224. številka.
Ljubljana, v soboto 28. septembra.
XXII. leto, 1889.
I shaja VBak dan ivcier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avitro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pot it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i s t v o je v Gospodskih ulicah 8t. 12. UpravniStvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec.......I   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
, četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
W^F~~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ,,Stov. tfaroda'*.
Mestna hranilnica Ljubljanska.
K nje otvoritvi dne 1. oktobra 1889. leta. Gorka želja, katero so gojili vsi meščani in vbi naši krogi, izpolnjuje se v teh dneh. Dne 1. okt. t. 1. otvorila se bode mestna hranilnica Ljubljanska, otvoril se bode velevažen zavod za naše stolno mesto in za vso deželo. Dolgih sedem let je po-teklo, da so se naši vrli tnestni očetje trudili za izposlovanje hranilnice, veoder so bili pri težavnem delu srečnejši glede konečnega uspeha, nego nekdaj Sisifos. „Post tot discrimina reruma postavila je bela Ljubljana z ustanovitvijo hranilnice sama sebi častno krono na glavo. Neprecenljive je važnosti ustanovitev mestne hranilnice Ljubljanske, katera bode podpora meščanu, naslomba poštenemu in pridnemu delavcu in obrtniku, pospeševateljica vseh občeko-ristnih in plemenitih teženj mesta Ljubljano. Da so nje delovanje v tem zmislu razumeli vsi krogi, temu nam je  priča živahno in rekli bi tudi zelo
Bimpatično za n manje, katero je vzbudil občinski svet Ljubljanski ravno pred sedmimi leti, ko je jednodušno vsprejel sklep, naj naše stolno mesto ustanovi mestno hranilnico.
Da, pred sedmimi leti zasnovala se je ideja in danes je ideja dejanje. In v tem imenitnem tre-notku, ko so bodo odprla vrata mestne hranilnice strankam, ko bode vsak meščan in deželan imel varno hranilišče, v katerem se mu bode prislužek še varneje čuval, nego kje drugje s sedmerimi pečati zapečaten, danes torej pozdravljamo tudi mi iz dna duše otvoritev mestne hranilnice Ljubljanske, saj je ona, četudi najmlajši gojenec bele Ljubljane, pa vsaj tak, ki nam bode najtesneje prirasel srcu. Kličemo torej dobro srečo novemu zavodu, kajti njega sreča bode tudi naša sreča.
V kateri namen se ustanovljajo hranilnice, to ve danes vsakdo. Njih smoter je tako očividen, da bi bilo zelo nepotrebno govoriti o tem obširno. Skrbni ljudje, obitelji in narodi varovali so že od nekdaj svoje prislužke, le da neso imeli zavodov, kakeršne so hranilnice. Sele leta 1778, osnovali so prvo hranilnico v Hamburgu; na Francoskem so ustanovili prvo hranilnico v Parizu leta 1818, in pri nas v Avstriji koj leto po tem, namreč leta 1819. na Dunaji; torej je poteklo komaj 70 let pri nas in ti koristni zavodi so se tako pomnožili, da da ulanes ni več mesta, ne trga, ne večje občine brez hranilnice. Tem ogromni tisočim pridružila se je tudi mestna hranilnica Ljubljanska kot najnovejša posestrima. Ž u z nazivom svojim pravi nam, kaj ona hoče. Hraniti, hraniti in zopet hraniti! kliče ona občanom in deželanom po starem gaslu: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Ona omogočuje, da i nepremožni ljudje — in žal teh imamo mnogo in za te je treba skrbeti — nalagajo majhne zneske v koristonosno obrestovanje. Tudi nupremožen, toda skrben in delaven človek, imel bode priliko, da si bode mogel množiti še tako neznaten kapital in da bode tako mogel vsakdo skrbeti za svoje „črne" dni, kateri žal le malokoga minejo v Življenji Vse to pa še ima drugi, mnogo višji smoter. Ker bode mestna hranilnica dajala uložnikom priliko množiti si kapital in ker jih bode vsled tega učila varčnosti, ki je dandanes glavni pogoj in podlaga obstoju in uspeš-
nemu razvijanju posamičnika, izvrševala bode s tem zelo važno misijo v našem življenji. 1'o h pt; sevala bode namreč vse etične in moralne razmere revnejših narodnih slojev, kajti varčnost, marljivost in delavnost uzgoja vedno najboljše gospodarje, društvenike, občane, deželane in državljane.
Vse to bode mestna hranilnica Ljubljanska svojim uložnikom, kateri se smejo do nje obračati s popolnim zaupanjem, in to hočemo posebe na ves glas poudariti. Mesto Ljubljasko jamči s svojim premoženjem za vse uloge, to je za ves kapital, ki ga ulagajo stranke v mestno hranilnico. To pomeni z drugimi besedami izraženo: mestna hranilnica daje toliko varnost, da uložuik ne more izgubiti v nobenem slučaji niti vinarja od svojega uložeuega kapitala. To sijajno poroštvo daje vsakemu mirno zavest, da je svoj večkrat z žulji pridobljeni prislužek varno spravil. In to je prvo. Nadalje je treba pomisliti, da mestna hranilnica Ljubljanska ni privatno podjetje, kakor so mnoge hranilnice, ampak da je naša hranilnica mestno podjetje, torej podjetje največje avtonomne korporacije te vrste v vsej naši deželi. In ta korporacija prevzela je s svojim premoženjem poroštvo. Vse to nas prešinja z upravičenim upanjem, da bodo vsi stanovi naši to uvaževali ter zaupno izročali svoj kapital v mestno hranilnico Ljubljansko.
Kaj pa bode mestna hranilnica mestu Ljubljani, ne daje se ni z daleč preračuniti Kadar bo hranilnice na dobrih nog j h, podpirajo vse občekc-ristne zavode. Snujejo in zidajo šole, podpirajo kmetijstvo, pomagajo na noge domači obrtnosti, postavljajo gledišča in dobrotnice so vsem človekoljubivim društvom. Vsak dan čitamo, koliko je ta ali ona hranilnica dala za zidanje bolnic in koliko je ustanovila štipendj. Vsukdo ve, da naša občina ne premore toliko, da bi mogla zadostiti v popolni meri vsem potrebam modernega veka in napredka Evo bode dovršila vodovod — gotovo velikansko podjetje — zidala je krasno vojašnico, zida šole, v prihodnje ima skrbeti za kanalizovanje, v obče bode morala skrbeti za to, da se bode naše mesto raz-cvelo in da ne bode zaostajalo za drugimi mesti. Pa kako če za vse to skrbeti? Ako bi mestna ob-
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Doživeli smo čudne čase. Knez Liechtenstein ta konservativni „Bayard" odložil je načelništvo osrednjemu klubu kar čez noč in s tem vrgel kon fesijalno šolo raz krov svoje parlamentarične ladije. Dunajski listi vedo pripovedovati, da mu veliko bolj ugajajo lepe Kinskega kneginje žarne oči, nego VBa šolska predloga. Bivši kralj Milan zaletava se liki .Kuna von Kaufungen" v Đeligrad, a doslej še ni imel toliko poguma, da bi zares se približal srbski zemlji. V Trstu zapirajo irredentovce, ki so predolgo s petardami žogo igrali, v dolini Vipavski oglaša se čudno gibanje, v Ljubljani pa imamo pre krasno prikazen, da se v nunski notranji šoli učenke uče prvo polletje nemški, a ko so tem načinom bile upeljane v tajnosti izveličevalne nemščine, potem nastopi še le — slovenščina.
Kakor da temu še ni dovolj, čujeje se kontro-verse o napisu za novo mestno hranilnico, in čudo golemo, ima celo tacih,   ki zagovarjajo dvojezični
napis Nadejam se, da taka bolestna poželenja ne bodo prodrla in da bode hranilnica uspevala tako, kakor vsi želimo in kakor je bil namen onih, oziroma onega, ki je prvi sprožil to misel in jo z jekleuo doslednostjo pospeševal.
Z raznih stranij dohajajo zaupnice dr. Mali-niču, kateremu bode stoprav sedaj greben vzrastel, dasiravno bi si smel misliti: „OČe, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo."
To so morebiti ostre besede, a opravičene. Cul sem namreč, da par gospodov, ki so zaupnico „bona fide" podpisali, „Rimskega katolika" še nikdar videlo ni, čul pa tudi, kdo je vso to agitacijo prouzročil, ki se bode naposled vender obrnila proti prouzročiteljem svojim.
Ne trdim, da so dotični gospodje „tinto" pili, prisojam jim namreč veliko boljši ukus, a pri tej priliki ne morem si kaj, da bi ne izpregovoril par besed o šolskem črnilu. To vam je dragocen sok. Le pomislite, da je na gimnaziji Ljubljanski 860 učencev. Vsak plača na leto za črnilo GO soldov, vsi torej v jednem letu 516 gld. S temi novci bi človek lahko počrnil vso gimnazijo, vsega slavnega dr. Mahniča, po vrhu pa še onega gimnazijskega
učitelja, pri katerem se morejo slovenskega oddelka učenci nemški opravičevati.
In kaj bi še človek počel, ako bi imel na razpolaganje vse črnilo z realke in z drugih javnih in zasobnih zavodov. O poslednjih bilo bi posebno mnogo hvaležnega gradiva. Toda o vsem tem ne bodem govoril, ker sem si zadnjo besedo pridržal za Serajevo.
Jaz sam nesem bil v Sarajevem, ko se je blagoslavljala prekrasna stolna cerket. Nesem utegnil. Imel pa sem svojega reporterja pri oficijalnem obedu, ki mi poroča tako : ČJul sem mnogo iskrenih napitnic, mej vsemi pa mi je bila najbolj iz srca napitnica vladike Strossmaverja. Da je Djakovski vladika fenomenalen govornik, to je znano vesoljnemu svetu, to je dokazal v Rimu, kjer se je mej tolikimi vrstniki odlikoval najsijajneje, temu so priča Zagrebčani, ki so nekdaj poslušali njegovega govora silovito in prepričevalno moč v saboru hrvatskem.
Tudi v Serajevem bil je govor njegov uajod-ličneji, vzbudil je pravo naudušenost. Strossmaver vzel si je svojemu govoru za predmet nauk Kristusov, da smo vsi bratje mej seboj, da se moramo vsi mej seboj ljubiti.   Razpeljaval je to  misel na
čina Ljubljanska hotela vse izvršiti, morala bi naložiti večja bremena meščanom, morala bi povišati občinske davščine, katerih pa ne bi mogla nositi šibka ramena Ljubljanskih prebivalcev. In glejte, mi to vidimo že v duhu, vse to utegne se predru-gačiti. Ako bode uspevala naša hranilnica, priskočila bode velikodušno Ljubljani v pomoč; z darežljivo svojo roko delila bode znatne in izdatne svote za občinske in občekoristne namene, kakor jej to dovoljujejo določila pravil, v katerih je jasno izraženo, da sme hranilnica dajati svote za občinske namene. Hranilnica bode prešinjena z duhom za kulturnimi težnjami našimi, katere bode skrbno negovala; no, vsaj upati smemo, da dobode kdaj tudi „zapuščena sirota" Slovenska Tulija v njej plemenito in velikodušno negovalko, in sicer takšno, ka-keršno potrebuje za uspešno razvijanje. Kje pa ao še druga društva, ki potrebujejo krepilne moči? In kakor bode na jedni strani podajala iz neusahnega vira svojih kapitalov krepilno duševno hrano, tako bode na drugi strani otirala britke solze revežu Ljubljanskemu ter pouzdigala gmotuo blaginjo. Ona bode torej, kar bi moral biti vsak meščan: unet za občinske in občekoristne ter kulturne težnje, goreč za gmotno blaginjo in človekoljubive namene.
Ali ni iz tega jasno, da je napredek mesta Ljubljane tesno zvezan z mestno hraniluico? Vsakdo, kdor stopi v zvezo z mestno hranilnico, podpira s tem občino Ljubljansko, podpira Ljubljano, dela za nje napredek in po uzd igo. To naj blagovoljno pomisli vsak meščan, pomisli naj posebe, da je mestna hranilnica meščanu namenjena in da bo mestna hranilnica lajšala meščanu občinska bremena.
Kako polje jo to obširnega delovanja! Kdo b> ne uskliknil od srca, kdo bi ne blagoslavljal one srečne ure, ko so sinovi belo Ljubljene zasnovali krasno misel o ustanovitvi hranilnice? Zdaj jo imamo, in ker jo imamo, čuvajmo jo verno kot zenico v očesu svojem. V torek se bode naša hranilnica otvorila, napravila bode prvi korak v življenje in pri tem prvem koraku gojimo le jedno Željo: Usoda bodi ti mila, življenje dolgo in koristno! Blagi genij vodi te srečno in varno, uarod naš podpiraj te verno in solnce bujnega razvitka ogrevaj tvoje mlado življenje! V tem zmislu pozdravljajoč otvoritev kličem: Mestna hranilnica Ljubljanska uspevaj nam krepko!
Politični razgled.
Notranja <ležclc.
V Ljubljani, 28. septembra.
Vlada bode letos dala baje deželnim zborom dosti časa, ker želi, da se pozno snide dr/avni zbor, to pa zaradi tega, da se ne bode imel časa baviti s takimi zadevami, zaradi katerih je državno-zborska desnica nejedina. Grol Taafle bode vsekakor skušal ohraniti sedanjo državnozborsko večino, vsaj do konca legislativne dobe, to je pa le mogoče če se o šolskem uprašanji ne bode razpravljalo.
„Čech" organ čeSke duhovščine misli, da se mora duhovščina še nadalje poganjati za versko šolo. Liechtensteinov predlog je pokopan, kar je popol noma prav, toda treba je staviti nov predlog, ki bode ume8tnejši, s katerim se ne bode skrajšala šolska dolžnost, pa tudi ne izbacnil noben predmet z šole.   Kakor se vidi iz pisave „Čeehove", znajo
vse strani in izvajal, da ne smemo sovražiti niti inovernikov, niti muhamedovcev, katerih je nekoliko tudi bilo pri obedu prisotnih.
Govor ta vzbudil je frenetično priznanje. Vse je govorniku čestitalo, češ, to je pravi govor na pravem mestu, to je govor, ki gladi toli potrebni spravljivosti pot. A kakor se pri najlepšem akordu često pojavlja odurna disonanca, tako se je tudi tamkaj doli nekdo oglasil, češ: to je , verski in d i-feren tizem •.
Meni se je čudno zdelo, da se Kristov nauk o ljubezni do bližnjega takim načinom tolmači, zato sem povpraševal: Kdo zmatra tak nauk „za verski indiferentizem?4
Gledali so me po strani, menda na tihem pomilovati me, a jasnega odgovora dolgo nesem dobil. Naposled me star častitljiv Turčin, ki je pri penečem šampanjci primerjal menjajočo se sedanjost z nauki koranovimi in z razkošnostjo Muhamedovega raja, pokliče v kotiček in me upraša:
„Kaj tega ne poznaš?"
— Ne. Zdi se mi sicer poznat, a tacih besed bi vender ne bil pričakoval iz njegovih ust.
nPričakoval, ali ne, odvrne Turčin.   Iz Ljub-
češki duhovniki bolje ceniti izobraženost nego duhovščina marsikje drugod, kjer bi najrajše vse rea-lije izbacnili iz šol. Ne da se tajiti, da ima risanje velik pomen v sedanjem času, pa vender ni bilo našlo usmiljenja pri sestavljalcih Lieehtensteinove^a predloga.
Vnaiije države.
„Denj"  je objavil   članek o bal kaiiskej
zvezi. Ta list pravi, da je sedaj malo upanja za to zvezo, a vsekako utegne imeti bodočnost. Taka zveza bi bila jedino solidno jamstvo za nezavisnost kristijanskih narodov balkanskih. Zaradi tega se pa morajo takoj Bolgari, Grki, Rumuni in Srbi za Četi približevati drug drugemu s tem, da drug dru zeniu odjenjuje. Ideja balkanske zveze ni nova. Nedavno je Belgrajski list priporočal tesno zbližanje Srbije, Bolgarije in Rumunije proti občnemu sovraž niku. „Denj" se izreka proti temu, da bi se pri tcguila v to zvezo Turčija, največja nasprotnica vsakemu napredku kristiianskih narodov. Rivno tako pogubna je misel, da bt se balkanska zveza osnovala pod pokroviteljstvom Avstrije ali pa vse lige miru. Želeti bi bilo, da bi ruska diplomacija pospeševala to zvezo, namesto, da se jezi na Bolgare in se meša v srbsku-bolgarBke intrige zastran Make donijo. Rusija se pa zato mora odreči dvema stvarema, poskušati ne sme več s Turčijo uplivati na narode balkanske in pa opustiti misel, da bi delita upliv z Avstrijo na Balkanu. Zi Rusijo je dovolj, da se vsaka balkanska država samostojno razvija v solidarnosti z drugimi. Potem bodo turški interesi kmalu zginili iz Evrope v Azijo in za Avstrijo se bolo uresničile besede Gladstonove: Roki proč! (Hinds off!)
Rektor Velike šole v Belemgradu Nikolajevič je nedavno imel govor, da bode do konca tega stoletja Mrbijii že dobila Makedonijo, Bosno in 11 r-cegoviuo. S takimi govori se podpihuje razpor mej Srbi in Bolgari in zatorej mislimo, da ueao umestni za sedanji čas, ko bi bila solidarnost Slovanov na juku jako jmtrebna. — Po poročilih inozemskih listov iz Belegagrada velik del radikalne stranke ni zadovuljeu s sedanjo vlado, še manj pa z regent-stvom. Zato pa hočejo poskusiti, da vržejo sedanjo vlado in pride Pasić na krmilo. Ravno tako bodo silili regente, da narede j>rostor radikalcem.
Dne 25. t. m. prišel je bolgarski vladar v Ruščuk, kjer so ga pozdravili oblastva in metropo lit Gregorić na kolodvoru.   Princ je povabil metro polita v dvorni vagon in se pol  ure razgovarjal ž njim, potem pa ga je gologlav spremil iz vagona in mu poljubil roko.   Pozneje  je princ šel  v metro polijo, kjer je ostal jedno uro.
„KolniBche Zeitung" trdi, da je načelnik rn-»kega generalnega štaba Obručev predložil carju neko spomenico, v katerej se zatrjuje, da Rusijo obdajajo sovražniki na zapadu, jugozapadu in jugovzhodu in da razmere morajo v dveh letih privesti do vojne. Treba skrbeti, da se povekša moč države naj bi država tudi imela primanjkljaj. Minister ViŠ-njegradski je ugovarjal, toda car je dal Obručevu prav, kakor se kaže. Začeli bodo delati mnogo stra-tegičnih Železnic, ki je je nasvetoval Obručev. K temu bode treba 8 milijonov pudov reljsov. Ker jib ruske tovarne toliko izdelati ne morejo, pogajajo se s Cockrilom. Do maja mora biti gotovih tudi tristo lokomotivov. Položili bodo drugi tir na več železnicah, ki ima sedaj le jeden tir.
Turki so obsodili v triletno ječo Grka Tašku Piško, ki je hotel v prid Grške napraviti v Makedoniji ustajo.
Pri IranroNklli volitvah se je pokazalo, da so rojalisti le ondu zmagovali, kjer so naravnost priznavali svojo barvo. Propali so pa povsod, kjer so kandidovali pod republičansko krinko. Videlo se je pa tudi, da duhovščina nema velikega upliva na volilce.
ljane je, iz Ljubljane. To je Jakub šeik u 1 . . .
— „Dosta, dosta, posegel sem hitro vmes, kajti odkritosrčno rečeno, stidil sem se in zaradi tega hitro odšel. Besede „verski indiferentizem" pa mi še vedno zvone po ušesih, in da mi neso bile indiferentne, to naj priča baš moje jnsmo. s.
Blodne duše.
Roman.
Češki »pisal Vacslav Bonoš- Trebizsk£, preložil I. Gornik.
I.
Najneutrudnejši podpihovale! upora v Podlesji so bili puščavniki. Na nekolikih mestih postavili so se sami na čelo puntarjem. Bili bo visoke, krepke postave v sivih oblekah, v bokih prevezanih z vrvicami in za njimi so nosili rožne vence od rožnatega lesa.
V drugi polovici minolega stoletja bilo je v tukajšnjem kraji več puščavnic kakor župnij. Mnogim samotam pravijo še dandanes v „puščavnici". Puščavnic so bile koče zbite od tramov, pokrite z mahovito streho in zabasane z mahom, največkrat
Dopisi.
Od iTIozirja 20 septembra. [Izvirni dopis.] Nekako prav ste imeli, gospod urednik, ko ste v nedavno izišlem članku o „Sokolstvu* podrezali malce v Savinjsko dolino, kjer stoluje »Savinjski Sokol", ustanovljen s tako živim naudušenjem. Vsled malomarnosti nekaterih člauov, izrecno je poudarjati „neka ter i h", je društvo jelo malo hirati. Odkrito rečeno, opravljivi jeziki in pa — babe v moških hlačah so začeli društvo obirati iu raznašati razne neosnovane vesti in pomagala jim je Celjska klepetulja. „Glina vkup štriha." — Treba jo bilo reformacije oziroma snažitve društva onih krtom podobnih elementov.
Odbor, starosta g. Marko L i po I d in pod-starosta g. Ivan Gabršek na čelu, je ugibal in slednjič bo je našel veuder le pravi pot. Občni zbor dne 8. septembra t 1. je dokazal, da ima naša dolina Še dosti junakov, kateri samostojno mislijo in se še upajo zapustiti domači zapeček in pa — krilo svojih ždn 1
Občnega zbora točke so bile običajne, važnejši so te, da je »Savinjski Sokol" pridobil že okolu 700 gld. za gasilno orodje, da se v kratkem kupi brizgalnica in da Sokoli kmalu prevzeti morejo delo gasilcev. Člani dobe društveno opravo, pridobi se telovadno orodje. Važna bila je tudi volitev načel-ništva in odbora
Velezaslužni, požrtovalni starosta, g. Marko Lipold, jako priljubljen in neupogljiv značaj Savinjske doline je bil seveda jednoglasno, z burnim odobravanjem vsprejet kot zoj)etni starosta. Po predlogu g. Milana Pelana bi imel mesto podstaroste prevzeti gosp. Ivan Gabršek, ki je zavzemal to častno mesto za tri leta.
Ker pa ta zaradi trajne in nadležne boleha-vosti odločno odkloni volitev, izprosi si naš vrli g. Joža Lipold besedo ter z živimi hojami slika neutrudno, požeitovalno delovanje dozdanjega podstaroste g. Gabršeka, kateri je, tako rekoč, na smrtno postelj vržen, se vedno brigal za blagor društva in za naš uspeh. Torej nam je — tako je rekel g. Lipold — dolžnost, da varujemo dozdanjega podstaroste g. Gabrška zdravje, da mu privoščimo počitek, ker si ga sam želi, kadar pa okreva, naj z novo močjo se zopet loti dela. Predlaga, da se izvoli podstaroBto g. Milan Pelan, kar tudi jednoglasno obvelja.
„Suvinjski Sokol" ima torej zopet na čelu dva kremenita, čista značaja, dvoje odličnih mož, trudo-Ijubivih in vztrajnih. Kakor moremo čuBtitati društvu do te izvolitve, isto tako z radostjo pozdravljamo izvolitev gg. Ivana Lipolda, Iv. Hausen-bichlerja in Ivana Klemen čiča v odbor, kajti porok nam je ta odbor za najboljši prospeh društva.
Koncem zborovanja omenil je g. Gabršek še izrednih zaslug in sijajnega uspeha, ki ga je dosegel navzočni Sokol g. Makso Veršcc v svojem delovanji za pridobitev naše hranilnice. Izvrstni mož bil je na to naudušeno pozdravljen.
Iz Vraiimkejra okraji« 24. septembra. [Izv. dopis] Jako redko svečanost zabeležiti ima župnija sv. .Itn i a na Tabru  Župnik njen, 84 let
2J^F~ Dalje v prilogi. "^Hl
stočeče na višinah, pod katerimi je šumljal potoček. Pred kočicami stal je križ s klecalom tudi z mahom obrastenim ; na križi visel je zvonec, ki se je zmajal trikrat na dan naznanjujoč potuiku v lesni tišini, da je čaB molitvi.
Puščavniki uživali bo sosebno spoštovanje mej Podlesci. Sami prihajali so v vas ob redkih, prav nenavadnih slučajih Žito pa jih je tem česteje po-iskaval narod v njihovih samotah. Puščavniki bili so ljudje, katere je ogoljufal svet, včasih tudi taki — a to dogajalo se je redkokedaj — kateri so hoteli goljufati svet. Dobre duše prinesle so jim vse, čemur so si le mogli domisliti. V puščavnicah bila je potreba neznan gost, vsaj v onih na Podlesji. Puščavniki vešči so bili najrazličnejšim rečem. Umoli so zdraviti vse duševne bolezni, umeli so duše osvo-bojati, zuali stoletne kletve stvarjati ničevne, spoznali so se tudi v bodočih časih, v srcih človeških čitali so kakor v odprtih knjigah, odkrivali so tajne zločine, bili so maščevalci uničene nedolžnosti, bili varuhi miru v obitelj ih, včasih — a redkokedaj — tudi rušitelji, bili so pokrovitelji nesrečne, proganjane ljubezni, bili pomirjevalci mej razpršimi prijatelji — skratka: puščavniki zrastli so z radostmi iu žalostmi tukajšnjega naroda.
Priloga „iSiovenskemir Narodu" št 224 28. septembra 1889.
stari gospod Fran Globočnik, služil je namreč . dne 15. septembra t. I. GOletnico mašništva ali dijamantno mašo! Več nogo 36 tet že župnikuje tukaj, torej se ni čuditi, da je bita slovesnost, prirejena po župljanih, izredno, srčna. A ne samo domači, nego tudi tuji župljani, častilci spoštovanja vrednega starčka, prihiteli 90 v velikej množini, da so bili prisotni nenavadnemu trenotku, ko po 60 letih truda-polnega dela Btopi biserni mašnik pred oltar, hvaleč Boga v svojem in v imenu vernih Župljanov — „Gloria in excelsis Deo!"
Res nam je bil slavnostni odbor porok, da se bode rfavnost vsestranski posrečila. V tem odboru bili so odličnjaki gg.~ kaplan Tomanič, nadučitelj Šorn, fcupan Južna, cand. phil. Korun, veleposestnik Apat, posestniki VVinter in Natek. Ali vender nas je iznenadila sijajnoet, s kakeršno se v tem tihem kraji ni vršila še nobena slovesnost. Predvečer godba, bakijada, razsvetljava, podoknica, to vse je bilo krasno, ganljivo in prečast. gospod jubilant nam je sam zatrjeval, da je bil dobaj iznenadjen in razradoščen. Da je bila biserna maša na vso moč slovesna, se pač razume, prav posebno pa je opomniti, da je prečast. gospod jubilant, ki že dolgo vrsto let boleba, ta dan prav izredno čvrst in vesel bil — vidna milost božja!
Grom topičev in vesela godba oznanjevali so, da se raduje vse nad to priliko resne, do srca segajoče besede izvrstnega propovednika konz. svetnika g. Bohinjca pa ao v cerkvi temeljito razpravljale redko to svečanost, slavile demantnega svečenika in Onega, ki mu je dal dočakati ta krasen dan ! Jubilant je bil vse svoje dni pravi apostol naše vere in izredno njegovo delovanje pripoznal je presvetli vladar podelivši mu pred leti zlati križ ea zasluge.
Svečanost nam ostane v spominu prav živo in njej imamo dodati le srčno željo, da bi prečastiti gospod župnik večer življenja svojega mej svojimi žnpljani, ki ga tako ljubijo, v zadovoljstvu iu v miru prežil.
Domače stvari.
— (Vabilo k rednemu občnemu zboru „Glas bene Matice" v Ljubljani,) kateri bode dne 12. oktobra 1889. v društvenih prostorih (Virantova hi&a) ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor prvosednika. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni nasveti. Čast. gg. člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležiti izvolijo. Odbor.
— (Iz P ulj a) prejeli smo sledeči dopis: „Častiti gospod! Pri ženitvenem obedu gospoda Frana Kotta, podčastnika pri c. kr. mornarici, prišli smo na misel, da bi nabrali za „Češko maticu školsku" kakšen dar od gospodov gostov. To se nam je posrečilo in nabrali smo 16 gold. — Na moj predlog se je odločilo 5 gld. za društvo „sv. Cirila in Metoda", katere Vam tukaj pošljem in Vas prosim, da jih oddaste temu društvu." — Lepa hvala! zavedni rodoljubi na obalib Jadranskega morja. Če ste kdaj, gotovo ste s tem činom naložili vrlo dobro prispevek, kateri bode prinašal obilo sadu narodnosti.  Živeli!
Lansko leto pa so prišli najedenkrat ostri ukazi, s katerimi so se razrušale vse puščavnice in prebivalcem osamelih koč bilo je ostro zapovedano, da jih takoj ostavijo in se vrnejo v prejšnje življenje. Kjer so se obotavljali, da spolnijo to povelje, rabili so silo. Bili so čudni prizori: okrog dva ali štirje vojaki z bliščečimi bodali na puškah, a v Bredi mož, včasih z glavo že belo kakor sneg, v dolgi, temni halji od grobega sukna in v boku z rožnim vencem, čegar krogljice so bile podobne lešnikom.
In iz tega je že razvidno, čemu so se puščavniki v Podlesji zopet nenadoma prikazali in čemu so se postavljali na čelo upora.
V dolini, v kateri leže vasi: Pozdefi, Hfešice, Srbeč, Spalenktiv ml^n, ni nihče tri dni o ničemer drugem pripovedoval, nego da se je vrnil puščavnik.
„In res ste ga videli?"
„Na svojo dušo vam to povem !"
„Puščavnik je že polu leta mrtev! — Duh njegov je to!"
„On sam! Na svoje oči sem ga videl, govorila sva; rekel je, da nas poseti, da bi se pripravili, da bi ne bili poslednji mej onimi, ki so ustali za svobodo in za svojo pravo . . . Brada sega mu že čez pas in še belejša je!" (Daljo prih.)
— (Gospod Friderik Doubek,) rodom Čeh, uradnik v finančnem ministerstvu na Dunaji, pristopil je „Podpornemu društvu za slovenske ve-likošolce na Dunaji" kot podpornik s 5 gld. Slava vrlemu Čehu ! Naj služi vzgled Slovencem, ki temu prevažnemu društvu do sedaj Še niso pristopili.
— (Za Preširnov spomenik) so Ljubljanski petošolci pri dijaški veselici v Cerkljah dne 5. septembra nabrali 10 gld., katere so izročili Pisateljskemu društvu.
— (Glede Pod dr a ge) dohaja nam mnogo vprašanj, na katera odgovarjamo le toliko, da je vse tako, kakor se nam ie brzojavno poročalo. Vsa občina hoče prestopiti v pravoslavje. Dotična deputacija odpeljala se je včeraj in je danes v Karlovci.
— (Čitalnica Ljubljanska.) Z današnjim dnem je tudi poprava zgornjih stranskih prostorov gotova. Naj bi čitalniški društveniki, ki po kosilu zahajajo v kavarno, začeli pogostejši prihajati v čitalniško kavarno. Požrtvovalni kavarnar, ki vestno skrbi za ceno točno, in pošteno postrežbo, zasluži, da bi ga slovensko občinstvo zdatnejše podpiralo. Tik kavarne je društvena bralna soba, v kateri je nad 40 raznovrstnih časopisov na razpolaganje.
— (Klub amateur-fotogralov v Ljubljani.) Načelništvo kluba vabi p. n. gg. člane k te-oretiškemu pouku o fotografiji, ki bode v četrtek 3. in v no bo to 5. oktobra vselej ob pol 8. uri zvečer v obrtni šoli. Zbirališče je v šolski pisarni. Tudi prijatelji fotografije, ki neso člani, so dobro došli. Načelništvo.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") naznanja, da se prične z dnem 1. oktobra 1.1. zopet redna pevska šola za za četnike. Upisovalo se bode prihodnji torek in četrtek v društveni sobi Stari trg, I. nadstropje (pri Tom-lješki) Pristop imajo vsi izučeni rokodelci in obrtniki. Pouk v petji je brezplačen. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi Odbor.
— (Kontrolni shod) Ljubljanskih vojaških odpustnikov, reservistov in nadomestnih reservistov bode dne 11. oktobra ob 9. uri v sv. Petra vojašnici. Naknadni kontrolni shod bode dne 2. nov. ob istej uri.
— (Iz Trsta) dne 27. t. m.: Današnji „11 Piccolo" javlja, da so včeraj popoludne trije policijski agenti došli v uredništvo lista „L' Indipen-dente" in odpeljali v zapor črkostavca in sotrudnika tega lista nekega G. Cesara. Preiskali so njegovo pisalno mizo in stanovanje. Vsega vkupe je sedaj 6 irredentovcev pod ključem.
—B(Vabilo) k II. društveni cestni dirki kluba slovenskih bicikliste v „Ljubljana" prirejeni dne 29. septembra 1889 na progi Vrhnika-Logatec. Začetek dirke točno ob 3. uri z naslednjim uspore-dom: I. Dirka v breg 7 km. daljine, s sledečimi nagradami: a) velika sreberna svetinja za prvega, b) mala sreberna svetinja za druzega, c) bakrena svetinja za tretjega. II. Dirka na ravnem 3 km. daljine, za društvene člane, kateri se še niso nobene dirke udeležili, s sledečimi nagradami: a) 1. mala sreberna svetinja za prvega, b) 2. mala sreberna svetinja za druzega, c) 3. bakrena svetinja za tretjega. Začetek dirke naznanil se bode s strelom. Po izvršeni dirki določi presojevalni odbor darila posameznim tekmovalcem, katera se po navzočih damah potem izroče. Prosta zabava in ples v čitalnični dvorani na Vrhniki. Skupni odhod iz Ljubljane točno fl/i na 12 uro dopoludne iz stanovanja gospoda predsednika. Prijatelje društva vabi k mnogobrojni udeležbi odbor kluba Slov. biciklistov.
— („11 ust rovan Narodni k o led ar") za navadno leto 1890., ki ga je uredil, izdal in založil g. Dragotin Hribar, tiskala pa „Narodna Tiskarna", izšel je ravnokar. Koledar ta se je v svojem drugem letniku jako znatno olepšal in pomnožil ter šteje brez inseratov 97 stranij in več ličnih podob. Razvon skrbno sestavljenega kalenda-rija, ki nam podaje tudi slovanska imena svetnikov in imenitne dogodbe iz slovanske zgodovine, nahajamo v njem vse deželne patrone, genealogijo presvetle cesarske hiše in imenik vseh evropskih vladarjev z glavnimi podatki iz življenja njihovega, vsa deželna oblastva in razne zavode, imenik odvetnikov in beležnikov na Kranjskem, potem poštne določbe, brzojavni cenik, lestvico za pristojbino kolkov in sejme. V zabavnem delu vrste so životopisi s podobami: Josip Juraj Strossmayer. — Matej Cigale. — Anton Martin Slomšek. — Dragotin Ru dež, zaj njimi pa spisi:  Božja pota Slovencev (s
podobo). „V noči Rusalk". (Slike kazaške.) — V razgledu po svetu opisana je najprej Sokolova petindvajsetletnica, potem Vodnikova Blavnost, „Slovenska zmaga v Velikovci". Nadaljni spisi so; Smrt cesarjeviča Rudolfa. Taaffjeva desetletnica. Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu (s podobo) Izpremembe v ministerstvu. Boulanger. Orijentalna železnica. Smešnice (s podobami). Iz tega že čitatelj vidi, da mu koledar ponuja mnogo zabavnega berila. Dostaviti pa treba, da je poleg te vsebine tudi oblika lepa in da ves koledar trdo vezan stane samo 4 5 kraje, po pošti 5 0 kr. Zatorej ga prav toplo priporočamo vsacemu čitatelju.
— (Savinjski „Sokol") Na drugem mestu je poročilo o tega društva občnem zboru. Drugemu dopisu ob istem občnem zboru povzamemo, da je bilo pri zborovanji prisotnih nad štirideset vrlih Savinjčanov in Št-leščanov. Načelništvo je sedaj sestavljeno tako: Starosta: brat Marko J Lipold, podstarosta: Milan Pelan; odborniki bratje: Ivan Hau8enbichler, Tone Turnšek, Josip Pirš, Ivan Klemen čič, Ivan Lipold. Tudi ta drugi dopis najBrčneje obžaluje, da se je brat Gabršek zaradi bolehnosti odpovedal, a obljubil, da bode po Bvoji moči za društvo deloval. Dopis sklepa z besedami. Bog živi še mnogo let najdelavnejšega uda „Sokola" in daj mu delovati narodu slovenskemu in Savinjski dolini v prid.
— (V Mariborsko kaznilnico) vspre-jeta sta kot paznika izmej mestnih redarjev Ljubljanskih redarju Koprivec in Orehek.
— (Čudno sleparstvo.) Neznan kmet iz Mengeškega kraja pripeljal je pred nekaj dnevi fantiča k neki ženski, ki ima dijake na brani. Pogodil se je, koliko bode dajal masla, krompirja, moke, fižola itd. in koliko bode plačeval za stanovanje. Drugi dan pride zopet, češ, da bode fanta v šolo upisal. Objednem pa naprosi ženico, naj mu posodi 3 gld , ker ima nekaj kupiti. Ženica mu da denar, mož odide in ni več sluha o njem. Da fantič ni njegov, to se je določilo.  Sleparja iščejo.
— (V Sinadolih) v Postojinskem okraji izvoljen je županom dosedanji g. Anton Gerželj, odbornikoma pa gg. Andr. Hreščak in Anton Gerželj, vsi iz Sinadol.
— (Iz zapora) pri okrajnem mest. delegiranem sodišči ušel je včeraj jeden onih dveh po-stopačev, katera so v vagonu skrita dobili in zaprli. Ubežni postopač z imenom Janez Kregota tekel po Dunafski cesti, dva redarja pa za njim. Pribe-žavši do Save, spustil se je v vodo in brodil že proti sredi, kar zagleda na drugem bregu kmeta, ki ga je pričakoval, da ga prime. Tako mej dvema ognjema mu ni preostajalo druzega, nego vrniti se v naročje redarjev, ki sta ga vsega mokrega pripeljala v Ljubljano.
— (\ Podhruški,) okraj Kamnik, izvoljen je županom g. Lovro Mali in odborniki gg. Matevž Juteršek iz Znojil iu Matija Brec iz Ro-žičnega.
— (Ubegnil) je knjigovodja pri tukajšnjem prodajalci šivalnih strojev Detter-ji, ker je svojemu gospodarju izneveril znesek 8G4 gld.
— (V Cerkljah) Krškega okraja, izvoljen je županom g. Josip Rudman iz Mekin, odborniki gg.: Anton Rozina iz Velikega Mraževa, Ivan Ar h iz Velikega Pudloga, Josip Rostohar iz Brega, Ivan Vene iz Drnovega, Ivan Skvarč iz Skopice, Mijo Marinček iz Zupeče vasi, Anton Tanzig iz Mekin, Ivan Terselič iz Viher in Anton Kožar iz Broda.
— (V Roginski gorici) v okraji Šmarij-Bkem konstatovali so v dveh vinogradih trtno uš.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 28. septembra. „Wiener Zcitung": Cesar imenoval grofa Brandisa deželnim glavarjem na Tirolskem, dr. Henrika Šoca namestnikom vrhovnega deželnega maršala na Češkem.
Feterburg* 28. septembra. „Journal de St. Peterbourg" izjavlja, da je telegram v ,,Independance Belge', o dinamitski eksploziji na kolodvoru v Peterhofu izmišljen. V vsej vesii ni niti jedne besede resnične.
Bukurešt 27. septembra. Kraljica Natalija odpeljala se je danes zvečer v Beligrad,
Feterburg 27. septembra. Minister Giers odšel je včeraj za dva tedna na dopust in sicer v tambovsko gubernijo.
Bazne vesti.
— (Gospića — bogoslove c.) Iz Budimpešte se 25. t. m. javlja : Nedavno prišel je v semenišče v Kalocsi izredno brdek mladenič in izro-ročil zrelostno svedoćbo utemeljeno prošnjo za ustop v bogoslovje. Mlado krasuo obličje, rudeči lici, gibčnost in kakor poje naš veleslavni in nesmrtni pesnik: .visoko čelo, bister um" — vse to se je toli priljubilo ravnatelju, da je prositelja takoj vsprejel v semenišče. Brdki bogoslovec se hitro seznani in privadi hipnemu redu, marljivo se uči in pobožno moli, obeduje z bogoslovci pri jedni in isti mizi, spava sladko in mirno v spalni sobi in se sploh jako vestno pripravlja za bodoči duhovski Btan. Te dni pa sreča na semeniškem vrtu tamošnji kardinal Havnald — prav pravcati nepridiprav — brdkega bogoslovca, kateri visokega dostojanstvenika spodobno in ponižno pozdravi, a mu roke ne poljubi. „Kaj pa to" ? si misli kardinal, bogoslovec, ki meni roke ne poljublja, nikakor ni sposoben za duhovna, ter bistrejše in ostrejše pogleda štrajkujočemu mladeniču v oči in presoja prav po zdravniško nežen in fin obrazek bogoslovčev. Jedna sama beseda po-Sepetana v uho mladeničevo zapodila je potem nadobudnega bogoslovca v semenišče, kojo je nesn-čni duhovski kandidat nekaj minut kasneje ostavil na veke. Brdki bogoslovec bila pak je „Marička S.", katera je hrepenela po stanu duhovskem
* (Zvesta ljubezen) Nedavno preselil se je 35. pešpolk iz Plzna v zlato Prago. Vsled tega odpovedalo je 150 mladih devojk v Plznu svoje Blužbe ter potovalo za svojimi ljubimci v češko stolno mesto iskat novih služeb.
* (Nezgoda na železnici.) Iz Novega Yorka se porota: Te dni trčila sta vkupe v Cliieagu tovorni in osobni vlak. Pet potnikov je mrtvih in 10 težko ranjenih. Strašno nesrečo prouzročila je pijanost strojevodje na tovornem vlaku.
Posla ii <».
Zahvala si. učitcljstvu Kamniškega okraja!
Z besedo mi je težko izraziti se, kako veselo me je iznenadila od Vas poslana deputacija gosp. nadzornika L. Le tn ar j a in gospodov zastopnikov v okrajnem šolskem svetu nadučitelja A Javor-seka in učitel|a A. Kf*.Celja, ki mi je izročila prelep spomin dm našo šestletno skupno delovanje. Zahvaljujem se Vam tem potom ne le za častilni dar, t<niveč tudi za vsestransko podporo, udanost in zaupanje, s katerim ste me za časa mojega delovanja mej Vami vsekdar počastili. S tem skupnim delovanjem smo v tem kratkem času veliko dosegli in kar je za učiteljstvo in šolo prevelike važnosti, to je soglasno postopanje v notranjem delovanji in v javnem življenji „Vsi za jednega in vsak za vse !u To je in naj ostane naš kažipot. Zivl In krepi naj s»» torej stanovski čut in stanovska zavednost mej Vami, katera se drugod tolikrat pogreša. Izročen dar mi bode v spodim jo, da naj pri ■vajeni delovanji Se dalje po tem potu postopam v piid učiteljstvu in šoli.
Bog živi Vas!
V Ljubljani 28. septembra 1889.
c. kr. oki. šolski nadzornik.
i.isl iiiru lip ratMi-i > a :   Gosp    J. T.....n V
JPulji : <Hetlo naročenih knji^ Vam boriein » ustregli. Dobro bi bilo, če so potrudite sami v ondotno hukvarnn, da pottm ona n;iro4i pri nas, ker brez naročila no moremo poš'ljati.
/ii<niciii ituiur Je jedna najslavnejših bolesnjj in
in iuia hude posledice, če se takoj ne rabijo dobra zdravila. Kakor kažejo skušnje, je jako dobro domače zdravilo za lelodfinl kat >r «lr. Konuv zdravilni balznni.
— Pristen dobiva se v vseh lekarnah in v ^lavnej zalogi Ji. FRAGNER-ja v Pragi 206-111, l ;84f>—3)
kateri se ima velik del člo-■Ji veske vede in Bosebno zdravilstvo zahvaljevati za svoj napredek, postaja od dne do dne popolnejša, in s pomočjo razkrojevanja (analizo) z lahkostjo določa, iz česa je sestavljena kakova snov in je li ponarejena ter izopačena.
Kemično razkrojevanje jo pokazalo, da jo veliko zdravil, katere hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim bolezuim, posebno večina balzamov in krogi j i C, ki so prodajajo pod b] iščočimi imeni, sestavljeni i/. loj.alilte (aloej in dražih, zdravju škodljiv i li snovij.
Kemični razkroj Piecoli-jovo esence za želodec, ki so ga napravili razni strokovnjaki, pa ji; z» trdno poknzul, da je ta esenca sestavljena iz Hamih rastlinskih zdravilnih snovij, pripravljena po najnovejših vedno-stmli skušnjah, da v njej ni niti trohic«1! lopatike, da ni nikako drastično sredstvo, ki posiljujn naravne funkcije, pač pa lahko in sigurno sredstvo, ki jih ureja in popravlja.
Potrdilo. Podpisani proiskal jo od gosp. lekarja Picco-lija izdelovano esenco za želodec ter ni našel v njej nikakih zdravju škodljivih snovij, naj se bodo neorganskega ali organskega svojstva. V mnogih grenkih esencah nahaja se lopat ike (aloi>). Te snovi v esenci za želodce gosp. Pi-ccolija ni mogoče dokazati, pač pa so moru reči, dajo vsled svoje sestave in mnogih uplivnih snovij rebarhare prav zdravilna.
I*. I^iij«i>itwol».
c. kr. profesor kemije in zapriseženi sodni (798—1) kemik v Ljubljani.
„LJUBLJANSKI OTON"
MtCji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
rJT uJ c i :
27. septembra.
Pri Malici: Collisch, Zuckermandel, Hochatatter, Rnckenmaier, Moravec z Dunaja. — Turk iz Čubra. — Zimmermeister, Peyer (z Gradca. — VVenedikter iz Kočevja.
Pri Slona x Dillinger z Dunaja. — Culleman iz Trsta. — Pongratz iz Zagreba. — Ilanzelbilchel iz Fohns-dorfa. — Bernot iz Jičina. — Pevic iz Pulja.
Pri avstrijskem cesarji: Preveč z Dunaja. — Zathauer, Freiseis iz Trsta.
Pri Jninem kolodvora: Gagman iz Gradca. — Rauner, Pretnar % Bleda. — VVilt z Reke.
Umrli so \ IJabUanl;
27. septembra : Albina Modic, črevljarjeva hči, 6 raes., Stari trg št. 2, za vnetjem možganov. — Ana Šaksida, delavčeva vdova, 51 let, Opekarska cesta št 35, za srčno kapjo.
Meteorologično poročilo.
3 o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-knna v mm.
27. sept.	7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer	742-4 mm. 738-9 mm. 738-1 mm.	3 8° C 15 0" C 9 21 C	brezv. z. jz. si. jz.	megla jas. d.jas.	0-00 mm.
Srednja tomperatura 9*8', za 4f)° pod normalom.
XD\3.D^LSvJs>ra. borza dne* 28 septembra t I tlzvirno talegrafiODu poročilo.)
vAerai —
Papirna ranta.....gld.   83-H5 — »Id
Srebrna renta......8175 — „
Zlata r^nta.....                              .    110 «0 - „
marčna funta ....     ,     H9-f:-5 — ,
akcije narodne banke.   .         „   W20-— — „
Kreditne »kc-ije.....                         ,   3(?6'7o — n
[.ondon . .     . ,     1 IN'^5 -- „
Srebro........                                     ,     —• — — .
Napol.........                                     ,       9-48 — .
G. kr. oeklnl   ....             ,      5**i7 — , Nemško marke   ....          .     58*4Vl'/i —
40/,, državno iireikrt it I. IdISl      250 gld. 189 gld
Državne srečke iz 1. 1*K4           10u    , 174 „
Ogerska zlata renta  4° L                ... 100 „
Vgerska papirna renta &•/,   .        ... 96 „
b"/„ štajerske zemljišć. odvez, oblig. — ,,
Dunavn reg. »ročke  o°/n              100 gld. 122 „
Zemlj. oW. avstr. 4'/l°/0 zlati zast. listi . 120 „
Kreditne ure.fke.....100 gld. 182 „
tladolfove srečke.....                             10 ,, viO „
Akcije anglo-avstr. ha ike             120 ,, 137 „
Traminway-drust. velj   170 gld. a v. — „
daoeb 84 — 84-70 11060 99 60 922 — 308 30 119-70
9-48 567 58 40 75 it 50
30 , 30 ,
75 ;
20 , 25 , 2<l 10
(li)    Pri otročjih boleznih P)
potrebujejo   Be  često   kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na
GLAVNO SKLAD I S T E_
najčistije lužne
katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, pri krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschner-ja monografija o Giesshubl-Puchstein-u.)
Za prodajalko
v prodajalnico inoSanega blaga, špecerijsko ali pa k perilu želi ustopiti goipodičina, ki ume tudi vsa hišna dela. — Ponudba vsprejeraa upravništvo tega lista. (769—3)
Das Parteiwesen
der
Slaven in Bohmen
Betrachtet an der Hand der Versammlnng des prager altčechiaclien Parteitages.
Von ciiiem uslcrreicliisclicn Patriotcn.
Brošurica ta izšla je ravnokar in je dobiti v „Narodni Tiskarni" za ceno 80 kr., po pošti 5 kr. več. (367 — 12)
TrrnTrrrrrrriTf r i r r r t 7 r rr^mrh
Strecker-jev
STEREOSKOPIČNI SALON,
„V Zvezdi4, Cetinovič-eva hiša št. 3. V nedeljo dne 2 9. septembra:
Življenje Jezusovo po Oberamergav-skih pasijonskih igrah. (789) Pariz z njegovimi stavbami.
ANTON KREJČI
Kongresni trg 8 r Zvezdi  Kongresni trg 8
priporoča svojo veliko zalogo iiajflneJNlh
klobukov in eepie
za gospode in dečke
po najnižjih cenah; nadalje veliko salogo vsakovrstne
kakor najfinejše kožn^ue plašče in mule za ffonpe, KONpodkc in potue kožuke.       (726—3)
Iščejo se
za stavbo   uu JFe^eiiicali. Oglase*
naj se flo nedelje v pisarni (788_2)
kranjske stavbene družbe.
^ 1UUUJI]
a| izdelane samo iz svinjskega mesa, velike |V Jv komad po 20 kr., maujSe komad po 10 kr. vi
đ       Klobase za pečenje
rfi (Bratvviirstel) po 10 kr. komad. Ivjl
E Ribice ali poledvice (Jungfer- a| braten)
Id po I gld , jako okusno. Dobro prekajeno RJ
^       domače suho meso
|n| s kožo U po 90 kr., brez kože ki po 72 kr. Djj \fa Vsnko sre«l» i u soboto hSI
S sveže krvave, jetrne in riževe yi g| klobase.      '743-2) i|
fy{ £fV Vnanja naročila se točno izvrše po jN| &J poitnem povzetji. LXt
w>J postnem povzetji. l£|
KJI Za mnogobrojna naročila se priporoča fSg jjSi s spoštovanjem
hNl s Bpoštovunjein MSI
§| Barlbara Kopač §
IV mesarica 41
Kj na sv. Petra nabrežji št. 47. K
Mlekarna J. Bole-1 a na Reki
kupuje iu vapreiemlle redovito
fino namizno in navadno
surovo maslo
kakor tudi (7t
pristno kuhano maslo.
(763—3)
Prostorna prodajalnica
ma-
t s tremi sobami, kuhinjo in
♦ gacinom,
♦ na jako ugodnem mestu v l.tisUem trgu **c da ♦ J takoj v najem. — Pogoji so ugodni. — Več pove J X g. Audr. Kcppa v Lu4keiu lr«n. (774—3) #
Št. 7704.
Objava.
(784-2)
Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišči v Ljubljani so se v zadružnem registru pri firmi „Prva kranjska mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom" vršili sledeči vpisi:
1. ) Da so bili pri volitvi dne 28. aprila 1888 voljeni v zadružno načelstvo sledeči članovi : Janez llaunigartiier, Janez Kosler, doktor Jožef Kosler, Franc PoVŠe, Gustav Tire, Jožef Franc Palme in Franc Jarc in da se je prejšnji član Henrik baron Lazzariui izbrisal;
2. ) da je bila pri velikem izvanrednem zboru društva dne 10. aprila 1889 sklenena razdružba zadruge;
3. ) da so bili pri istem velikem zboru postavljeni kot likvidatorji Janez llaunigartner, Franc Povše, dr. Jožef Kosler, Gustav Pire, vsi iz Ljubljane, Jane« Stembov iz Tomačeva in Janez Lenarčič z Vrhnike.
Ob jednem se povabijo upniki v zmislu §. 40 postave z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak., da se oglase" pri društvu.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1889.
L. Luserjev obliž (flašler) za turiste.
(iuhivo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim oresom, žuljem, tako Imenovani truoj koži na podplatih in petah Proti l> rado v tram in vsem drugim t rili m i z niskom kože. — Uspeh zajamfen. — jj<F~ ('ena škatljiei 60 kr. a. v.
Glavna razpošiljalnica:
L. $chwenk-ova lekarna
i^^^        v Meidlingu pri Dnnaji.
•u^"    ~     Pristnega imajo v l.juhlinui J. Svo-
boda, tf. pl. Trnkoczy, G. Picc.oli, L. Grečel; v Ki dollovem S. pl. Sladovio, F. Hnika; v Kamniku J. Močnik; v Celov« i A. Egger. W. Thurmvvald, J. Birnbacher; v llrezuh A. Aichinger; v Trgu (na Koroškem) C. Mennor; v lleljnku F. Scholz, Dr. E. Kuinpf; v U'oirnlM-rKn A. lluth; v Gorlei Ot. B. Pontoni; v Kranj l K. Šavnik; v ltadgoui C. E. Andrien.
Ta obliž  dobiva ne  le v Jeduej velikosti po O o kr.
Prlgteu suhih, če imata nuvod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj su pazi in odločno zahteva: ,»ti. laaserjev obliž (flaster) za tiiriHtf-. (4-19—24)
Na prodaj je
(776 -31
posestvo
blizu železniške postaje, farne cerkve in rudarije za 5000 gld , katerih je pa le polovico treba takoj plačati, druga polovica se pa lahko uknjiži na posestvo. Poslopja, hiša, hlevi in kozolec, so dobro narejena in s slamo krita. Posestvo sestoji iz travnikov, njiv in hoste in meri vkupe 47 ral.
Kaj več pove lastnik g. Stibernlk in iz prijaznosti g. Josip Zimmermann v Zagorji pri Savi.
mr
zdravilni malaga-sekt
po analizi ces. kr. poskusnje postaje za vina v Kloster-ntuburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodca izvrstno upliva. V Vi in '/■ originanih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko
ŠFANJNkK VKI.KTlMiOVIBTE Z VISOM
DUNAJ HAMBURG
po originalnih cenah a gld. 2.50 in «1«1. I »SO. 3sv^ecLielxa.sl=a. mstlcLg-st, nara-vna, carte blanclie «/i Steklenice gld. *-*.—» '/, steklenice «ld. l.lO. Dalje razna lina Inozemska -vin.©, v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V i. j u M jim i: pri gospodih: Ubald nI. Trnkoczy, lekar, Ludovik Breiel. h kar, Joiip Svoboda, lekar, H. L. \Venzel, prodajalec delikatea, Anton Stacul, prodajalec delikates. Jotup Buiioli ni, prodajalec delikates, Jeglič & Leikovie, trgOVOH, Rudolf Kirbisch, sladčičar. — V Krauji: pri gosp. Fran Dulenz. trgovec špecerijskega blaga. — V Loki* pri gospodu Jurij Deisinger, trgovec špecerijskega blaga. — Na Bledu: Olo \Volfling, prodajalec deltkates. (4o2—5j Po kozarcih se toči vino VINADORSKE trgovine v l.jui>-ljaui v restavraciji v hotelu „pri Slonu", v kazinskej kavarni in v kavarni „Evropu". Na znamko „VINADOR" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančno paziti, ker se le potem more jamčiti za absolutno  pristnost in popolno dobrino.
Uzorci
■v -^rse kraje franke.
Sukneno in modno blago
od najoenejšo do najfinejšo baze za Jesensko in zimsko potrebo razpošilja tudi zasobnlkom po tovarniških cenah, oeneje nego kjer si bodi
zaloga (614—*)
c.t. pr. tovarn za sutao in modno blago
Morica Schwarz-a
Svitava (Moravsko) I Zvvittau (Mahren)J.
Mtr. 8*10 blaga za telo obleko.....gld. 650
Mtr. 8'tO močnega volnenega blaga , . . gld. 680 Mtr. 3*10 močnega finega volnenega blaga gld. 9- — Mtr. 3-10 finejsega volnenega blaga . . . gld. lo"1— Mtr. 310 najfinejšega volnenega blaga . . gld. 15 BO Mtr. B'10 blaga za zimske suknje, zadosti za zimsl o suknjo gld. 5, gld. 7, gld. 0, gld 11 in več. Mtr. 170 za celo suknjo iz lodna, naravno nepremoč-Ijivo, gld. 8 50, gld. 4 60, gld. 5 50 in več. črno snkno za salonske obleke. Vsakovrstno sukneno blago, volnena podklada po vseh cenih od 80 kr. meter navzgor Žena to sukno za ženske obleke, ionski loden, ogrinjala iz Himalavske volne 10/4 velika od 3 gld. navzgor. Sploh izdelki suknenoga in modnega blaga. — Cenilniki zastonj in franko. — Za gospode krojače uzorčno knjige nofrankovane.
ob rr;.isi,i RlMtrici v Podbrezjah9 blizu železuiene postaje, proda Ne iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Mlin, žaga in zi-se stoječi hlev so v popolnoma dobrem stanu. KonAtautna vodna moč znaša 95 konjtikih «11 in bi se lahko na 65—7o konJMklh Mik povišala. Z mlinom proda se r o želji tudi tik mlina ležeći vrt z njivo in blizu ležeči travniki.
Natančneje izve se pri Fr. l*avlin-u v Tratil, Via Navali ». (773—3)
gj Gg, šolskim predstojnikom g in učiteljem
i;
'104—36
priporoča
trgovina z železnino in orodjem
Jj] vsa vr za sad
in sice
vrtnarska orodja, kakor tudi orodja sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, r: drevesna strgulja, škarje za go-^ senice, ročna lopatica, drevesna žaga, y sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, £>} cepilnik za mladiče, cupilni nož, vrtnarij ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa ^ji na lepo po p les k a ni leseni plošči ^     urejena in po prav nizki ceni.
Pravi zaklad
za nesrečne žrtvo skrumbe samoga sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (131-31
S
Dra Retau-a
ebeochrana.
ČeSka izdaja po 80. nemSkej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje 1 e t o na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin K. F. Blerey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34"  in v vsakej knjigarni.
MBBM
Dr. Friderik I^eii^iel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski »ok, kateri tece iz breze, ako se navrta njt no deblo, je od pamtiveka fcnnn kot nsjlsvrstnejic lepotno; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemirnim potom kot balzam, zadobi pa čudo' it učinek.
Ako  ae  namaže  zvečer ž i.jini nbruz ali drrgi deli polti, lor jjo s«> /.<• «lru{;i dan ■uatne luskine od polti. hI puntane vNled ifu« riMto inii in uesna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu da|u mladostno barvo; polti pode-1 ii j e beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedco in druge nesnainostl na polti. — Cena vrču z navodom vred »Id. i..10.
Zaloga v   Ljubi,fani   pri  U. pl. Trn-kocvy>Ji, lekarji.       (179—14)
C kr.        pri v.
kneza Aiiersjier&a
železniška tovarna
W" na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—56)
k o mer 4 n. »ga litega blaga« peči v volikej izberi, ognJli«fi in oguJlAeulb delo«, kotlov v vsakorfinjej obliki in velikosti itd. itd , litega bln^n xa Ntnvbc: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, strešnih oken itd., eevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, rudniMkib priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., Iužiu> Hkib naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, Htrojnib deiov surovo litih in zlikanih, parnih Htrojev do 60 konjskih sil, : ukI liiijnko * in p»vili)onov iz litega in kovanega železa, ui lliiMkib priprav« papiriiiculb priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploSčevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, naiiMiiisijsKii, priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, ploSč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., «tro|«v vodoMlolpute, odvajajo« ili vododržnih Htrojev, vodnik kole« iz litega in kovanega železa, iagnlb delov, kakor tudi priprav za parne iu vodne žage iu posamičnih cirkupunili Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v pulienh in o«iJ iz kovanega pretopljenegs
Žclc7 ti
asr Vprašanja glodo oeu se hitro odgovore. "W
aujmiotKJiicicititKKitiemciiKJtincicitii*
*t dlli>lftl It   81 "'%li.KII!ll''Iti.. fi
n
x
* .1 It
n n
x
X
Svojim častitlm j), n. kupovalcem in trgovskim prijateljem usojam se naznanjati, da sem si pravočasno preskrtiel
veliko zalogo
starega dobrega vina
in sem torej v vsem Castitim
(770—2)
prijetnem položaji, da lahko, kakor poprej, naročbam na vina prejšnjih let ustrezam.
Z velespoStovanjem
LEOPOLD HONIGrSBERG, vinska veletrgovina v Zagrebu.
3T
es
-t O
X -5 X_
xxx *Axxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxi
1811
80
->•«■ .l«Mli«»ii  tupoolrarska  impcijn  v        u l>lj»i n i. <—
vjAUT01f OBREZA fl^Tj
^        ? Ljubljani, Šelcnburgove ulice št. 4, L<*-^",M<,j
in trdno
priporoča okusno in trdno narejene zimnice modroce na peresih, dirane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, je pni poznano dobro in brezhibno, k r gotovo priča moja razstava v K ml o I limunu, in stojim z ozirom na nizke cene izven konknrenee. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo loj ilustrovani cenik in vzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in franko.
S^Sj     ^^^i 2§§ii mJ^i^
domaČih zdravil,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
Že več nego petdeset let
preverjeni in v obče priljubljeni toaletni predmeti za
Eau de Lys de
kakor:
jedino branilo proti ogorelosti, odstrani gotovo vso nečistosti kože, kakor: rumene lise, mozolje, bakreno rudečico, naredi obraz, vrat, pleča in roke svetlo bele, daje polti zdravi, mladostni vid. V originalnih flakonih z navodilom za rabo.
•ovo lilinomlečno milo,
zaradi svojo čistote in milobe najboljše toaletno milo. ki obrani vsled tega, da ima mnogo tolfiče v sebi, kožo gibčno in mehko.
Lohse-ov lilin poudre,
za po dnevi in zvečer, nenavadno fine in nežne kakovosti, držeč se in neviden na koži, bolj baržunast, nego vsi drugi nahajajoči se poudres, bel in roza za blondinke, rumen za brinetke.
Gustav Lohse, 46 J&ger-strasse, Berlin,
dvomi psirf-a.m.©Tj.r, (719—2)
Dobivajo se v vseh prodajulnicah parfuma in galanterijskega blaga. ■■
anton stacul
Glaina trgoma:
Šelenburgove ulice
At. 4.
trgovec
z delikatesami
v Ljubljani.
Podrnžnica:
Mestni trg
hI. IO.
Usojam se naznanjati slavnemu občinstvu, da sem otvoril 19. dne septembru t. 1.
na Mestnem trgu st« 10
podružnico svoje trgovine z delikatesami
v katerej je trgovina z dclikatcMauii in viuttka trgovina ter
soba za zajutrk.
Oba prostora sta novo in elegantno opravljena, trgovina pa založena n svežim jesenakiin in zimskim blagom. — Najboljše konserve, čokolade, nuno, velika zaloga najboljših vin v Btekleuican, avstrijskih, ogersklk, ftpaiijHkib in italijanskih. — Zaloga raznih Halam: ljubljanskih, ogerskili, VeroneHkih in Milanskih. — Vsak dan sveže Imnajsko- novomeške klobaaice, možganiee, Pariške, extra9 Krakovske in iz jezika narejene klobase (Zungenvvurbti itd. — Glavna zaloga v obče kot izvrstno priznanega Ja-bljaskega sira (Habacher Kiisel in Jabljaškega namiznega surovega uiaNht iz graščine barona Lichten berga, potem raznih druzih sirov, kakor: Euicndolitki, Gorgonzola, A J damski (holandski), Bo-quelort, Paruiesan* Bfeufeualclcr, tirojer in Imperial sir. — Sveži ruski kavijar, sardine, nisi. baltiški tolsti slanlki (Ost-seefetthiiringe) itd. itd. — Priporoča tudi Ciraške in Praške gnjati. — Vse pruda|a po najnižjih cenah.
Zaloga Kosler-jevega piva v steklenicah.
K mnogobrojnemu obisku usoja so vabiti
ANTON STACUL,
(761—8) 01a.a.rc-a.tler.
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po selo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, tirat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tndi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestn do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—36)
W Za poljedeljstvo: ~va
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja t
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše ttoneteče sredstvo, daj se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo spridenB in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni J
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čista in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano tjutistet* đnmesC-t' sretlstutp postal in so splošno razširil.
1 stoklonicn SO Icr., J3 Htolcleniol 1 |fl(l. Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih.   SazpošHja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetja svote.
Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Bosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napi*: rl>r. Rosov zdravilni balzam iz lekarne npri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3U v nemščini, češčini, madjarščini in francoščini, na pročelji pa natisnem) mojo zakonito varovano varstveno znamko.
- i
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v giavnej zalogi
B. riMG\s:it-ja, lekarna „pri črnem orlu^
Pragu, Nt. 205—a. V Ljubljani: G. Ploooll, lekar; VilJ. Mayx, lekar; Ludvik Grečel, lekar? Joi. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoczy, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooaroloh' lekar. V Krauji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Đom. Rlzzoll, lekar' Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Metliki: Fran Waoha, lokat. V Gorici: G. Chriztofoletti, lekar| A. de Glronooli, lekar;
R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. Bar- Vse lekarne v Avstro-OgerakeJ Imajo zalogo tega zdravilnega
balzama,
Tam Be tndi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
2Pra,!Žfeo dozrxsi<5e mo-stizll©
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, Če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri za-nohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatično otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini. . .....
Vse bule, otokline in utrdino ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
V iteatU***** M>° 23 im 33 *»•• (845—18) «va1*1i O I Ker se Praško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-pvaiuuv . • m djl Ra _0 piavcai receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumeue škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji" tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
■Balzam za uho*
Skušeno in po množili poski.aih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklemca 1 gld. av. vel).
Priloga »Slovenskemu Narodu", Mev. 224. I 1HS9.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Štev. 5.
Razglas.
Iffestna hranilnica ljubljanska prične dne 1. oktobra 1889 svoje delovanje in bode izimši nedelje in praznike odprta strankam vsak dan od 8—12. ure dopoludne.
V tem času izvršuje hranilnica vsa vsled pravil in poslovnega reda določena plačila in izplačila.
Glede poslovanja veljajo za sedaj te-le določbe:
A. ITIojje.
Vsaka uloga, ki ne iznaša manje nego 1 gld., dopuščena je. Skupni znesek, ki se za jedno ter isto stranko v jedni ali več ulogah sprejme v obrestovanje, določen je na 5000 gld. Hranilnica ima pravico uloge, ki presegajo to svoto, sprejemati proti nižjim obrestim (§. 7. hranilnicnih pravil).
Obresti od ulog plačujejo se po 4 °/o (Štiri od sto) na leto in se računajo od prvega delavnika po uložnem dnevu in pri izplačevanju do delavnika pred izplačilnim dnevom. Mesec šteje se po 30 dni.
Vsakemu uložniku dano je na voljo terjati svoj uloženi kapital do 100 gld. brez odpovedi.
Navadno izplačuj o se tudi višji zneski brez odpovedi, vender si pridržuje mestna hranilnica vsled §. 11 hranilnicnih pravil po sklepu upravnega odbora z dne 7. septembra 1889 pravico, da se morajo zneski, ki presezajo 100 gld. do svote 500 gld. štiri mesece, zneski pa, ki presegajo svoto 500 gld., šest mesecev naprej odpovedati.
B. Posojila.
Mestna hranilnica ljubljanska upravičena je vsled §. 23. hranilnicnih pravil uporabljati uloge in svoje premoženje za naslednja posojila:
1. Da jih obrestonosno posoja na nepremična posestva (hipoteke) s sirotinsko varnostjo.
2. Da jih posoja občinam proti vračilu v obrokih in proti poluletnemu anticipativnemu obrestovanju.
3. Da jih posoja z dovoljenjem političnega deželnega oblastva javnim na načelo uza-jemnosti postavljenim zavodom (posojilnicam, zadrugam itd.) proti vračilu v obrokih in poluletnemu anticipativnemu obrestovanju.
4. Da jih posoja proti zastavljanju avstrijskih državnih zadolžnic in drugih jednakih kreditnih papirjev ter kovanega v prometu stoječega zlatega in srebrnega denarja.
5. Da eskomptuje lastne hranil nične knjižice in izžrebane državne srečke.
6. Da eskomptuje v Ljubljani plačilne (ne samo domicilovane) najkasneje v 6 mesecih zapadaj oče menice.
Hranilnica računa vsled sklepa občinskega sveta mesta ljubljanskega z dne 24. septembra 1889 za posojila, navedena pod 1, 2 in 3 (hipoteke, posojila občinam in zavodom) 4%7o (štiri in polodstotne) obresti, ki se odrajtujejo vselej za pol leta naprej. Pri posojilih, navedenih pod 4, 5 in 6 (predplačila proti zastavi in eskomp to vanje) prejema hranilnica 5 % (petodstotne) anticipativne obresti.
Prošnje za posojila in predplačila sprejemajo se ob uradnih dneh od 8—12. ure dopoludne in od 3—6. ure popoludne.
Za prošnje potrebne tiskovine  dobivajo se v navedenih urah v hranilnici brezplačno.
V IJllUljaili, dne 26. septembra 1889.
Ravnateljstvo
mestne lu-anilnic«' 1 jul>lj*i n^k«*.
Hranilnica nahaja se v mestni hiši pri tleh na Glavnem (Mestnem) trgu.
NatiMiila Kli'in iu Kovač v Ljubljani
Prostovoljna javna dražba.
Stoindvajset veder starega
dolenjskega in hrvatskega vina
prodajal bodem na prostovoljni javni dražbi v £etr<elt <lnc 3. oktobra v I «1 m nt ii li. Mt. 5, poleg znamenja. Oddala se bode tudi dobro ohranjena vinska posoda,, „polovnjaki", „štrtinjaki" in vef-ji sodi. — ZnČetek dražbe ob O. url dopolnilne. — Vabim čast. p. n. kupce.
(791—1) Lastnik.
^'3 (k a
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
Are
preskušano zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-tinn, daljo proti boleznim v že- Juf*>^jS& lodci, mokril, dolgotraj-     ^»*žd&Xyi*M^ netnu kataru dihal, 3$*S^» zlatej ±111 In    ^fSS^L fr*
zlatenici.
Jrtft*1 AK„t
V^' okrepčujoea
fteA*^ tjjjj*— sadnimi soki in slart-ww&Š3***~ horiem pomešana, je Ra-
denska votla v občo priljubljt-mi.
Kopališče Radensko
Koprnijo v slatini in v jcklcnici uplivi po-■flhno  pri: protinu,
liolnčiuali mokril, malokrv nosii . ien-skili   boleznih, iln-boatih i. t. d.
StMIKIIIllisi'l' pO
ceni. Prospekt
(brezplačno) od ravnu! <l I s( \ ii : kopni I Are Kntlence
blizu   I.|llf OMKTIt
ltadeiiMka K 1*1 a vodu, ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati w. liadgoiiNko, to je RudkerMbnr^er.
Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se poni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v Be.bi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi lcislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kskor hitro so steklenica odmaši. (2*>4—24)
Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in
Kastner-Jl v Ljubljani.
Deželna lekarna j
„Pri Mariji Pomagaj" |
v Ljubljani, Mestni trg št. 11K
LnflOYika Brecel-na
lole *ii*Ju.
Prva in najstarejša
alopatična is homeopatična, lekarna ]
na Kranjskom.
Zaloga
vseh doseđfcj preverjenih, tu- in inozemskih mediclnično-farmaceu-tičnih preparatov in specijalitet.
Priporoča se p. n. občinbtvu opozarjajo na nekatere svoje preverjene in z gotovim uspehom preskušeno specijalitete in sicer:
Voda Za ČiŠČeilie Obra/A   tu<*' v°da za pego imenovana, služi za go-•' ' tovo in popolno odpravo vsake nečistosti kože
kakor: peg, mozolov, ogercev, rudečice obraza, grint in drugih nečistosti kože. Polt ohrani torej vedno belo, gladko, čisto in nežno; daje obrazu mladostno barvo, in sicer zaradi tega, ker se od kože odluščijo neznatne luskine, in tako postane bela. nežna in sveža. Navadno se odpravi vsaka nečistost polti, če se rabi 16- do 20krat. Otroci jo ravno tako lahko iabijo kakor odrasčeni in se za neškodljivost te vode jamči--Cena steklenici z navodom, kako se rabi, 70 kr.
Zdravilo za kurja očesa ?» p°p°in° od8t»n«»i« kurjih oče«, bradovio
' in trde koze. — steklenica z navodom za rabo
in čopičem vkupe velja 40 kr., '/» dvanajstorice pa 2 gld.
Flaster  Za klirja OČeSa, tudi »»»te r za turiste, imenovan Laserjev, *' 1 velja 60 kr, ravno isti od mene napravljen, pa
velja samo 40 kr.
ReiliillO   OHO ^e naJreelneJše sredstvo, da se zabrani, da lasje prezgodaj ne •'    osivo.'Lase naredi mehke, odstrani luskine z glave in zabrani, da se več ne delajo. — Cena flaconu 30 kr.
Malilirili  Sok  lz sve*m malm kuhan,  I. kvalitete, prijetnega okusa. Kilo ' velja 70 kr.
Ustlltt  VOda dr' ^uflosa, pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, *" ohrani zobo in dlesno čisto,  zdravo ter zabranjuje in zdravi
vsakovrstne zobne bolečine. Zatorej je jedno najboljših sredstev za ohranenje zob in dlesna. Ce se 10—16 kapljic te vode ulije v kozarec, napolnjen za tretjino z vodo in s to mlečnato kalno tekočino zjutraj usta izpirajo, postanejo zobje, če se delj rabi, bleščečo beli, naenkrat odpravi ta voda smrdljivo sapo in osveži in utrdi dlesno. — Veliki flacon velja tiO kr.
Zobna Dasta   odontosmegma imenovana,  v porcelandskih Škatljicah- Pre-* 1  verjena pasta za polituro iu ohranenje zob. — Škatljica 30 kr.
Zobni Prašek *)e''' P°       ^eiderji, 8 proporcionalnim dodatkom salicilno-' kislega natrona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva Po-
tem pa imam Se rudeči, rujavi in črni vegetabilični prašek, vedno svež v zalogi. — Škatljica velja 30 kr.
Poleg tega dobi se vedno: medicini«nn mitu. dišeče pomurie, olja* zu lase, razni pristni angleški in francoski puri u m i. Pariški prašek ih dume (bel in • t.ideč), pomire de Riz, papir zu. kajenje, »vceice /u kujeuje, pot po ur i itd., dr. Boreliardtovo aromiiii« u<> zeljideno milo, in jako fino neutralno glieerliisko milo jako priletnega duha, ki se nenavadno lahko mili, močno peni, kožo nareja mehko kakor baržun, belo in prožno, posebno se pa priporoča, rabiti ga hkratu z vodo za eineeuje obraza. ri||
Ravno tako so vedno na razpolaganje razna obe/.ila, komično čista vata, Sij karbolna vata, jodoformgazo, gutapcrhni papir, Billrothov batist itd.    (591—8j I
— Po poitl ae razpošilja dvakrat na dan. HZ ) ^
VIZITN1CE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Proti ognju varne blagajnice in kasete
po ceni in najsoliuneje narejene. Na vseh razstavah i ■ k«> visoko odlikovan*-. Založnik vs*-h av»tr«>-«igerskib železnic, postnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-častva z veliko /lit' svetinjo za umetnost, znanost in industrijo.      (3—44)
Feliks Blažičck, Dunaj, V, Stras^sengasse 17.
Brosiega manuraitiiriiega finega ittiikega blaga razpošiljalnica Zelny trh 18  BRNO  Zelny trh 18 nizposilja po poštnem Dovietjt: (697—5)		
I       Žensko sukno, 1 sama volim, v vseh modnih barvah, H                  dvojno široko. I               10 metrov gld. H.		Riški loden | najnovejše   za  jesenske   in   zimske ■ obleke, dvojno široko. 10 metrov gld. 4.50.
Črni Terno saksonski fubrikat, dvojno široko. 10 metrov gld. 4,50.		Dubrovniško (Raguza) | modno blago, dvojno široko, za ko P stumske   obleke,   v   vsek   gladkih H barvah, progasto in križasto. f\ tO metrov gld H
	Volapiik-fianela	Flanelni naglavni robci jako lep DAerk. 3 kom di gld. 1.
J	najnovejši uzorec, 60 centimetrov široka. 10 metrov gld 8.KO.	
Barhent za obleko najmodnejši načrk. 10 metrov gld. SI,		Kalmuk | najbolje baze,  60 centimetrov širok, l 10 metrov gld a.70. p*
	Jarsev-jopiči za ženske s svilnatimi gumbi in Skrici, v vseh barvah, kompletni, veliki, 1 komad gld. 1.30.	Doude-Velour-robec */% kompleten, 1 komad gld. :i-50. Zimsko ogrinjalo veliko, gladko in križasto gld. 2.
Jute-zastor turški uzorec, kompleten zastor stane gld. 2.S0.		Garnitura iz jute | 2 posteljni odetali in namizni prt B z resami gld. 3 SO. H
1     Delavske srajce H iz Rumburškega oksfoida, kompletno ■ velike, I               8 komadi gld. 2.		Garnitura iz ripsa obstoječa iz dveh postelju h pregrinjal in   enega  m znega prta z svilnimi resami gld 4.
Normalna srajca kompletno velika, 1 komad gld. 1.50. Normal e hlače kompletno velike, 1 komad gld. 1.5«. '		Ostanki S liolandskili podobnih preprog] 10—12 metrov dolgi, 1 ostanek fj gld. a oo. m
|      Ženske srajce *       iz močnega platna, c zobci, ■           6 komadov gld. 3.25.		Domače platno 1 kos 30 vntlov 4/4  ... gld. 4.50. 1    r,   30     „       •/«..., «.20.
Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvaste, — 1 komad la. gld   I.HO, Ha. gld. I.20.		King-tkanina | boljše kot platno, 1 kos 1 , široke, ■ 30 vatlov gld. O. p
1          14 A x i: V A s H        Prejant Iiiiim^viin | 1 kui 30 vutluv, lila in ruriou . . . gld. S.—.		1 kos 30 vatlov, hr . . . gld. 5.50. najboljše baze......                   „ 6.SO.
bb Konjske žebrake n nnjboljii isdeiok,   IUU cm. dolga,  130 cm. ii- . tok*, #1(1. I.50. ['"ij.-ikat-ska zeliraka 190 cm. iIuIl,'.!, 13') cm. iiroki, 1 komad gM. 3.IVII.		OK8FORD 1 ki sc sme prati,  dobre  liažc,   1 kos ■ 30 vatlov gld. 4.50: ^
Tovarniška zaloga sukna.
Brnski sukneni ostanki \ Blaflo za zimske sukne
i ostanek  2-10 metr. za  celo zimsko za zimsko obleke, ostanek 310 metr , i     obleko, črno, rujavo ali modro M celo moško obleko gld. 5. ^jj, 5.50.
! Triličui knp ! !
Brnski ostanki sukna
3 10 metr. za celo moško obleko gld. 3.75.
Blago za ogrtače
najfinejše baze, 2.10 mutr. za cel ogrtač gld. 7.
OJzorci zastonj in fraanko.
Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči.
Elegantno oskrbljene karte uzoroev s 400 načrkl gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano.
Učenec
ki je dovršil ljudsko šolo, vsprejme se lakoj v trgovini s steklom in porcelanom. — Natančneje so poirve pismeno ali ustno v protlnjulnlci M. Iles«-mann-a v Ljubljani.
9,
v najem
odda sc takoj
v Spodnji Šiški „Pri raci" li. št. 14.
Letna najemščina so gld. (780—2) Ifofitjan Tome.
in med y satovji
a kilo <iO lir.
dobiva se pri ^712—5)
Oroslavu Dolencu
trgovcu z voskom in medom
v LJubljani, Gledališke ulice št. 10.
• Pošilja se tudi po pošti od 1 A- naprej proti povzet u aH predplačilu.
Srbske
narodne pesmi
o boju na Kosovem.
Iz zapnščine
Ivana Mohorčica.
V LjubljanL
Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskama" 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki bc zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla.
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
m\w      *\+      m9m sf*
3R' '
Najboljša
Brnska sukna
razpošilja po tovarniški! cenah
tovarniška zaloga snkna
SIEGEL-IMHOF
"V Brnu.
Xa cleKHntno
jesensko ali zimsko
moško obleko
radosti je 1 oilrezek v dol gosti 3" 10 metra, to je 4 Dim
vatli.   1 odrezek velja: ■Wj£l.4.80 iz navadne "W
mW g\, 7.75 iz fine ^0 tW gl 10.50 iz jako fine "^1 ••"gl. Iti. I o iz najfinejše"*!
621) pristne
ovčje volne.
Nadalje so v največji izberi s svilo pretkana grebenasta ukna, blago za ogrtiče, pal merston iu boy za zim.ikr suknje, loden za lovce in ekonome, peruvienne in t^s-kmg za salonske obleko, — sukno za ženske obleke itd. Za dobro blago In točno dopošiljotev se jamči. 1'zorei /unOnij i Iranko
Poštna upraviteljica
(Espeditorln)  od 28—36 let stara,  vsprejuie se. —
Kje? pove npravništvo „SIov. Naroda". (772—3)
Mlad mož
če je mogoče prost vojaščine, ki je vešč nemščini, slovenščini, oziroma laščini, vsprejiue se
v kamnolomu ua Nnbrežlul pri Tr3tu). — Nekaj znanja v kamonarat'-ii so želi.
Vpraša naj  se pri tvrdki O. Touuics v LJub-l|ani in hkratu predlože spričevala. (775_2)
j I!Za lovsko sezono!! 1
Največjo izber orožja pod jamstvom za dobrino in strel, kot lovsko in salonska pnike, revolverje, kakor tudi patrona in vso lovsko pripravo prodaja po ceni ,605—9)
FRAN KAISEK
puškar in prodajalec orožja
Ljubljana, Šelenburgove ulice.
3*9" Posebno se opozarja na puške lastnega Izdelka. — Poprave so najhitreje in najceneje izvrše.
4 t
l
1
ILUSTROVAN
.ji mri*
za leto 1890.
Uredil, izdal in založil ZDra-grotin rElriToar NArodni Tiskarni
Dobiva se v „NArodnl TIskarni" 111 v je«i in JI. Cierbcr-Jevi v IJnbljaiil
buk vam ah
bukvarnnh J. <« loiitlnl-
Naroča se pa lahko v vseh
zr= Cena 45 kr., po pošti 50 kr. -
Vsebina: Popolen kulendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogiji cesarske hiše. .Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni Odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusulk Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. lloulanger. Orijcntalakn železnica itd. Siuešuice. — Naznanila.
ri
OOOOOOOOOOOG<
Po zdravnikih sknšena in po spričalih priporočana!
T]i"a!teo os,y- ja.
hmeljeva sladna kava
M^ASgfj     (zdravotna štedilna kava)
prihrani v gospodinjstva pri inleUu in odpravi rabo sladkorja popolnoma. Z malo mleka in brez sladkorja vzeta ima prijeten, Bladeti okus in prijeten duh, je redllnu iu krepilua. Tedaj zasluži ta kava prednost pred neredilno, živet; ru/.diažilno in (pre-obilo použito) strupeno ucmkujočo indijsko kavo ali kineskim čajem in je zato važna za vsaeega. Neobhodno potrebna je za otroke, Mlabotne OMobe, okrevujoee, za ženske pred in po otročji postelji iu posebno važna za vhc hulesti na očeh, v želodci, na plučih (sušica), na jetrih, ledvicah, v črevih, mehurji in živcih, proti protinu, kašlji in hripavosti, dalje za slabokrvne in bledičue i. t. d.
1 zamotek z y4 kilo vsebine stane 30 kr.
Hmeljeva sladna kava se dobiva v glavnih zalogah  pod poštnim naslovom :
Ljubljana: Lekarna Uhald pl. Trnkoczv.
C.radec: Lekarna \VendeIin pl. Trnkoczv, SackstrasHO 4.
Dunaj : Lekarna Viktor pl. Trnkoczv, V.. IlnndHthurmcrstraase 113.
i > o u u j i Lekarna dr. Oton pl. Trnkoczv, III., RaduUkvplatz 17.
Dunaj t Lekarna Julij pl. Trnkoczv, VII., Josefstft Iterstrasso 30.
Nadalje ee dobiva prava tudi v drugih lekarnah,   pri  droguistih in trgovcih, če ima vsak zamotek zgornjo varstveno znamko.
KiVŽl 1* 11 A< ^ Ne sme 86 z:imcnJati 8 surogati in po-180 w HwlnlY 1 naredbami, ki se proslavljajo kot zdravotna kava, pa venđer nemajc nobene moči in redilnosti in tudi nobene druge vrednosti, kakor ono jednostavnoga kavnega barvila. Trnk6czy-jevi hmelni sladni kavi ni treba dodajati sladkorja, ker ima brez tega sladek okus in dovolj redilnih in krepkih snovij. Zadnji čas so se večkrat slišale pritožbe o nepravih preparatih in zahtevaj torej izrecno Trnk6czy-jevo sladno hmelno kavo in pazi pri tem strogo na gorenjo, oblastveno zavarovalno znamko. (790—1)
ioooooooooooooooooooooooo
Prevzele restavracije.
Najudanejše podpisani si usoja naznanjati, da prevzame dne 1. oktobru t. 1.
restavracijo hotela „Pri Malici"
(Hčtel ,Stadt Wien')
v I.jiibljunl. — P. n. občinstvo, kakor tndi p. n. tujci se 8 tem naj-ul j minejo prosijo za blagovoljni obisk. — Za dobra Jedila in pristne pijače se bode skrbelo.
Z velespostovanjem
(789—1)
Henrik Hoselniaver,
restaviater.
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva s čudovito Bilo ter prežene hitro in gotovo vse mrčese, da od njih ne ostane niti sledu.
Popolnem uniči steniee in bolh«-.
Temeljito prežene šmke in njih zalego iz kuhinj.
l*režeiic takoj mole.
Hitro nas osvobodi sitnili muli.
Varnje doniaec živali  iu  rastline mrčesa v in zaradi njih nastalih bolev.ui j.
1'opolnem prežene uši na glavi i i «1.
Pazi naj se dobro: Kar se v samem papirji prodaja, ni
prava Zacherlova specijaliteta.
Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v glavni zalogi: J. 7.ACIIEUL, Dnuaj, I., Ciolriscltmledgnase 2.
LJubljana
Fostojina: Skofjaloka Borovnica: Kočevje: Krško:
Mihael Kastner. Jan. Luckmann. Viktor Schiffer. Peter Lassnik. H L. Wencol. Schusstiig & Wober. C. Koringer. Ivan Perdan
Josip Terdina. J. Klauer. Jeglič & Lesk o vic. Anton Krisper. Ivan Fabian. A. Miiller. Ferdinand Plautz.
- (222—12)
Fran Kogej. Karo! Fabian', lekar. Fran Ver bič. Fran Krenn. Rupvrt Engclsberger.
Vol.Lašlčo:    Ivan Justin. Kostanjevica: Alojzij Gatsch.
Idrija: Kranj:
Loi: Litija:
Tržld:
Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Trojici.
'Vilj. Killer. Fran Kovač. Ivana Wakoniga naredniki.
Friderik Raitharek.
Gor. Logatec : 1'. t r Hladnik.
Radovljica: Rudolfovo: Zagorje: Kamnik: Draga: Črnomelj: Brežloe: Vrbnik: Travnik:
A. Roblok. Dom. Rizzoli, lekar. J. Sebiuk. Edmund Zangger. P. S. Tilrk. Andrej Lackner. Fran Mathas. A. Bučar. Fran Kovač.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Naro ine Tiskarne*