračunaj padec, potreben za pogon turbine.
Kalorični stroji :
1. Koliko konjskih sil oddaja Dieselov motor, ako je premer valja 275 mm, dvig 400 mm in obratov na minuto 500?
2. Določi glavne dimenzije parnega stroja na izpuh za 60 KS efektivne delazmožnosti pri 120 obratih na minuto in 12 ata vstopnega parnega pritiska. Na podlagi parnega (30 % polnitve) in Zcuncrjevcga diagrama določi tudi izmere Triekovega razvodnika in izsredniške ročice. Razvodnik z okrovom skiciraj v merilu 1 : 5 ali 1 : 2,5.
Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek.
Slovenščina :
Važnost elektrifikacije podeželja.
Matematika:
1. Za amortizacijo dolga moramo plačevali 16 let v začetku vsakega meseca 2800 din. Koliko let bi morali namesto tega plačevati po 2200 din mesečno? p = 8 K %■
2. Kolika je prostornina poševnega stožca, če merita največja in najmanjša stranica 31 cm in 19 cm ter oklepata kot = 118°	17 '	47"?
3. V kolikih kotih seka premica x + y = 3	parabolo ij-	—	4 x in kolika
je ploskev, ki jo premica odreže od parabole?
4. Včrtaj določeni krogli s polumerom (>	pokončni valj	z	največjim
plaščem.
Mehanika :
1. V skicirani prekatni konstrukciji določi palične sile po Cremonovi metodi.
2. Nosilec, sestavljen iz dveh profilnih želez oblike U, dolžine 4 (5) m, na obeh straneh členkasto vpet, je obremenjen na tlak s silo 4000 (5000) kg.
Določi razdaljo med obema profilnima železoma in pa dimenzije profila (številko) za pogoj, da je teža nosilca najmanjša.
3. Določi ono dolžino prosto ležečega nosilca na dveh podporah, pri kateri maksimalna upogibna napetost doseže dopustno napetost. Nosilec je iz profilnega železa oblike u, št. 30 (20), leži na podporah z ožjo stranico ter je na sredi pokončno prevrtan z okroglo luknjo, premera 3 (2) cm; dopustna upogibna napetost je 1200 kg.
Hidravlika >
1.	Francisova turbina ima pri padcu 2 m učinek 2,2 KS; pretočna vodna množina znaša 110 1 v sek., število obratov je 220 v minuti. Določi učinek, vodno množino in število obratov pri padcu 5 m.
2.	Črpalka tlači v minuti 8 m:! vode v rezervoar, ki se nahaja 15 m više. Dolžina cevovoda je 140 m; pri računu odpora je treba upoštevati tudi 8 enostavnih krivin in 1 povratni ventil. Določi pritisk črpalke.
«5. V nekem Veterniku vlada nadpritisk 12 at; vodna gladina je 2 m nad iztočno odprtino. Voda odteka v rezervoar, ki je postavljen 20 m više. Odpor cevovoda cenimo na 4 m vodnega stebra. Določi iztočno hitrost.
Obča elektrotehnika I. del:
1. Za istosmerno kotvo s podatki:
učinek 4,5 KS, napetost 240 V, obratov 1200/min, število utorov 20, kolektorjevih lamel 20, magnetni tok v zraku 5000 silnic/cm-, ploščina polovega čevlja (25 X 40) cm”,
izračunaj in nariši ročno navitje.
2. Za asinhronski motor v zvezdnem stiku s podatki:
napetost 220 V', tok praznega teka 5,4 A, učinek 350 W, oziroma pri kratkem stiku napetost 98 V, tok 40 A, učinek 2050 W,
a) nariši s pomočjo Heylandovcga diagrama krivuljo koristnega učinka in cos r/.-krivuljo glede na maksimalni kratkostični učinek pri obtežbi %, Ü, in cos <f,max;
b) določi skupni upor rotorja in stalorja, središče diagrama in slip pri največjem cos </>, ako sta oba fazna upora statorja in rotorja enaka.
Obča elektrotehnika, II. del:
Projektiraj hidročentralo za vodno množino 2 (20) nvVsek in netto -padec 120 (12) m.
Izdelaj osnovno dispozicijo centrale, stikalni načrt, detajlni načrt visokonapetostnega prostora z upoštevanjem razvrstitve elektriških aparatov, in detajlno skico zvez merilne garniture, ki obstoji iz vatnega in reaktivnega števca.
Delovodska šola, gradbeni oddelek.
Slovenščina in spisje >
Zidarski mojster (tesarski mojster) N. N. v Radovljici pošlje trgovcu .1. .1. v Kranju na osnovi ustnega dogovora sklepno pismo za prevzem vseh stavbnih del na novi enodružinski hiši (vseh tesarskih del pri novi enodružinski hiši), in sicer z naslednjimi pogoji:
1. vse delo se mora izvršiti točno po vložnih in podrobnih načrtih;
2. ukrepi za varnost delavcev;
3. stavbno nadzorstvo;
4. prekoračenje proračuna v primeru izpremembe načrtov;
5. rok dovršitve;
(j. konvencijska kazen 50 din dnevno;
7.	plačilo:
a)	zidarji: V:i pavšalne vsote, ko bodo položeni temelji, V» vsote, ko bo stavba pod streho, V.-i vsote manj 5 % vsote po izvršeni kolavdaciji, 5 % vsote pa eno leto po kolavdaciji;
b)	tesarji: ‘/.-s vsote, ko bodo položeni stropi, ’/» vsote, ko bo postavljeno ostrešje, V.i vsote manj 5 % vsote ob kolavdaciji, 5 % vsote pa eno leto po kolavdaciji;
8.	odstranitev eventualnih navzkrižnosti.
Sestavi:
1. sklepno pismo mojstra;
2. nasprotno sklepno pismo trgovca.
Matematika:
1. Koliko zareznih strešnikov potrebujemo za strešno kritino v sliki 2. označene strehe, ako se računa 1(5 strešnikov za 1 m2 in je izguba zaradi preloma in obsekavanja 1 'A %'!
Naklonski kot strehe je 45 °.
2. Nekdo je posodil 9.400 din po (5 % in dobil z obrestmi vred 12.220 din nazaj; koliko časa je bil denar izposojen?
M. Nabiralnik za vodo drži 02 lil ter se lahko polni po dveh ceveh A in B. A daje v vsaki minuti 35 litrov, B pa 20 litrov; kako dolgo traja polnjenje praznega nabiralnika, ako se cev A odpre 20 minut prej nego cev B?
4.	Izračunaj x iz 6 — 2 = 8 .v x xa
Gradbeno poslovanje:
1. Čuvajnica po predloženi skici je iz opečnega zidu (votlaki), ima betonski podzidek (1 : 10) ter betonski temelj (1 : 12) in je pokrita z ž. b. strešico, izolirano spodaj s platonskim opažem, trstenim in ometanim. Tla ima lesena na 10 cm visokem posipu iz prodca ter 20 cm visoki plasti prodnikov. Vse mere, izolacija itd. so razvidne iz skice.
Napravi proračun težaških, zidarskih in tesarskih del, in to na osnovi izkaza količin ter analize enotnih cen.
Za kalkulacijo upoštevaj te-le cene: zid. in les. ure po 0 din, težaške ure i>o din 3,50, betonski prodec po 30 din za m3, mivka po 00 din za nv‘, gašeno apno po 180 din za m", nasipni prodec po 50 din za m3, prodniki po 40 din za m3, opečni votlaki po 350 din za 1000 kosov, cement po 75 din za 100 kg, bet. železo po 5 din za kg, smrekov les po 300 din za m3, asi', lepenka št. 80 po 12 din za m2, trstika po din 1,50 za m2.
Izkopnina bo planirana okrog hišice.
2. Kdo izda gradbeno dovolilo za zgradbo v vaseh?
3. Ali sme izdelovati zidarski (tesarski) mojster načrte?
Statika in armirani beton s
A.	Zidarji:
1. Dimenzioniraj železobetonski steber neprekinjenega nosilca za podatke v sliki 3.
2. Dimenzioniraj stropnike, železobetonsko ploščo in traverzo stropne konstrukcije po sliki 4. za izrabno obremenitev p = 200 kg/m2. Predelna stena iz luknjičaste opeke je 3 m visoka.
Slika 2
3.	Preizkusi stabiliteto opornega zidu po sliki 5., upoštevajoč naravni pobočni kot ,p = 40 °, torni kot r/>, = 20 0 in prostorninsko težo zasipnega materiala y = 1,8 t/m3!
P
Slika 3.
Slika 4.
Slika 5.
B. Tesarji :
1. Dimenzioniraj špirovce, lege in tramovje strešnega poveznika po sliki 6., upoštevajoč razmak poveznikov A = 4,50 in.
2. Zmozničen nosilec z razpetino / = 5,1S m je obremenjen enakomerno z bremenom r/ = 1884 kg/m. Dimenzioniraj nosilec in moznike.
3. Lesen predalčni nosilec po sliki 7. je obremenjen enakomerno z bremenom q = 1000 kg/m. Določi palične sile grafično in analitično.
  aoco - -
Slika 7.
Slika (i.
Stavbarstvo :
A. Zidarji:
Dana je kotirana skica pritličja, podstrešja ter prerez male stanovanjske hiše na deželi. Hiša je podkletena samo pod kuhinjo.
Zriši s svinčnikom:
1. polirski načrt pritličja, ppdstrešja, kleti, prerez A -B ter končni pogled v merilu l : 50;
2. v kletnem tlorisu zariši kanal ter greznico;
3. vložni načrt kletnega tlorisa v merilu 1 : 100;
4. podrobnosti v merilu 1 : 20 od strešnega napušča z visečim žlebom, dimniškega oklepa ter izolacijo kletnega in temeljnega zidovja.
B. Tesarji :
Dana je kotirana skica podstrešnega tlorisa stanovanjske hiše.
Zriši s svinčnikom:
1.	vložni načrt podstrešnega tlorisa s strešno izvedbo, z razdelitvijo glavnega ostrešnega povezja, prereze A — B, C — D, E — F ter G — H, vse v merilu 1 : 100;
2. polirski načrt v merilu 1 : f>0 za poslopni trakt na levi strani, nadalje prereze A — B, C — D, E—F in G — H z dimenzijami ostrešnega lesovja;
3. podrobnosti v merilu 1 : 2(1 od strešnega napušča z visečim žlebom, dimniškega oklepa ter podstrešnega okna.
Delovodska šola, strojni mojstrski oddelek.
Slovenščina in spisje :
1. Stavbenik Zupančič Anton v Kranju sklene 1. marca 1937. z Janezom Martincem, ključavničarskim (elektroinstalaterskim) mojstrom v Ljubljani, pogodbo za prevzem stavbnih ključavničarskih (elektroinstala-terskih) del na novi stavbi trgovca Franceta Ranta v Kranju, in sicer pod naslednjimi pogoji:
a) dogovorjena vsota 8650 din;
b) rok popolne dovršitve;
c) plačilni pogoji: 2700 din ob podpisu pogodbe, 2700 din po brezhibni dovršitvi, 2700 din ob kolavdaciji, ostanek 550 din pa prejme mojster eno leto po kolavdaciji;
č) jamstvo in popravila del po krivdi mojstra;
d) konvencijska globa 40 din dnevno.
Sestavi:
a) vabilo stavbenika, naj ključavničarski (elektroinstalaterski) mojster na osnovi načrtov in skic pošlje proračun in ponudbo,
b) pogodbo.
2. Sestavi na osnovi osebnih podatkov prošnjo z vsemi prilogami na sresko načelstvo, da izda pooblastila za izvrševanje ključavničarskega (elek-troinstalacijskega) obrta.
Matematika:
1. Posojilo 30.000 din je treba pri obrestni meri 9 % amortizirati v 15 letih. Letni obroki so plačljivi konec leta. Kolikšni so in za koliko se znižajo, če se po 7 letih obrestna mera zniža na 5 %?
2. Pokončni stožec ima višino 20 cm in premer osnovne ploskve 72 cm. Izračunaj kote stožčevega preseka, površino in težo stožca za primer, da je jeklen!
3. Koliko je treba obtežiti votlo kroglo iz 1,5 mm debele bakrene pločevine, premera 165 mm, da bo do vrha potopljena plavala v vodi?
4. S pomočjo katerega delilnega kroga bomo delili na 63 enakih delov z delilnim aparatom, na katerega vretenu sedi zobato kolo z 42 zobmi, poganjano z enostopnim vijakom?
Mehanika :
1.	Od jermenice, ki ima 1000 obratov, naj se po dveh predležjih prenese vrtenje na transmisijo. Celokupno prenosno razmerje <p = Izra-
oU
čunaj števila obratov predležij in transmisije ter premere pripadajočih večjih jermenic, ako znašajo premeri pogonske jermenice in manjših j e i -menic obeh predležij 120 mm.
2.	Izračunaj težo venca zamašnjaka, katerega presek s potrebnimi podatki dimenzij ti kaže skica (slika 8.).
H = 2000 mm	y	=	7,2	kg/dur'
tso —jflaf—
Slika K.
8.	Po strmini z naklonskim kotom « = 20" se giblje voziček. Vrv, na katero je voziček privezan, sc navija na vreteno s polumerom r 100 mm. Vreteno vrtita dva delavca, ki njih vsak proizvaja na ročici R = 400 mm silo P - 10 kg. Kako veliko breme (brez upoštevanja trenja) moreta delavca premagati?
4. Izračunaj premer <1 gredi in vijake za sklopko po skici (slika 9.).
r = 1,5 d ks = 400 kg/cm-N = 35 KS /i = 140
i = 4 (štev. vijakov)
Wt = 0,2 d3 ki	= 300 kg/cm-
5. Polni oporni tečaj nosi 3000 kg težke strojne dele; gred je dolga 3000 nun in ima premer 100 mm; y = 7,5 kg/dm3; n = 120; /1 = 0,05.
Izračunaj efekt v KS, ki je potreben za premagovanje trenja, če je tečaj vtečen.
Strojegradba :
Na osnovi predloženega načrta lopute za sesalno cev črpalke zriši s svinčnikom delavniške risbe v merilu 1:1.
Opiši obdelavo narisanih kosov od surovine do izdelka in navedi elemente za kalkulacijo prodajne cene izdelka.
Uporaba tabel je dovoljena.
Delovodska šola, elektroinstalaterski oddelek.
SlovenSčina in spisje :
Kakor strojni oddelek.
Matematika:
Kakor strojni oddelek.
Mehanika :
Kakor strojni oddelek.
Praktična elektrotehnika:
1.	Na osnovi predloženih tlorisov trostanovanjske hiše in danih podatkov
1. izdelaj instalacijski načrt in detajliran proračun,
2. naširi dvopolno shemo stopniščne razsvetljave,
3. določi osvetljenost v vsakem prostoru pritličja:
Podatki:
Dovod k razdelilcem je priključen na prosto napeljavo s 380/220 V. Instalacija naj se izvede z NGA- in NL-žico pod ometom. Svetla višina prostorov je 3,2 m. Vsako stanovanje ima svoj lastni razdelilec. Na razdelilcu v pritličju je priključena stopniščna razsvetljava. Vtikalne doze naj se priključijo na poseben tokovni krog.
Instaliraj
a)	v kleti: v prostorih I, 11, 111 in IV' po eno žarnico in po eno vtikalno dozo, v prostorih V in VI po eno žarnico;
h) v pritličju in v nadstropju: v prostorih I, II in III po eno žarnico in po eno vtikalno dozo, v prostoru IV en lestenec z žarnicami (3 + 1) in eno vtikalno dozo, v prostorih V, VI in VII po eno žarnico.
Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski,
keramiški in graverski oddelek.
Slovenščina in spisje:
Podobnik Ivan, graverski (kiparski, keramiški) mojster v Kranju, je prevzel pri Malenšku Davorinu, trgovcu na Bledu, na osnovi sklepnega in nasprotnega sklepnega pisma večje naročilo za vsoto 12.500 din.
Trgovec bo poravnal račun v 3 obrokih po 4000 din, ostanek 500 din pa bo obdržal kot jamstvo za solidno delo za dobo enega leta po izvršenem naročilu.
Sestavi:
1. spremno pismo k nakazilu 1. obroka 4000 din dne 2. junija 1937., ker je mojster z delom pričel;
2. mojstrovo potrdilno pismo prejema I. obroka dne 5. junija 1937.;
3. spremno pismo k nakazilu 3. obroka 4000 din dne 5. oktobra 1937., ki vsebuje tudi obračun izplačil.;
4. pismo, s katerim mojster potrdi prejem 3. obroka in izjavlja, da se strinja z obračunom.
Obrtno računstvo in kalkulacija t
1. V podjetju so trije družabniki, ki so imeli na početku poslovnega leta sledeče glavnične deleže: A 14.000 din, H 12,000 din, C pa 10.000 din. Na kraju poslovnega leta znašajo vsa aktiva 85.000 din, pasiva pa 18.000 din. Privatni potroški so znašali za A 6500 din. za H 5500 din in za C pa 3000 din.
Koliko znaša letni dobiček, če se obrestujejo glavnice po 4 % in se dobiček razdeli sorazmerno glavnicam. Napravi obračun ter vknjižbe na računih glavnice in zasebnih ter jih zaključi.
2. Napravi diskontni obračun dne 31. avgusta 1937. za sledeče menice: din 917,50 za 20. november, din 842,75 za 1. oktober, din 1000,— za
16.	oktober, din 563,25 za 4. november in din 1231,50 za 28. november.
Diskont %, provizija \'A % in ostali diskontni stroški 25 din.
Ženska obrtna šola.
Slovenščina in spisje s
1. Mojstrica Ana Slapar v Ljubljani pošilja dne 1. marca 1937. gospe .losipini Kotar v Borovnici račun za izvršeno obleko (perilo, vezenino) v znesku 700 din.
2. Po treh mesecih opominja Ana Slapar drugič gospo Josipino Kotar, naj poravna svoj dolg.
3. Gospa Josipina Kotar odgovori na ta opomin, da ne more plačati dolga in prosi za plačilo dva meseca odloga.
Obrtno računstvo in kalkulacija:
1. 16 pomočnic zasluži v 12 dneh 3840 din, če delajo po 8 ur na dan. Koliko zasluži pod enakimi pogoji 20 pomočnic v 14 dneh, če delajo po 9 ur na dan?
2. Mojstrica otvori atelje z začetnim kapitalom 25.000 din, (6 % obresti), najame lokale proti mesečni najemnini 650 din, davkov računa letno 916 din, razne zavarovalnine znašajo mesečno din 76,50, kupi stroje za 8450 din (6% odpis), opremo za 4980 din (10% odpis), orodje za 965 din (20% odpis), mesečno porabi za kurjavo in razsvetljavo 115 din, drugi upravni stroški znašajo mesečno povprečno 45 din.
Zaposli 2 pomočnici, prvo z mezdo din 2,75, drugo z mezdo din 2,50 od ure ter vajenko v prvem letu z dnevno odškodnino 9 din; zase računa od ure 4 din (% časa v pisarni).
Izračunaj za 3 mesece:
a) produktivne in neproduktivne mezde (mesec računaj 25 dni po 8 ur);
b) režijo v dinarjih;
c) režijo v procentih od mezd.
3. Glavna knjiga (knjiga dolžnikov in upnikov).
Krojno risanje na oddelku za krojenje in šivanje perila:
Po danih predlogah (štiri skupine) izdelajte kroje v četrtinski meri:
1. moška pižama,
2. moška spalna srajca, damske spodnjice,
3. damska krilna kombinacija, jutranja jopica,
4. damska spalna srajca, otroška pižama.
Krojno risanje na oddelku za krojenje in šivanje oblek:
Po danih predlogah (štiri skupine) izdelajte kroje v četrtinski meri:
1.	angleški	modni	kostum v smoking obliki,
2.	angleški	modni	kostum s prekrižanimi	reverji,
3.	angleški	modni	plašč v gladki obliki,
4.	angleški	plašč v	športni obliki.
Strokovno (dekorativno) risanje na oddelku za vezenje:
Izvrši samostojen osnutek za pisalno mapo (45 X 32 cm), uporaben za izdelavo v aplikaciji. Kot motive uporabi oblike s kranjskih kožuhov.
Statistika obiska in končnega uspeha v šolskem letu 1936./1937.
Končni uspeh
Materinski jezik vseh vpisanih
Število
Izdelali so
Izdelali niso
vseh
pisanih
Šola
Arhitektonsko-gradbeni odsek
IV.
Strojni odsek
IV.
Elektrotehniški
odsek
IV.
Gradbeni oddel ek
Strojni oddelek
Elektroinstalaterski
oddelek
Mizarski in strugarski oddelek
Kiparski in rezbarski oddelek
1.—III.
Keramiški oddelek
I.-III.
Graverski oddelek
Oddelek za krojenje in šivanje perila
Oddelek za krojenje in šivanje oblek
Oddelek za umetna dela (vezenje)
L—III.
mojstr. tf čaj
Banovinska šola za glasbila
563527
409
154
536
121
274
Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1936./1937. in obča klasifikacija
število vseh vpisanih:
Učencev: 409, učenk: 154.
Z ozirom na končni učni uspeh so v tem imeniku navedeni:
pod a), ki so letnik izdelali, ležeče tiskani z odličnim uspehom, razprto tiskani s prav dobrim uspehom, ostuli z dobrim ali zadostnim uspehom;
pod b), ki so dobili samo iz enega predmeta oceno nezadostno in lahko opravljajo popravni izpit, predmet v oklepaju;
pod c), ki niso izdelali in smejo letnik ponavljati; pod č), ki niso izdelali in ludi ne smejo letnika ponavljati; pod d), ki zaradi bolezni ali vpoklica v vojaško službo niso bili ocenjeni in smejo razred ponavljati ali opravljati razredni izpit: pod e), ki so med letom izstopili ali bili odslovljeni.
Državna tehniška srednja šola.
število vseh vpisanih: 279.
Učencev: 272, učenk: 7.
Tehniška srednja šola, arhitektonsko - gradbeni odsek.
Število vseh vpisanih: 102.
Učencev: 97, učenk: 5.
/. letnik.
Razrednik: Ing. arch. Fatur Dragotin, profesor.
a)
1. Antončič Josip
2. Auer Anton
3. Elikan Alojzij
4. Girandon Alojzij
5. Levičnik Mihael (5. Lnkež Vladimir
7. Mandrino Milan
8. Marovt Janez
9. Martinec Anton
1. Bernik Milan
2. Deisinger Ludvik
3. Ham Franc
c)
10. Nastran Ivan
11. Oman Jožef
12. Pavlovčič Alojzij
13. Pevc Stojan
14. Rems Konrad
15. Roškar Vladislav 1(3. Semič Stanislav 17. Skvarč Stanislav
4. Ljubič Anton
5. Matjašič Franc ti. Nebec Alojz
7.	Perko Matija X. Pirš Branko
9.	Pokorny Frančišek
10.	Šeme Srečko
1.	Čepeljnik Božidar
1. Cvar Feliks
2. Mugcrlc Stanko
č)
(I)
11. Vrbinc Franc
12. Zagradnik Jožef
13. Žagar Ivan
2. Janovsky Vladimir
3. Tominc Stanislav
//. letnik.
Bazrednik: Ing. arch. Kryl Pavel, profesor.
a)
1. Arko Vincencij
2. B e z j a k Aleks a n d c r
3. Cer Viktor
4. Cimperman Ivan
5. Kavs L u d o v i k
0.	Kenda Ivan
7.
8.
9.
b)
Kisovec Karel Majcen Nikolaj Možina Ladislav
K). Novak Leopold
11. Pečan Bogomil
12. Bausavljevič Danilo
13. šveiger Anton
14. Ulčakar Hermenegilda
15. Usenik Jožef
16. Verbič Ivan
17. Zrimšek E g i d i j
1. Lobenwein Sigfrid (statika in armirani beton)
2. Pohar Vojteh (statika in armirani beton)
1. Kadunc Jožef
2. Lilleg Vincencij
1.	Hunove Franc
1. Božnik Karel
2. Jerše Jožef
3. Mišvelj Svetoslav
c)
d)
e)
3. žerdin Štefan
4. Žitnik Egon
2.	Terčelj Budolf
4. f Pahor Jože
5. Suliman-Grudzinski Ivan (i. t Valant Milan
III.	letnik.
Razrednik: Ing. arch. Kregar Bado, profesor.
a)
1. Čekuta Viljem
2. Jurjevčič Milan
3. Kmecelj Irmina
4. Kuželički Emil f). Malnarič Jožef
6.	Peršič Friderik
7. Planinec Emil
8. Ravbar Ljudmila
9. Sadravec Janez
10. S e i b i l z Miroslav
11. Vesel Nada
b)
1.	Boruta Pavel (statika in armirani beton)
1. čač Stanislav
2. Gomiršek Franc
3. Hlebš Ivan
4. Kerševan Avgust
5. Kokolj .losi])
(i. Lunder Nikolaj
c)
7. Nastran Henrik
8. Oberžan Anton
9. Plestenjak Andrej
10. Stepančič Tomo
11. štoviček Jenda
IV.	letnik.
Razrednik: Ing. arch. Kos Miroslav, profesor,
a)
7. Rozin- '1' o in š c F r a n c
8. Str a j n a r O t o n
9. S veti n a Blaž
10. Šalamun Franc
11. Urankar Anton
12. Vajda Zdenka
b)
1.	.Jeglič Vladislav (statika in armirani beton)
1. Gale Mari j a n
2. Grubišič .losi])
3. Kremžar Viljem
4. Lokar Aleksander
5. M e 1 i h a r B o g d a n
6. Race Boris
Tehniška srednja šola, strojni odsek.
Število vseh vpisanih: 91. Nobene učenke.
I.	letnik.
Razrednik: Ribarič Miho, profesor.
a)
1. Ambrožič Bogdan
2. Brili Zvonimir
3. Č. e b u 1 a r L u d o v i k
4. Gosak Martin
5. Jerančič Edvard
6. Jošar Štefan
7. Konstantin Stane
8. Koren Dušan
b)
1.	Beguš Friderik (opisna geometrija)
2.	česen Jožef (matematika)
c)
1. Jakše Franc
2. Jeločnik Ljuboslav
3. Kralj Mirko
č)
9.	Lenarčič Boris
10. Lipoglavšek Stanko
11. Noč Vladimir
12. Puh Boris
13. Rant Ivan
14. S k a č e j O t ni a r
15. Terlep Matija 1(5. Wedain Jožef
3. Gabrijevčič Dušan (opisna geometrija)
4. Weissbacher Oton (opisna geometrija)
4. Ocvirk Gregor
5. Pajk Silvester
(j. Tratenšek Friderik
1.	Mlakar Dragotin
Bulovec Ivan
Jagodic Jože Japelj Rudolf
d)
e)
2. Jurše Leopold
3. Vahen Stanislav
1.
2.
3.
II. letnik.
Razrednik: Ing. Hacin Fridolin, profesor.
a)
Kralj Ivan Logar Anton Pirc Franc Počivalšek Božidar Poženel Pavel
b)
Dernovšek Boris (termodina- 4. Seljak Vojemir (termodina-
6. Prhavc Anton
7. Seljak Božidar
8. Stanonik Ivan
9. Šinkovec Ludovik 10. Trampuš Emil
mika)
Knol Vincenc (termodinamika)
Omerza Franc (mehanska tehnologija)
c)
Arzenšek Alojz Cirinan Ivan Germek Jožef'
1. Daxkobler Oskar
4)
c)
mika)
r>. žerjav Radoslav (termodinamika)
4. Gobec Henrik
5. Slepčevič Momir ti. žižek Viljem
2. Rože Danilo
1.	Mulley Gustav
///. letnik.
Razrednik: Ing. Tavčar Riko, profesor.
a)
Bali Mihael Ceglar Franc De-Reggi Franc Dovč Valentin Hrovat Stanislav
9. Preinfalk Jožef
10. Rosman Miroslav
11. Suliman-Grudzinski Edmund
12. Supan Viktor
13. š t r u m b 1 Alojzij
Lajovic A 1 c k s a n d e r 14. Zakotnik Alojzij
Mehle Ivan P e u n i k Oton
15. Zupančič Anton
b)
Baraga Alojzij (matematika) 4. Komac Branko (matematika) časi Bojan (mehanika)	5.	Vodišek	Franc	(mehanika)
Jesse Anton (matematika)
e)
1.	Mihalek Otmar
Razrednik: Ing. Preinelč Stane, profesor.
a)
1. Bodner Anton
2. Breg a r E d v a r d
3. I) u I a r J a n e z
4. Krč Vik to r
5. Kulakov Dimitrij
6. K u n a v e r Iv a n
7. Likar Leon
8. Martinšek Anton
9. Osterman Viktor
10. Paller Geza
11. Starc Ivan
12. škof Viktor
13. Trampuš Roman
14. Zabret Štefan
Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek.
Število vseli vpisanih: 80.
Učencev: 84, učenki: 2.
I. letni
Razrednik: Ing. Debeli
a)
1. Blažič Vladislav
2. Dolenc Andrej
3. Drinovc Rudolf
4. Drobne Josip
5. Koleša Janez
6. Kontier Zlatko
7. Koser Ivan
8. Kožuh Jožef
b)
1. Hlede Dragotin (kemija)
2. Hodoscsek Koloman (matematika)
c)
1. Ješe Ludvik
2. Krasnik Miroslav
e)
1. Cerovac Pavel
2. Debelak Bojan
II. letnik. Razrednik: Ing. Pečenko a)
1.	Ajdič Gustav	6.
2.	Fantur Jožef	7.
3.	Japelj Janez	8.
4.	Klenovšek Radoslav	9.
5.	Kolman Franjo	10.
k Joža, profesor.
9.	Kužnik Jože
10. Ladinik Janez
11. Logar Vladimir
12. Pojbič Evgen
13. S a v c t z V i I h c 1 m
14. Trampuš Ladislav
15. Vrščaj Stanislav
16. Zakotnik Janez
3. Marn Franc (kemija)
4. Tori Ljubomir (matematika)
3.	škorjanec Karel
3.	Mikloš Andrija
Ladislav.
K o m a n A 1 b i n Križnič Bojan K u n a v e r M i li a e 1 Lenaršič Janko M c r n i g E r i k
11. Mrak Alojzij
12. Počivavšek Marjan
13. Por Jožef
b)
1. Hanzliček Franc (obča elektrotehnika)
2. Justin Janko (obča elektrotehnika)
3. Šemrov Vladimir (obča elektrotehnika)
c)
1. Jäger Herman
2. Keršnik Dragotin
3. Kosi Anton
4. Rostan Drago
e)
14. Ružič Drago
15. Zupančič Bruno
4. Šlibar Marija (mehanika)
5. Vidrajz Franc (obča elektrotehnika)
(5. Zorič Bogomir (obča elektrotehnika)
5. Seifried Ivan (j. Zabavnik Josip 7. Zupan Avgust
1. Mlakar Dragotin
IH. letnik.
Razrednik: Ing. Dovič Josip, profesor, a)
1. Benkovič Stanislav
2. č u č e k I v a n
3. Hodnik Franc
4. J u s t i n I v a n
5. Kočar Anton ti. Krist a n M i 1 a n
7. Kukec Herbert N. Mihevc Ivan 9. Škrinjar Jožef
10. š u n t a j s Jože
11. V o j t k o v s z k y E m i
1. Bakovnik Ivan (obča elektrotehnika)
b)
c)
2. Kocmur Viljem (nemščina)
3. Pirš Anton (nemščina)
1. Tomec Viktor c)
1. Vodopivec Dušan
IV. letnik.
Razrednik: Ing. Turnšek Viktor, profesor.
a)
1. Černe Alojzij
2. Dovjak Zdravko
3. .lonček Ladislav
4. Klopčič Franc
5. Kozic Emilija G. K o z j a k Ant o n 7. Lapajnar Viktor
«S. Mauchler Franjo
9. M a u c h 1 e r V i n k o
10. Reja Silvij
11. Schiller Miroslav
12. Supan Drago
13. štrukelj Marijan
14. Tome Ivan
15. Zajc Franc
»C ZD
Državna delovodska šola.
število vseh vpisanih: 101. Nohenc učenke.
Delovodska Sola, gradbeni oddelek.
Število vseh vpisanih: 20.
/. letnik.
Razrednik: Kremenšek Josip, profesor a)
1. Grabar Štefan
2. Kušar Ato jz ij
3. Ovnik Josip
4. Rozman Franc
5. Šinkovec Stanko
6. škerlavaj Drago
7. švirt France
8. žefran Franc
c)
1.	Trček Jakob
II.	letnik.
Razrednik: Ing. arch. Treo Rudolf, profesor.
1. Ankon Ladislav
2. Borec Peter
3. Cedilnik Franc
4. čurič Daniel
5. Hari Peter
6. Kovač Ivan
7. Mesarič Alojzi
1.	Fon Ivan
1.	Ivosanc Anton
a)
c)
d)
8.	Murn Karlo S). Narobe Mihael
10. Plečnik Franc
11. Sirnik Franc
12. Trilar Janez
13. Zibelnik Ivan
2.	Zupančič Ludvik
2.	Kuralt Franc
Delovodska šola, strojni mojstrski oddelek.
Število vseh vpisanih: 45.
Nobene učenke.
I.	letnik.
Razrednik: Ing. arch. Oražem Miroslav.
a)
1. Bollauzer Bogomil
2. Burger Jožef
3. Čerin M i h a e 1
4. Gaber Rudolf . Goli Karel
. Kogoj Vladislav . Kos Jožef
8. Kukic Ante
9. Marc Ivan
10. Mešiček Bogdan
11. Murovec Alojzi j
12. Novak Mihael
13. Pogačar Rudolf
14. P o ž u n Karel
15. Smole Ivan
16. Stante Frančišek
17. Štefančič Ivan
18. Švajger Ivan
19. Veretik Jernej
20. ŽitnikEvgen
1. Brodnik Milan	4.	Roter Ernest
2. Gregorec Mihael	5.	Rupnik Janez
3. Klopčič Maksimilijan	6.	Tomše Karel
II.	letnik-.
Razrednik: Ing. Petrič Hinko, profesor.
a)
1.	Blažič Josip	11.	Kert Vincencij
2.	Cizelj Marjan	12.	Kline Alojz
3.	Čuk Josip	13.	Mihevc Ivan
4.	Drago vi č Miloš	14.	Pečar S t a n i s l a
5.	Eiselt Ladislav	15.	Plešec Jože
6.	Frandolič Ivan	16.	Hituper Rudolf
7.	F ü č k o š t c f a n	17.	Rotar Martin
8.	Japelj Viktor	18.	š t r e k e 1 j Alojz
9.	Jedlončnik Jožef	19.	Vivod Božidar
Delovodska šola, elektroinstalaterski oddelek.
število vseh vpisanih: 20.
Nobene učenke.
1.	letnik.
Razrednik: Ing. arch. Oražem Miroslav.
Dolinšek Jožef Orehek Mirko Pahor Albert Prosen c. Jože f Slapšak Josip
1. Hili Josip
a)
e)
6. šorn Alojzij
7. Verčič Pavel
8. Vezjak Franc
9. Vidmar Josip
2.	Mlakar Bogomir
II.	letnik.
Razrednik: Ing. Skočir Rudolf, profesor.
a)
1. Bačnik Cvetko
2. Golar Josip
3. K r o n e g g e r M a r c e
4. Kvartič Franc
5. Leban Adolf
6. M eni č 1 g o r
7. Obrovski Jovan
8. Penko Ciril
9. Pepevnik Leopold
Delovodska šola, mizarski in struparski mojstrski oddelek.
število vseh vpisanih: 10.
Nobene učenke.
/. letnik.
Razrednik: Dolak Adolf, strokovni učitelj, a)
1. B r u 11 1 v a n
2. Jevnikar Anton
3. Knavs Anton
4. L e v e c O s k a r
5. Loga r F rane
(i. Lutar Štefan
7. Rakovec Anton
8. šepic Franc
9. Vrhovec Marijan
O
1.	Celar Danijel
//. letnika v tein šolskem letu ni bilo.
Državna moška obrtna šola.
Razrednik: Sever Anton, profesor.
število vseli vpisanih: 32.
Učencev: 27, učenk: 5.
Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski oddelek.
Število vseh vpisanih: 10.
Nobene učenke.
I.	letnik.
a)
1. Brejc Vladimir	4.	Lipoglavšek Ciril
2. Jakič Vladimir	5.	Perko Lojze
3. Lavrič Alojzij
c)
. Sigulin Anion
II.	letnik.
a)
1	Romih Milko
2. Turk Vinko
lil. letnik.
a)
1. Abram Ciril
2.	H u h F r a n c
Moška obrtna šola, keramiški oddelek.
Število vseh vpisanih: 9. Učencev: 5, učenk: 4.
/. letnik.
a)
1. čop Adelhajda	3.	Kisovec Janez
2. Kenda Stanc	4.	Tome Avguštin
e)
1. Kačer Dagmar
//. letnik.
a)
1. Kauter Sonja
III.	letnik.
a)
1. Ambrož Alojzij	3.	1’ resi I 1 k a
2. K r e g a r R a I' a e I
Moška obrtna šola, graverski oddelek.
Število vseh vpisanih: 13.
Učencev: 12, učenka: 1.
/. letnik. a)
1. Cesar Milena	4.	Krajši č V 1 a d	i
2. F r a n z o t Ant o n	5.	Ojsteršek .losi))
3. Fuchs Alojzij
e)
1. Zorič Miroslav
II. letnik.
a)
1. Hočevar Ciril	3.	Leskovic Vladimir
2. Kuclar Lccopold
III. letnik.
I
a)
1. Jerala Marjan	3.	Pribošek Franc
2. Kavčič Bruno
c)
m i r
Državna ženska obrtna Sola.
število vseh vpisanih: 142.
Zenska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje perila.
število vseli vpisanih: 59.
I. letnik.
Razrednica: Hiibl Marija, obrtna učiteljica.
a)
1. Adamič Milena	13.	Miklič M a r i j a
2. Bulc Veronika	14.	Mrak Jožefa
3. Ferjan Ana	15.	Novotny Milena
4. Keršič Štefanija	16.	Poznič Nada
5. Kokalj B r a n k a	17.	Smrekar Dragomira
6. Kubelj Katarina	18.	Stele Marjeta
7. Kuhar Marij a	19.	Stojanovič Božena
8. Kunstelj Ana	20.	šuštar Veronika
9. Leben Ana	21.	Šušteršič Milena
10. Legiša Mavrica	22.	Tomažič Marija
11. Makovec Elizabeta	23.	Vratič Valentina
12. Marinko Bernarda	24.	VVatzak Stanislava
b)		
1. Možina Miroslava (nemščina) 2.		Zabukovšck Ruža (obrtno računstvo in kalkulacija)
c; 1. Kolarič Hermenegilda	3.	Zabukovšck Vera
2. Kuinše Franja
č)
1. t Bogataj Olga
2. Furlan Alojzija
1.	Šušteršič Avguština
d)
1.	Godič Ivanka
e)
3.	Lenassi Marija
II.	letnik.
Razrednica: Svetec Vera, strokovna učiteljica-pripravnica
a)
1. Dolenc Emilija
2. Gostiša Marjana
3. H i r š m a n Danici a
4. Južina Ljudmila
5. Kogej M arij a
b)
1. Ambrož Marija (obrtno računstvo in kalkulacija)
2. Kurent Marija (obrtno računstvo in kalkulacija)
e)
(j. M i k 1 a v e c Jožefa 7. Slavič Jožica S. Spreitzer Štefanija 9. V a g a j a M arija 10. Zupan Marija
Ul. letnik.
Cerk Ana, obrtna učiteljica.
a)
Razrednica:
1. Habič Marija
2. Habjan Albin a
3. Kegli Terezija
4. Kmetič Roza
5. Lesar Cecilija
6. Mikuž Ljudmila
7. R a č i č Neve n k a
8. R o t a r Dragic a
9. Savnik Velen a
10. Savšek Martina
11. Sirec Danica
12. s u 1 c M i r o s 1 a v a
Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje oblek.
Število vseh vpisanih: 75.
L letnik.
Razrednica: Jarc Marija,		, strokovna		učiteljica-pripravnica.
		a)		
1.	B c n c d i k .1 u 1 i j a	n a	13.	M 1 i n a r Silva
2.	Bizjak Miloška		14.	P e r s o g 1 i o Anica
3.	D r a g a r Agat a		15.	Planinec Silva
4.	Havliček Silva		16.	Ribič M a r i j a
5.	H e b c i n Marija		17.	Rihtarič Nada
6.	Hočevar Cirila		18.	Rodič Rajka
7.	K o k a 1 j V era		19.	Sever Ludvika
8.	Krijl Jerica		20.	S c h r i m p 1' H e r t a
9.	Lavrenčič P a v 1	a	21.	T o r k a r M a j d a
10.	Lavrič Irena		22.	Ujčič Bogomila
11.	Leban A n a		23.	Urbar Frančiška
12.	MiSvelj Frančiška	b)		
1. Debevec Amalija (nemščina) 3. Ulčar Marija (obrtno
2. Tomc Emilija (obrtno	računstvo in kalkulacija) računstvo in kalkulacija)
c)
1.	Funtek Milena	2.	Ožbolt Danica
II.	letnik.
Razrednica: Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica-pripravnica.
a)
1. Berlot Marija
2. Bricelj Iv a n a
3. Brolih Ivana
4. Ceraj-Cerič Stanislava
5. Cerar Danica
6. G a s p a r i Marij a
7. H l a d k y M i r o s 1 a v a
8. Hribar Antonija
9. K r e u t z e r Albina
10.	L e g a n O 1 g a
11. Ovin Veronika
12. P e t e k M a r 1 c n k a
13. Peterlin Sl a v a
14. R u p a r D a n i c a
15. Rus A n a
10.	Rus Danijela
17. Senica Iva
18. Šink o v e c V e r a
19. Vičar Tatjana
20. V o d o p i v e c T a t j a n
b)
1. Jerala Adalberta (obrtno računstvo in kalkulacija)
2. Kerin Ana (obrtno računstvo in kalkulacija)
'A. Raunacher Gilda (obrtno računstvo in kalkulacija)
e)
1.	Ferčak Helena
	lil. letnik.
Razrednica: Novak Alojzija, strokovna učiteljica.	
	a)
1. Bahar Frančiška	12. Mika Karolina
2. Belič Magdalena	13. Osterman Angela
3. Bricelj Sl a n i	slava 14. Pirš Marija
4. Cotič Ra j k a	15. Plev č a k G a b r i j e 1 a
5. Černe Helena	16. R i h t a r š i č D a r i n k a
6. Dolinšek Evgenija	17. Rojina Martina
7. Drag a r E m a	18. širme Štefanija
8. Grilc Vida	1 S), š v e r M i r a
!). Jugovič Ljudmila	20. Vrhovec Regina
10. Juh Marija	21. Wolbang Hilda
11. .1 u r m a n Ciril	a 22. Žaga r M i 1 e n a
	e)
1. Bučar Štefanija
Ženska obrtna šola, oddelek za umetna dela (vezenje).
Število vseh vpisanih: H.
Razrednica: Sluga Marija, obrtna učiteljica.
/. letnik.
a)
1. Wolhar Danica
b)
1. Brass Vida (nemščina)
c)
1. Potrato Marjeta
11.	letnik.
a)
1. Jakulin Ljubica	H. Smrekar Katarina
2. Kralj Frančišku	4. Širca Marija
Ul. letnik. a)
Banovinska šola za glasbila.
Število vseh vpisanih: fl.
Nobene učenke.
Razrednik: Mušič Miha, banov, pogodbeni učitelj.
I. letnik.
a)
1. T u r š i č .lože 1' c)
1. Toine Alojzij
II. letnik. a)
1. Bertoncelj F r i d e r i k 3. Snoj Leopold
2. K 1 a d v a r .1 o ž e f
III. letnik.
a)
1.	(i o r š i č S t a n i s 1 a v	2. Smrekar Srečko
Mojstrski tečaj.
n)
1.	Franz Edvin	2. š u š t e r š i č A n t o n
rw	v •	•	•	■	•
Zavrsni izpiti.
Jesenski rok septembra 1936.
Završni izpiti so bili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku tehniške srednje šole pismeni od • 4. do 11. septembra, ustni dne 11. septembra;
na strojnem odseku tehniške srednje šole pismeni 10. septembra, ustni
11.	septembra;
na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole pismeni 10. in
11.	septembra, ustni 11. septembra;
na elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole ustni 11. septembra.
Uspeh izpitov:
Na arhitektonsko-gradbenem odseku tehniške srednje šole je. opravil izpit:
Velikanje Franc,
2	kandidata sta bila odklonjena za leto dni.
Na strojnem odseku tehniške srednje šole je opravil izpit:
Velikonja Ivan.
Na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole so opravili izpit:
1. Božič Rajko	3.	Kranjc Peter
2. Kamenšek Miro
Na elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole je bil kandidat odklonjen za leto dni.
Glavni rok junija 1937.
Izpraševalni odbor za tehniško srednjo in delouodsko šolo
je bil takole sestavljen (v oklepajih predmet izpraševanja) :
Predsednik:	direktor	Drž. tehniške	srednje	šole	v	Ljubljani,	v	dolž-
nosti odposlanca ministra trgovine in industrije; podpredsedniki:	starešine	odsekov Drž.	tehniške	srednje	šole	v	Ljubljani;
člani odbora:	vsi člani	izpraševalnih	komisij;
zapisnikar:	profesor	Košak Vinko.
Izpraševalne komisi je.
T c h n i š k a srednja šol a, arhitekt o nsko-gr a d boni
odsek:
Predsednik: profesor ing. arch. Kryl Pavel, člani: profesor ing. Dimnik Stanko (geodezija);
profesor ing. arch. Fatur Dragutin (arhitektura), zapisnikar; profesor Košak Vinko (slovenščina);
profesor ing. arch. Kos Miroslav (projektiranje, gradbene konstrukcije in tehnologija, osnove zgradb);
profesor ing. Novak Leo (inženirske gradnje);
profesor Ribarič Miho (matematika);
profesor ing. škof Rudolf (statika in armirani beton).
'1' e h n i š k a sre d n j a šol a, s t r o j ni odsek: Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor.
Člani:	profesor	ing.	Dovič	Josip (termodinamika);
profesor	ing.	Hacin	Fridolin (hidravlični in kalorični	stroji,
hidravliški stroji in pumpe, parni kotli) ; profesor ing. Hladnik Stanko (plinski motorji), zapisnikar: profesor Košak Vinko	(slovenščina);
profesor ing. Premelč	Stane (strojni	elementi	in	dvigala, hi-
dravlični in kalorični stroji, tehnologija, parni stroji); profesor Ribarič Miho (matematika); profesor ing. Tavčar Riko (mehanika).
'1' e h n i š k a s r e d n j a šola, elektrotehniški odsek: Predsednik: profesor ing. Premelč Stane.
člani:	profesor	ing.	Debelak Joža (elektriške meritve in	preizkusi);
profesor	ing.	Grogi	Roman (obča elektrotehnika);
profesor Košak Vinko	(slovenščina);
profesor ing. Pečenko	Ladislav (mehanika,	hidravlika,
s troj s Ivo);
profesor Povšič Jože (matematika), zapisnikar;
profesor Premru Vladimir (elektrokemija);
profesor ing. Turnšek Viktor (praktična elektrotehnika).
Delov o d s k a šol a, g r a d h e n i oddelek:
Predsednik: profesor ing. Novak Leo.
člani: profesor ing. Dimnik Stanko (gradbeno poslovanje); profesor ing. arch. Kryl Pavel (matematika); profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje), zapisnikar; profesor ing. škof Rudolf (statika in armirani beton); profesor ing. arch. Treo Rudolf (nadzemno stavbarstvo in gradivoslovje).
I) e I o v o d s k a šol a, strojni mojstrski oddelek: Predsednik: profesor ing. Premelč Stanc.
Člani: profesor ing. Hladnik Stanko (tehnologija, matematika), zapisnikar;
strokovni učitelj Kunaver Karel (praktično delo); profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje); strokovni učitelj Mirtič .losi]) (praktično delo); profesor ing. Petrič Hinko (strojegradba, mehanika).
I) o 1 o v o d s k a šola, e 1 e k t r o i n s I a I a t c r s k i oddelek: Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor.
Člani: profesor ing. Hladnik Stanko (matematika);
profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje), zapisnikar; profesor ing. Petrič Hinko (mehanika); profesor ing. Skočir Rudolf (praktična elektrotehnika, obča elektrotehnika).
Izprašeualni odbor zu moško in žensko obrtno šolo je bil takole sestavljen (v oklepajih predmet izpraševanja):
Predsednik: direktor Državne tehniške srednje šole.
Podpredsednik: profesor ing. arch. Kryl Pavel.
Člani: vsi člani izpraševalnih komisij.
Zapisnikar: profesor Lenarčič Janko.
Izpraševalne komisije.
M o š k a o b r t n a šol a, kiparski in rezbarski, keramiški in graverski
oddelek:
Predsednik za vse oddelke: profesor Sever Anton.
Člani za vse oddelke: profesor Klinc Stanislav (obrtno računstvo in kalkulacija), zapisnikar; profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje); profesor Žnidarčič Ivan (umetniško oblikoslovje), član za kiparski in rezbarski oddelek: profesor Kralj Fran (tehnologija, anatomija človeškega telesa, praktično delo).
Član za keramiški oddelek: obrtni učitelj Beran Franlišek (tehnologija in praktična keramiška kemija, praktično delo).
Član za graverski oddelek: obrtni učitelj Užnik Rudolf (mehanska tehnologija, praktično delo).
ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje perila, oddelek za krojenje in šiv a 11 je oblek i n oddelek z a 11 in e t n a dela
(vezenje):
Predsednica za oddelek za krojenje in šivanje perila in za umetna dela (vezenje) : strokovna učiteljica Novak Alojzija.
Predsednica za oddelek za krojenje in šivanje oblek: obrtna učiteljica Hiibl Marija.
Člana za vse oddelke: predmetna učiteljica Kravos Angela (slovenščina in spisje), zapisnikarica; profesor Lenarčič Janko (obrtno računstvo in kalkulacija).
Član oddelka za krojenje in šivanje perila: obrtna učiteljica Cerk Ana (tvarinoslovje, krojno risanje, praktično delo).
Član oddelka za krojenje in šivanje oblek: strokovna učiteljica Novak Alojzija (tvarinoslovje, krojno risanje, praktično delo), člana oddelka za umetna dela (vezenje): obrtna učiteljica Sluga Marija (tvarinoslovje, praktično delo); profesor šantel Saša (strokovno risanje).
Banovinska šola za glasbila:
Predsednik: profesor šantel Saša.
Člana: strokovni učitelj Dolak Adolf (tehnologija lesa);
banovinski pogodbeni učitelj Mušič Mihael (teorija glasbil, kalkulacija, praktično delo), zapisnikar.
T e h n i š k a sre d 11 ja šola, arhitekt o nsko-gra d b c 11 i
o	d s e k.
Kandidatov 14, letošnjih učencev 12, lanski učenec 1, eksternist 1, Izpit so opravili:
1.	Gale Marijan	5.	Strajnar	Oton
2.	Melihar Bogdan	6.	Svetina	Blaž
3.	Race Boris	7.	Urankar	Anton
4. Rozin - Tomše Franc
1 kandidat je med izpitom odstopil, 1 kandidat je bil odklonjen za leto dni, 5 kandidatov pa je bilo odklonjenih za tri mesece 111 sicer 3 iz dveh predmetov in 2 iz enega predmeta.
Tehniška srednja 5
Kandidatov 14 letošnjih učencev Izpit so opravili:
1. Bregar E dvar d
2. Dular Janez
3. Krč Viktor
4. K u 1 a k o v 1) i m i t r i j
5. Kunaver Ivan
4 kandidati so bili odklonjeni za
Tehniška sr e d n j a šola,
Kandidatov 16, letošnjih učencev Izpit so opravili:
1. Černe Alojzij
2. .Tonček Ladislav
3. Kozic E m i 1 i j a
4. Kozjak Anton
5. Mauchler Franjo
7.	Reja Silvij
4	kandidati so bili odklonjeni za metov in 1 iz enega predmeta.
D e 1 o v o d s k a šola,
Kandidatov 14, letošnjih učencev Izpit so opravili:
1. Ankon Ladislav
2. Borec Peter
3. Cedilnik Franc
4. čurič Daniel
5. Hari Peter
6. Kovač Ivan
1 kandidat je bil odklonjen za let njena za tri mesece iz enega predmet
o	1 a , stroju i o d s e k.
(j. Likar Leon
7. Osterman Viktor
8. Paller Geza
9. Starc Ivan
10.	Trampuš Roman
i	mesece iz enega predmeta.
l' 1 e k t r o t e h 11 i š k i o d s e k.
15,	predlanski učenec 1.
8.	Schiller Miroslav i). Supan Drago
10. štrukelj Marijan
11. Tome Ivan
12. Zajc Franc
tri mesece, in sicer 3 iz dveh pred-
gradbeni o d s e k.
13,	lanski učenec 1.
7. Mesarič Alojzij
8. Murn Karlo
t). Narobe Mihael
10. Trilar Janez
11. Zibelnik Ivan
> dir , 2 kandidata pa sta bila odklo-
Dclovodska šola, strojni mojstrski o d dole k.
Kandidatov 18 letošnjih učencev. Izpit so opravili:
1. Blažič Josip	10. K 1 i n e A 1 o j z
2. Cizelj Marjan	11. Mihevc Ivan
3. čuk Josip	12. Pečar Stanislav
4. Eiselt Ladislav	13. Plcšec Jože
5. F ü č k o Štefan	14. Ritupcr Rudolf
6. Japelj Viktor	15. Rotar Martin
7. Jedlončnik Jožef	16. š t r e k e 1 j Alojz
8. /umelar Franc.	17. Vivod Božidar
9. Kert Vincencij	
1	kandidat je bil odklonjen za leto dni.
Dclovodska šola, e I e k t r o i n s t a I a t c r s k i oddelek.
Kandidatov 9 letošnjih učencev.
Izpit so opravili:
1. Bačnik Cvetko
2. Golar Josip
3. K r o n e g g c r Marcel
4. Kvartič Franc
0. Leban Adolf
M o š k a o b r t n a šol a, k i p a r s k i in rez b a r s k i o d d e 1 e k.
Kandidata 2 letošnja učenca.
Izpit sta opravila:
1. Abram Ciril	2.	Hub	Franc
Moška obrtna šol a, k c r a miški o d dele k.
Kandidati 3 letošnji učenci (1 učenka).
Izpit so opravili:
1.	A m b r o ž Alojzij	3.	P r c s	1 I I k a
2. Kregar Rafael
Moška obrtna šola, graverski o d d c I e k.
Kandidati 3 letošnji učenci.
Izpit so opravili:
1.	Jerala Marjan	3.	Pribošck Franc
2. Kavčič Bruno
ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje
]> e r i I a.
Kandidatinj 10 letošnjih učenk.
Izpit so opravile:
1.	Habič Marija v.	3.	Lesar	Cecilija
2.	Habjan Albina	4.	Mikuš	Ljudmila
6. Mervič Ig o r
7. Obrovski Jovan
8. Penko Ciril
9. Pepevnik L e o p o 1 d
5. Račič Nevenka	7.	Savnik Velena
6. Kota r Dragic a	8.	šulc Miroslava
2 kandidatinji sta bili odklonjeni ?	:a tri	mesece iz enega predmet;
n s k a obrt n a šol a, oddelek z a		krojenje in šiv ar
oble	k.	
Kandidatinj 22 letošnjih učenk.		
Izpit so opravile:		
I. Bahar Frančiška	12.	M i k a K a roli n a
2. Belič M a g d a 1 e n a	13.	Osterman Angela
3. Hricelj Stanislava	14.	Pirš Marija
4. Cotič Rajka	15.	P 1 e v č a k Gabrijel;
5. Černe Helena	16.	B i h t a r š i č Darin k
6. Dolinšek Evgenija	17.	Rojina Martina
7. I) r agar E m a	18.	Širine Štefanija
8. G r i 1 c Vida	19.	Š v e r M i r a
9. .Jugovič Ljudmila	20.	Vrhovec Begin a
11). Juh Marija	21.	Wolbang Hilda
11. Jurman Cirila	22.	žaga r Mile n a
ženska obrtna Sola, oddelek za umetna dela (vezenje).
Kandidatinja 1 letošnja učenka.
Izpil je opravila:
1. Zirkelbach Kristina
Banovinska šola za glasbila.
III.	letnik.
Kandidata 2 letošnja učenca.
Izpil sta opravila:
1. (ioršič Stanislav	2.	Smrekar	Srečko
Mojstrski tečaj.
Kandidata 2 letošnja učenca.
Izpit sta opravila:
1.	Franz Edvin	-•	Šušteršič	Anton
Objave o pričetku šolskega leta 1937./1938.
Popravni in razredni izpiti
sc bodo opravljali od srede, dne 25. avgusta, do torka, dne 31. avgusta, v redu, ki bo objavljen na šolski razglasni deski.
Vsak učenec se mora do dne 10. julija k izpitu priglasiti s predpisano pismeno, po predpisu kolkovano prošnjo z navedbo predmetov, iz katerih opravlja izpit. Prošnji mora priložiti šolsko izpričevalo, oziroma zdravniško potrdilo.
Vpisovanje v prve letnike
bo od dne 1. do dne 4. septembra po temle načinu:
V sredo, dne 1. in v četrtek, dne 2. septembra, se bodo od 8. do 11. ure sprejemale prošnje za vpis (prijave). Tiskovina za prošnjo za vpis (prijava) sc dobi pri šolskem služitclju. Prijava mora biti kolkovana z 10 din. Prijavi se morajo priložiti izpričevala o dotedanjem šolanju, in sicer:
a) za odseke tehniške srednje šole zadnje letno izpričevalo in izpričevalo nižjega tečajnega izpita, ako prihajajo iz gimnazij, ali izpričevalo za-vršnega izpita, ako prihajajo iz meščanskih šol;
b) za oddelke delovodske šole zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, učno pismo in izpričevalo pomočniškega izpita in dokaze o dotedanji praksi (delavska knjižica);
c) za oddelke moške ali ženske obrtne šole zadnje šolsko izpričevalo.
Novi učenci (učenke), ki nimajo nižjega tečajnega izpita gimnazije (završnega izpita meščanske šole), morajo imeti na zadnjem šolskem izpri-čevalu odhodno klavzulo.
če učenec ni iz kraja, mu je prijava dovoljena tudi pismeno.
Učenci (učenke), ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo za čas, ki so ga prebili izven šole.
Tudi vsak učenec (učenka), ki ponavlja na zavodu prvi letnik katerega koli šolskega oddelka, mora, kakor vsak nov učenec predložiti dne 1. ali
2.	sept. prošnjo za vpis (prijavo) v prvi letnik. Prijavi je treba priložili samo letno izpričevalo našega zavoda.
V četrtek, dne 2. septembra popoldne bodo strokovne komisije učiteljskega zbora po došlih prijavah in izpričevalih odločile, kdo od prijavljencev se na podlagi predloženih šolskih izpričeval sprejme v šolo. Imenik teh učencev (učenk) bo ob 18. uri objavljen na razglasni deski.
Vsi ti učenci (učenke) morajo priti še k zdravniškemu pregledu. Bolehni, fizično nesposobni ali manj sposobni sc v šolo ne sinejo sprejeti.
V petek, dne 3. septembra, bo ob 8. uri zdravniški pregled tistih prijavljencev, ki sc na podlagi izpričeval sprejmejo v šolo. Po zdravniškem pregledu in v soboto, dne 4. septembra dopoldne bo vpisovanje sprejetih učencev (učenk) z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin.
V vsak prvi letnik se sprejme samo omejeno število učencev (učenk). Ako učenec (učenka) ne pride k zdravniškemu pregledu ali se po pregledu v določenem roku ne vpiše s plačanjem šolnine in drugih pristojbin, nima več pravice do vpisa in se na to mesto sprejme drug učenec (učenka).
Vpisovanje v višje letnike
bo v torek, dne 7. septembra od 8. do 11. ure. Ob vpisu v višji letnik mora učenec (učenka) predložili prošnjo za vpis (prijavo) in ji priložiti zadnje letno izpričevalo. Učenec, ki je moral opravljati počitniško prakso, mora z letnim izpričevalom predložiti ludi dnevnik.
Učenec tehniške srednje šole mora prijavi priložiti tudi dnevnik in dokazilo o počitniški praksi.
Tiskovina za prošnjo za vpis (prijavo) se dobi pri šolskem služitelju. A ko se učenec (učenka) ta dan ne vpiše s prijavo in s plačanjem šolnine in drugih pristojbin in ne more svojega izostanka zadovoljivo opravičili, izgubi pravico do vpisa.
Naknadno vpisovanje.
Po 4. septembru za prve letnike in po 7. septembru za višje letnike se dovoljuje vpis samo v izrednih primerih.
Naknadni vpis dovoljuje direktor sam do dne 20. septembra, ministrstvo trgovine in industrije ali banska uprava pa najdalje do dne 10. oktobra. Po tem dnevu se ne sme noben učenec več vpisati.
Sprejemni izpiti.
Sprejemnih izpitov vobče ni.
Samo učenci, ki so dovršili moško obrtno (mojstrsko - delovodsko ali obrtno) šolo in učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, morajo za morebitni sprejem v prvi letnik kakega odseka tehniške srednje šole opraviti dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave.
Redni pouk
se bo pričel na vseh šolskih oddelkih in letnikih v četrtek, dne 9. septembra. Vsi učenci in učenke se morajo ta dan ob 8. uri zbrati v svojih učilnicah.
Vplačila pri vpisu.
V kolkih : Za vpis vsakega učenca (učenke) je treba izpolniti pravilno kolkovano prijavo. Kolkovina za to prijavo znaša:
a) za odseke tehniške srednje šole........................din	50'—
b) za oddelke delovodske in druge obrtne šole .	.	„	10'—
Učenci, ki prosijo za vpis v prve letnike odsekov, naj zaenkrat kol-
kujejo prošnjo za vpis s kolkom 10 din. Oni učenci, ki bodo sprejeti, bodo dopolnili takso za vpis na 50 dinarjev na ta način, da bodo na prijavo prilepili še za 40 dinarjev kolkov.
V gotov i n i plača vsak učenec (učenka):
1.	šolnino (po tar. post. 318 a zakona o taksah)	din . . . .
2.	v fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev .	„ 20-
3.	v šolski sklad		„ 10 —
4.	za tiskovine (izvestje za šolsko leto 1937./1938.	
	prijave, izpričevala, potrdila, pravilnike itd.)	30'—
5.	premijo za zavarovanje proti nezgodam .	„ 10 —
Novi učenci plačajo poleg gori navedenih zneskov Se:
6.	kavcijo:
a)	na	odsekih tehniške srednje	šole ....	din	100'
h)	na	oddelkih delovodske šole..........................„	100'
c)	na	oddelkih moške in ženske	obrtne šole .	.	„	50'
Kavcijo morajo pri vpisu vplačati tudi stari učenci, ki je nimajo še vplačane.
Kavcijo vplačujejo učenci (učenke) kol varščino za plačevanje običajnih šolskih prispevkov in izrednih odškodnin za povzročene škode na šolskem inventarju, učilih, orodju ali materialu. Po odhodu učenca (učenke) z zavoda se izplača cela kavcija, ako so poravnane vse šolske obveznosti; v nasprotnem primeru se izplača le ostanek po odračunanem dolgu.
Šolnina.
Pri vpisu na državne šole plačujejo učenci (učenke) šolnino v gotovini, pri vpisu na banovinsko šolo za glasbila se šolnina ne plačuje. Šolnina se plačuje v gotovini po naslednji razpredelnici:
Če znaša davek		na leto	Delovodska, moška in ženska obrtna šola	Tehniška srednja šola
dinarjev			dinarjev	
nad 800'—	do	1.000'-	37'50	100'-
„ 1.000'-	W	3.000'—	56-25	150-
„ 3.000'—	tt	5.000'-	75'-	200'-
5.000'-	„	6.000 -	131-25	350'—
„ 6.000--	„	7.000 —	150'—	400 —
7.000 —	,,	8.000.—	187-50	500 —
„ 8.C00-	w	9.000'-	243-75	650'-
„ 9.000'-		10.000'-	300 —	800-—
„ 10.000'-	„	12.000 —	375 —	1.000-—
„ 12.000 -	„	15.000'-	562-50	1.500' -
„ 15.000'-	„	20.000'-	750-	2.000'—
.. 20.000 -	n	25.000'- ;	937-50	2.500'—
„ 25.000'-	tt	30.000'-	1.125-—	3.000 —
„ 30.000-	„	40.000'—	1.312-50	3.500- -
„ 40.000 -	n	50.000'-	1.500 —	4.000' -
Nad din 50.000'	— davka se plača na vsakih nadaljnji			l začetih din 1.000'—
še po din 10'— več.
Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposredni h d a v k o v roditeljev in učene a.
Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, se plačuje:
a) za prvega otroka polna šolnina po tej razpredelnici;
b) za ostale otroke polovica šolnine.
Pri pobiranju šolnine je smatrali za prvega otroka tistega, ki ga vpišejo v šolo višje stopnje, oziroma v višji razred s predpisano večjo šolnino ne glede na starostna leta. Učenci v šolah brez šolnine ne pridejo v poštev pri odmeri šolnine za ostale otroke.
Če je davčni zavezanec kakšnega davka oproščen, bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek.
Za učence, katerih roditelji z njimi vred plačajo m a n j od din 800'— davka na leto, se šolnina ne plačuje.
Na podlagi ubožnega izpričevala ne bo nihče oproščen šolnine.
Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi stalno nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način kakor naši državljani. Otroci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo, ki pa jim roditelji žive v inozemstvu, morajo predložiti overovljen prevod potrdila o višini davka pristojnega oblastva v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno žive. Višina davka se bo preračunala v denar naše države po državnem tečaju za dotični mesec.
Potrdila o višini davkov.
Vsak učenec, odnosno oseba, ki prijavlja učenca za vpis, mora izročiti z 20 dinarji kolkovano potrdilo pristojnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Potrdil, ki služijo za podlago pobrane šolnine, upraua šole ne bo vrnila.
Tudi učenci, ki se sami vzdržujejo, morajo predložiti potrdilo o višini davka roditeljev, če jih dotični učenci še imajo.
Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih je dotična oseba obdavčena. Ako je oseba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila vseh teh uprav. Državni in samoupravni uslužbenci, ki plačujejo le uslužbenski davek, dobe potrdila pri uradu, kjer prejemajo plačo, upokojenci pa pri blagajnicah, kjer jim izplačujejo pokojnino. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu službodavcu, dobe pri tem službodavcu potrdilo o višini pobranega davka.
Ako imajo vse te osebe (državni, samoupravni uslužbenci, upokojenci in osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu službodavcu) poleg svojih službenih prejemkov še drugo lastnino ali dohodek, ki zanj plačujejo davek pri davčnih upravah, morajo od teh davčnih uprav dobiti potrdila o višini davka.
Za potrdila o višini davka j c treba zaprositi s kolkovano vlogo (kolek 10 dinarjev) in priložiti neuničen kolek za 20 dinarjev.
Osnova za plačilo šolnine je tako temeljni, kakor dopolnilni davek.
šolnina sc odmeri po skupni vsoti davka na vseh potrdili h.
S	potrdili o višini davkov mora izročiti učenec na četrtinki pole spisano in od očeta lastnoročno podpisano i z j a v o :
Podpisani izjavljam, da niti ja/, niti moja žena niti moj sin (moja hči) nimamo za obdavčenje druge imovine ali dohodkov razen onih, o katerih sem izročil potrdila o davkih.
V	Ljubljani, dne........................ 1937.
(Podpis in točen naslov očeta.)
Za vpis več otrok v razne šole zadošča, da se pri pristojnem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila o višini davka, tako da se za učenca, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa
prepise. Vsak tak prepis mora biti kolkovan s kolkom za 10 dinarjev. Za vpis več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka.
Proti polovični šolnini bodo ostali otroci vpisani proti izročitvi dokaza o opravljenem vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Za tak dokaz je smatrati priznanico ali overovljen duplikat priznanice o pobrani polni šolnini dolične šole višje stopnje. Duplikat priznanice overovi šolsko ravnateljstvo, ki ga je izstavilo.
Za primer, da šolsko najstarejšega otroka, ki plača polno šolnino, vpišejo kesneje, so roditelji oziroma skrbnik dolžni predložiti šoli, kamor vpišejo ostale otroke, i: j a v o z navedbo šole in roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava, da bodo šolsko najstarejšega otroka vpisali v šolo višje stopnje. Tudi na podlagi take izjave bodo ostali otroci vpisani proti polovični šolnini. To izjavo bo naša šolska uprava hranila do konca roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava. Ako roditelji ali skrbniki ne predlože pravočasno dokaza o opravljenem vpisu in plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka, bo naša šolska uprava poslala do-tične izjave pristojni davčni upravi zaradi nadaljnjega postopka, ki je določen za nezadostno plačane takse. Roditelji in skrbniki sc opozarjajo na posledice,	ako	pravočasno ne predložijo dokaza	o	vpisu	in	o	plačani
šolnini za šolsko	najstarejšega	otroka. Oče,	odnosno	skrbnik	učenca
(učenke) mora v tem primeru pri vpisu, razen potrdila in izjave o davkih, izročiti tudi izjavo, ki naj se glasi:
Izjava.
„  ............... .	.	svojo hčerko
Podpisani	izjavljam, da bom	SV()jega ^imT..................................................
(priimek in ime)
...	. .	.	semester
v solskem letu 1937/1938 vpisal v...........................  —....................
razred
..................................kjer	se vrši vpisovanje od dne...................
(navedba šole)
do dne.................................................... 1937.	Priznanico ali overovljen duplikat priznanice
o plačani polni šolnini bom izročil najpozneje do konca tega roka. Tudi izjavljam, da sem bil opozorjen na posledice, ako pravočasno ne predložim dokaza o vpisu in o plačani polni šolnini za svojega zgoraj imenovanega šolsko najstarejšega otroka.
V	Ljubljani, dne ...	....	1937.
(Podpis in točen naslov očeta, odnosno skrbnika.)
Tiskovine za obe navedeni »izjavi« se dobe brezplačno pri šolskem služitelju. Opomba.
Starši (varuhi) učencev dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete med počitnicami v direktorjevi pisarni ob delavnikih od i). do 10. ure. Za eventualne pismene odgovore se morajo priložiti znamke.
Vsebina.
Stran
Ustroj Državne tehniške srednje šole v Ljubljani	...	3
Učiteljski zbor v šolskem letu 1936./1937. .	................8
Šolski uslužbenci .......................................................11
Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega	zbora	....	12
Šolski letopis...............................................................   14
Važnejši uradni spisi..........................................16
Poučne ekskurzije  ......................................................16
Počitniška praksa..............................................17
Zahvala......................................................... 18
Zavarovanje učencev proti nezgodam.............................18
Denarni skladi.................................................19
Ustpnove in podpore v šolskem letu 1936./1937....................... 20
Zdravstveno stanje učencev (učenk)..................................21
Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šol. leta	1936./1937.	22
Statistika obiska in končnega uspeha v šolskem	letu	1936./1937. .	.	33
Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1936./1937.	in	obča	klasifikacija	34
Završni izpiti......................................................48
Objave o pričetku šolskega leta 1937./1938.......................... 54
!iŠ§Wg
:
'M’’,
■
00M •v: :■
• •. -
• ‘ .;■■>.■'w :■'	Tv’-