"Materin i jezik je najdražja dota, ki smo jo dobiti od svojih staršev. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, j olepšati in n. svojim mlajšim N. 1 zapustiti. Človeški \ jezik je talent, ki nam < v ga je izročil Gospod \ nebes in zemlje, da » bi z njim kupčevali f in napravili veliko S dobička..." .—r ~ •'ublication imo.vmm uooj ANTON Martin SLOMŠEK JUNIJ JULIJ 1990 Naslovna slika: Dekle sredi trav in cvetja zlahka predstavlja našo drago Slovenijo, ki je vstala k svobodi. + + + NAVADNO imajo MISLI enkrat v letu dvojno številko. Že več let je to prva izdaja ob začetku letnika, iz čisto praktičnih razlogov. Počitnice so in tiskarna tri tedne ne obratuje, urednik pa prebija čas pri naši počitniški koloniji v Mt. EUzi. Zanj to niso ravno počitnice, saj je skrbi z mladino preko glave, je pa vsekakor sprememba, ki prinese svoje vrste odpočitek. Januarske obveznosti je nemogoče uskladiti še z delom u-rednika mesečnika. Vse čaka na februar in sveži začetek. Letos pa bom naročnike prosil za posebno razumevanje in prepričan sem, da boste mojo odločitev velikodušno sprejeli: tale izdaja naj velja za junijsko in julijsko hkrati. Edini način, da ugodim svoji dolgoletni želji in tudi želji svojih predstojnikov, ki me hočejo imeti doma na plenumu vodstva province in tudi ob 40-letnici mojega mašništva. Menda le ni nikogar med naročniki, ki bi mi ne privoščil obiska dežele pod Triglavom po dolgih 45-ih letih. Režim, zaradi katerega sem kot mlad študent odšel v svet, je moral dati prostor demokratični vladi — torej ni več vzroka, da bi ne poromal v rodno domovino, obiskal kraje svoje mladosti in tudi medvojnih doživetij, pa prvikrat pomolil na grobeh zdaj že pokojnih staršev... Čutim, da mi dajete velikodušno odvezo in boste na moj račun en mesec potrpeli z branjem. Hvala! —Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ccni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL, PART I. je dospel iz ZDA in je spet naprodaj. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne ho. Izdal Slovenian Research Center of America - ( ena 12. dolaijev. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. ( eferin (ed.) Cena 1 I. dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio - kaseto vred 6. dolarjev. ANGLESKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. Komac - Škrlj Cena 12. dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10. dolarjev. LJUDJE POD BlCEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj 12. dolarjev. SKOF ROŽMAN, L, II. in III. del Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti, fena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40,-dolarjev. (Posamezne knjige: 7. ,9. in zadnja 28. dolarjev.) STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I del Od lična študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Slane Kos, izdala Samo/.alozba v Kirnu. Cena 13. dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2. dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Toinač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja. PISMA MRTVEMU BRATU (cena 12,- dol.), topli spomini na brata; PRED VRATI PEKLA (cena 8,- dol.), o zaporih po vojni - F. Sodja CM VOJNA IN REVOLUCIJA Koman Franka Bllkviča na 7()X straneh je izšel v Argentini Cena broširani knjigi je 15. dolarjev. CASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je zapisal I.ev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena 13. dolarjev. CERRO SHAIHUEQUE Pisatelj je nas argentinski planinec Vojko Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah. Cena 10. dolarjev. mfcli J f V (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly |n Slovenian Language. — Informativni mesečnik za versko In kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. — Ustanovljen (Establlsh-ed) leta 1952. — Publlshed by Slovenian Franclscan Fathers In Australla. — Izdajajo slovenski frančiškani v Av st ra liji. - Urejuje In upravlja (Edltor and M anager) F R .B ASI L A.VALENT|NE,O.F.M.,M.B.E.,BARAGA HOUSE 19 A'BECKETT ST.,KEW,V|C. 3101 - Tel. (03) 85 3f 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 — Naročnina za leto 1989 (Subscriptlon) $ 8. — , Jz ve n Avstralije (O verseas) $ 16.— ; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstralijl. - Rokopisov ne vračamo.— Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. — Za članke objavljene s podpisom od go varja pisec sam. — Stava in priprava strani (Typing and lay out): MISLI, 19 A'Beckett Street, K ew, V le .31 0 1 — Tisk (Printing): Distlnctlon Prlnting, 164 Victorla Street, Brunsvvlck, VIctoria 3056. Telephone: (03) 387 8488 božj Di misli VJi J»n 'k Leto 39 Št. 6 in 7 JUN. in JUL. 1990 loveške VSEBINA: Oznanjanje s strehe — D. K. v Družini - stran 129 Molitev za Slovenijo — Iz arg. Oznanila — stran 130 Naš sedanji trenutek — + Dr. A. Šuštar — stran 131 Novi mašnik bod' pozdravljen! — O Štefanu Krampaču p. BaziHj — stran 133 Pogovor nad jamo — Koč. Rog - Justin Stanovnik — stran 134 Slovenski nagelj je vzcvetel — Ciril Turk — stran 136 Snidenje - črtica — Jože Krivec — stran 138 In vendar - nekoč bo! — pesem — Zorko Simčič — stran 139 Središče svetih Cirila in Metoda v Melbournu — P. Bazi lij — stran 140 Izpod Triglava — stran 142 Slomšek nam govori ... - o duhovništvu — stran 144 Središče sv. Rafaela v Sydneyu — P. Val eri jan — stran 146 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 148 Naše nabirke — stran 148 Nekaj besed o Kongresu — Viktor Blažič — stran 149 Središče si/. Družine v Adelaidi — P. Janez — stran 152 Od resnice k spravi - V Družini Jožko Kragelj — stran 153 Z vseh vetrov — stran 154 Kotiček mladih — stran 156 Križem avstralske Slovenije — stran 157 Resnica je kisla kot cviček — pa se le nasmejemo — stran 160 Oinanjanje s strehe "Zato se bo vse, kar ste povedali v temi, slišalo pri belem dnevu, in kar ste pri zaprtih vratih šepetali na uho, se bo oznanjalo po strehah" (Lk 12, 3). NAJBRŽ, so te Jezusove besede v zadnjem času marsikomu prihajale na misel, saj smo priče odkritemu govorjenju in pisanju o stvareh, o katerih je bilo do nedavnega slišati le šepetanja. Med takšne stvari spada prav gotovo eden največjih madežev naše povojne zgodovine: vrnitev domobrancev in drugih beguncev in množičen pokol brez sodne obravnave. Ko je zdaj le pokojni Edvard Kocbek v intervjuju za tržaški Zaliv prvič na glas spregovoril o tej sramoti, so se dvignili oblaki prahu in avtorja intervjuja tržaška pisatelja Rebula in Pahor kar nekaj Časa nista smela prestopiti naše meje. No, časi so se spremenili in še pred volitvami v Sloveniji se je o tem veliko govorilo in pisalo. V okvir te nove glasnosti, ki je v pluralistični družbeni ureditvi dobila nove razsežnosti, spada gotovo tudi sobotna (dne 26. maja — op. ur.) spominska slovesnost v Vetrinju, vaški cerkvi na poti od naše meje proti Celovcu. Tisoči preživelih in svojci pobitih so to ime izgovarjali z bolečino, saj so iz tamkajšnjega zbirnega taborišča Angleži s prevaro vrnili v Jugoslavijo vsaj dvanajst tisoč domobrancev in drugih ljudi, ki so se maja 1945 pred novimi oblastmi v Jugoslaviji umaknili v tujino. Rojaki, ki živijo v tujini, so se tudi v preteklih letih večkrat vračali na ta kraj žalostnega spomina, letos pa je bila prvič povsem odprta spominska slovesnost, ki so ji dala poseben pečat imena udeležencev. Somaševanje je vodil ljubljanski pomožni Škof Jožef Kvas, med verniki, ki so v cerkvi sodelovali, pa sta bila tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Škof Kvas, ki je kot mlad Študent teologije tudi prehodil Kalvarijo begunstva in je prav v tej cerkvi leta 1945 daroval novo mašo, je uvod v mašo in pozdrav miru ubral v globok krščanski pogled na življenje. V krščanstvu je odpuščanje ena temeljnih vrednot. Zavedamo se namreč svoje majhnosti in grešnosti pred Bogom in ne moremo brez njegovega odpuščanja. V oČenaSu pa obljubljamo tudi svoje odpuščanje vsem, ki jim to dolgujemo. Božje odpuščanje celo na neki način povezujemo z lastnim odpuščanjem. Pridigal je Vinko Zaletel, tudi begunec. Zuttl je s spomi- nom na vetrinjske žrtve, kar je bil tudi cilj srečanja. Seveda je bil spomin grenak, saj ga je označilo trpljenje tisočev. Konec pa je bil svetlejši: sprava kot pogoj skupne prihodnosti v krščanskem odpuščanju brez sleherne maščevalnosti. Po maši je bilo pred cerkvijo spominsko zborovanje, kjer so se k besedi oglašali različni ljudje iz matične Slovenije, zamejstva in zdomstva. Govoril je tudi predsednik slovenske vlade. Poudaril je, da je program slovenske vlade program sprave, v katerem pa seveda ni nobene želje po maščevanju. Da ni govoril v prazno, je dokazal le prej, saj je pred nekaj dnevi po avstrijski televiziji napovedal temeljito preiskavo o Korošcih, ki so jih partizani v tistih nekaj tednih po vojni odpeljali in so izginili brez sledu. To bo seveda vodilo tudi k razkrivanju resnice o koroških žrtvah, slovenskih in nemških, ki so jih med vojno povzročili nacisti. Pri vzpostavljanju in utrjevanju dobrih odnosov s sosedi verjetno čakajo na temeljit pretres tudi zloglasne “fojbe” ob meji z Italijo, v katerih je končalo neugotovljeno število ljudi, zelo veliko povsem po nedolžnem. Tudi če odmislimo vse druge težave, ki jih je nova slovenska vlada dobila v dediščino, jo tudi na tem področju čaka še zelo veliko dela. Če ji bo uspelo, se bomo v prihodnosti morebiti le otresli Kajnovega znamenja, s katerim res ni prijetno živeti. D. K. Urednikova pripomba: Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj za uvodnik v junijske MISLI lahko vzel članek iz domovinskega tiska. Pa sem tudi to dočakal: naS uvodni članek je izšel v ljubljanski Družini. Njegova vsebina zgovorno dokazuje, da se svoboda demokracije v Sloveniji res uveljavlja. Molitev za Slovenijo GOSPODAR VESOLJA IN KRALJ VSEH NARODOV IN JEZIKOV, PROSIMO TE, RAZLIJ SVOJO MILOST NA SLOVENIJO, DOMOVINO NAŠIH PREDNIKOV IN NAŠO DUHOVNO DOMOVINO. PODELI JI SVOBODO, VARNOST, MIR IN PRAVO MESTO V SVETOVNI DRUŽINI NARODOV. PODPIRAJ JO NA POTI K DUHOVNI IN DRUŽBENI PRENOVI PO TVOJI VOLJI. SPREJMI KRI, KI JE BILA DAROVANA ZA NJENO PRAVICO, IN VSE TRPLJENJE NJENIH OTROK, DA BO V ZADOŠČENJE ZA KRŠITVE TVOJE POSTAVE NA NJENIH TLEH. POSEBEJ TE PROSIMO, VLIVAJ NJENIM SINOVOM IN HČERAM DUHA EDINOSTI V RESNICI IN PRAVICI, DA BO KMALU SREČEN DOM VSEM, KI SKUPAJ ŽIVIJO V NJEGOVEM ZAVETJU. NAM V SVETU, KI ZAVESTNO SPREJEMAMO SLOVENSKO DUHOVNO DOMOVINSTVO, PA POMAGAJ. DA SE OHRANIMO V DEJAVNI ZVESTOBI SVOJI ZAVEZI IN TVOJI POSTAVI, DA BOMO ŽIVELI SLOVENIJI V ČAST IN RAZCVET, DEŽELI, KI JI PRIPADAMO, IN VSEH ČLOVEŠKI DRUŽBI V BLAGODEJEN RAZVOJ IN TEBI V SLAVO, KI Tl JO NEPRENEHOMA KLIČEMO. AMEN. NAŠ SEDANJI TRENUTEK Tu nudimo bralcem v tiskani besedi zvočno pismo našega slovenskeqa metropolita, ki mu ga je omočil Radio Ljubljana in je prišlo med nas preko valov EA v začetku junija. Lepe in tople misli so vredne, da jih vsakdo izmed nas sprejme kot vodilo, ki naj nas tesneje poveže z domovino na njeni poti v lepšo bodočnost. K temu vsakdo izmed nas lahko 'doprinese svoje. DRAGI slovenski prijatelji, drage Slovenke in Slovenci, dragi bratje in sestre po svetu! Vesel sem, da vas moreni v tem velikonočnem času, v cvetoči pomladi in tudi pomladi slovenskega naroda, nagovoriti preko zvočnega pisma, vam poslati prisrčne pozdrave in najboljše želje. Upam, da ste lepo doživeli veliko noč in da doživljate veselje in upanje, ki nam ga prinaša velikonočni in pomladni čas, čeprav v nekaterih delih sveta doživljate sedaj druge letne čase in ne pomladi. Prepričan sem, da z zanimanjem spremljate dogodke v domovini in da ste z nami v vsakem oziru močno povezani. Veliko je vaše pričakovanje, prav tako tudi naše. Z zaupanjem gledamo v prihodnost, ko doživljamo spremembe po zadnjih volitvah, ob pričakovanju, kaj nam bodo prinesle te spremembe. Nagovarjam vas v četrtek 3. maja, torej po volitvah v Sloveniji, pa še pred zasedanjem novega parlamenta — tako vemo le za nekaj stvar , druge so pa še neznane in negotove. Vs; se zavedamo, da doživljamo velike spremembe v družbenem, političnem, gospodarskem, narodnem in tudi verskem življenju. Veseli smo, da smo jih doživljali brez hudih dogodkov, kakor so se pojavili v nekaterih vzhodnih deželah. Seveda je tudi pri nas nekaj izjem, ko se tu in tam zaostri in nas nekako prestraši; kakor da še niso za nami tisti hudi časi, ki smo jih doživljali med vojno in v letih po vojni. Na drugi strani pa se vsi zavedamo, da je v sedanjem trenutku še veliko več obljub in lepih napovedi, da pa je glede uresničevanja še marsikaj zelo negotovo. Zavedamo se tudi težav, ki nas čakajo, ker smo pač premalo pripravljeni. Tudi tisti, ki imajo odgovorne naloge ali jih bodo prevzeli, se večkrat ne znajdejo prav. Manjka nam ljudi, manjka nam izkušenj za nove naloge, ki jih imamo pred seboj. Pa še od druge strani prihajajo negotovosti. Radi bi sami svobodno odločali o usodi slovenskega naroda in njegove prihodnosti. Na drugi strani pa se zaveda- mo odvisnosti od drugih, bodisi od drugih republik v Jugoslaviji, posebno pa še od drugih držav v mednarodni povezavi. V zadnjih časih se spet pojavlja vprašanje o vlogi Cerkve in kristjanov v družbenem in političnem življenju. Kristjani se zavedamo, da imamo večje naloge, kakor smo jih imeli doslej. To predvsem zato, ker se nam odpira širša možnost za sodelovanje v družbenem življenju na političnem in gospodarskem področju, posebno kar zadeva šolstvo, karitativno dejavnost in vpliv na javno mnenje. Naša odgovornost je zato tem večja. Kristjani želimo biti v službi vseh ljudi in vsega naroda. Vsakega človeka hočemo sprejemati ih spoštovati, mu priznati njegovo osebno prepričanje, njegove človekove pravice. Nikomur nočemo nič vsiljevati, temveč hočemo povabiti vse ljudi dobre volje k čim večjemu in lepšemu sodelovanju. Med vprašanji, ki so pred nami in kijih bo treba reševati v prihodnosti, je sprava z mrtvimi in vprašanje sprave med živimi. O tem je Slovenska škofovska konferenca dala že nekaj pomembnih izjav. Upam, da ste tudi vi po tej ali drugi poti dobili ta besedila. Nekateri jih sprejemajo z veseljem in hvaležnostjo, drugi z njimi niso zadovoljni, ker mislijo, da take sprave sploh ne smemo oznanjati, ker je po toliko hudih stvareh nemogoča. Drugi pa sprave zato ne sprejemajo, ker sploh niso pripravljeni, da bi se spravili z vsemi, češ da z nekaterimi sprava sploh ni mogoča. Kristjani pa smo prepričani, da je sprava edina možna pot v prihodnost. Če bi sprave ne bilo, nam ostane samo nasprotovanje, sovraštvo in vedno hujše zaostrovanje, kar bi končno vodilo k medsebojnemu obračunavanju, maščevanju, pobijanju in uničevanju. To pa ni nobena prihodnost. Zato se kristjani z vsemi ljudmi dobre volje prizadevamo za spravo. Seveda pa je pri tem treba upoštevati tudi resnico o preteklosti in uveljavljanje pravičnosti do vseh in do vsakega posameznika. Prvi korak na poti sprave, odpuščanja, prijateljstva in ljubezni je pravičnost, ko vsak priznava svojo krivdo in prosi odpuščanja, pričakuje pa, da tudi drugi priznajo krivdo in prosijo odpuščanja. Kristjani smo naredili in smo vedno pripravljeni narediti prvi korak v priznaju krivde v prošnji za odpuščanje, a tudi v zahtevi pravičnosti, v spoštovanju mrtvih, pa naj so padli in so pokopani kjerkoli, in v iskrenem iskanju sprave med živimi. Zavedamo se, da je to zelo težko, ker posebno starejši ljudje nosijo v sebi rane in bolečine, zaradi hudih doživetij v preteklosti. Vendar se Cerkev ne bo nehala zavzemati za spravo, za odpuščanje in za preseganje preteklosti ter za novo sodelovanje v prihodnosti. Prepričani smo, da bodo ljudje dobre volje pri tem sodelovali. Morda je temu ali onemu, ki že dolgo živi drugje po svetu, vse to težje sprejemati, ker premalo pozna razmere doma. Če pa bi bolje poznal naše prizadevanje za pravičnost do vseh, tudi do tistih, ki še nikoli niso mogli priti v domovino, ki imajo še vedno pomisleke in strah pred vrnitvijo, sem prepričan, da bi nam pritrdili v našem prizadevanju. Pod človeškim vidikom je to plemenito, pod etičnim vidikom naša dolžnost, pod vidikom slovenskega naroda naša življenjska nujnost in pod krščanskim vidikom naše poslanstvo. Drugo področje, ki ga obravnavamo v našem pogovoru, je vprašanje Cerkve in politike. Žal je še toliko nepojasnjenih besed in pojmov, kaj pomeni vmešavanje Cerkve v politiko, ali kot nekateri pravijo, zloraba vere v politične namene. Zato si moramo prizadevati, da bi najprej razjasnili, kaj pomeni Cerkev, kaj pomeni politika, kaj pomeni sodelovanje Cerkve in kristjanov v politiki in kaj pomeni zloraba vere v politične namene. Priznavamo, da se je v preteklosti marsikaj hudega dogajalo in da se morda tu in tam še to ponavlja. Na drugi strani pa se kristjani moramo in hočemo zavzemati za svoje polnopravno sodelovanje v politiki in na političnem področju. To je naša dolžnost kot enakopravnih članov naše družbe in te pravice nam v resnično demokratični družbi nihče ne more odrekati. Vsi se danes v Sloveniji zavzemamo za demokracijo, čeprav je za nekatere ta pojm še precej nejasen. Hočemo se učiti ob demokratičnih izkušnjah v raznih deželah po svetu. Zato so nam tudi vaše izkušnje, vaši prispevki, vaši pogledi in vaši predlogi dragoceni. Veseli smo, da nas spremljate in da nam pomagate uresničevati demokratično obliko družbe v Sloveniji. Še tretji vidik je, ki se pojavlja vedno znova v pogovoru o vlogi kristjana v naši družbi: v čem namreč obstaja poseben prispevek kristjanov. Na eni strani je treba vedno znova poudaijati, da smo kristjani, tako kot vsi drugi ljudje, člani naše družbe. Z drugimi ljudmi, pa tudi z vsemi, ki živijo na naši zemlji, delimo dobro in hudo. Nosimo breme preteklosti in gledamo z zaupanjem v prihodnost. Prizadevamo si za spremembe, ki pa se morajo začeti najprej pri vsakem osebno, a tudi v strukturah v naši družbi. Kristjani pa imamo še tri posebne prispevke, kijih hočemo posebej poudariti pri preoblikovanju naše družbe. Prvi je poudatjanje osebne spreobrnitve. Če se sami ne spremenimo in ne spreobrnemo, tudi sprememba struktur ne bo veliko pomagala. Človek sam mora najprej postati drugačen, boljši, bolj pošten, plemenitejši in bolj pripravljen za odpuščanje in za sodelovanje z vsemi drugimi. Drugi prispevek, ki ga hočemo kristjani še posebej poudaijati, je naša zavest etičnih vrednot, brez katerih ni pravega človeškega sožitja v družbi. Etične vrednote, ki izhajajo iz dostojanstva človekove osebe in družbenega bitja, kot so poštenje, pravičnost, ljubezen, zvestoba, spoštovanje drug drugega, spoštovanje življenja, zavzemanje za svobodo in enakopravnost, so tako neobhodno potrebne, da mimo njih ne moremo iti. Tretji prispevek pa je naše zaupanje v božjo pomoč. Zavedamo se, da pri graditvi nove družbe nismo sami. Ker naše prizadevanje presega človeške moči — naloge so namreč prevelike in pretežke, toliko bolj zaupamo, da nam bo Bog pomagal. Zato se tudi v molitvi obračamo Nanj v zaupanju v Njegovo pomoč zase in za vse ljudi, svetu. Dragi slovenski prijatelji po svetu! Vabim vas, da ste z nami združeni v tem prizadevanju, pa naj si bo, da ste sami prepričani kristjani, ali pa da ste izgubili stik z vero in Cerkvijo, pa kljub temu ostali dobri Slovenci. Naj nas povezuje naš ponos na preteklost slovenskega naroda, na našo kulturo, na naše bogato izročilo, na naše zdrave korenine, iz katerih smo živeli in bomo živeli. Naj nas povezuje naša zavzetost in prizadevanje za lepšo in boljšo prihodnost slovenskega naroda! Prisrčno pozdravljeni! + Dr. ALOJZIJ ŠUŠTAR, metropolit in ljubljanski nadškof Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana /W£D letošnjimi novomašniki naše rodne domovine pod Triglavom bo tudi novomašnik-salezijanec, ki ga avstralski Slovenci upravičeno smemo imeti za svojega. To je ŠTEFAN KRAMPAČ in smo ga že večkrat imenovali v Mislih ter v Galeriji mladih objavili tudi njegovo sliko, ko je kot član kongregacije sv. Janeza Boška napravil večne obljube. Osebno sem z zanimanjem zasledoval njegovo pot, čim sem pred leti zvedel, da se je odločil postati duhovnik. Več let sva že v pismenih stikih, še bolj pa gotovo združena v molitvi: da bi vztrajal na začeti poti in bi srečno prišel do zaželjenega cilja. To se bo zgodilo letos na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, v petek 29. junija, ko bo Štefan v mariborski stolnici klečal pred škofom ter prejel po njegovih posvečevalnih rokah odgovorno breme duhovniške službe. Po njegovih besedah v pismih sodeč sem prepričan, da bo z vso pripravljenostjo sprejel križ, ki mu ga bo naložil Gospod sam. Saj velja, da ga je Kristus sam izvolil za delavca v svojem vinogradu. On pa je božji klic slišal ter mu sledil ob molitveni podpori vernikov. Naš novomašnik je bil rojen 15. junija 1963 v Melbournu. Njegov oče istega imena je prišel v Avstralijo kot begunec ter je bil med fanti našega Baragovega doma v Kew, ko se je leta 1962 poročil s Kreslinovo Cilko (oba sta doma iz župnije Črenšovci v Prekmurju) v naši kapeli, saj cerkve takrat še nismo imeli. V Baragovem domu smo jima pripravili "ohcet" in vsi fantje so bili gostje. Leto kasneje je bil rojen prvorojenec Štefan in bil krščen v naši kapeli 13. julija 1963. V krstno knjigo sem ga vpisal kot Štefan Anthony. Takrat je Krampačeva družin9 živela v Flemingtonu, potem pa se je odselila v Adelaido, kjer je imela Cilka svojega rodnega brata. Tam je Štefan dobil še sestrico Marijo Terezijo. Fantek je moral imeti kake tri ali štiri leta, ko so se Krampačevi na željo Cilkinih star-~iv vrnili v Slovenijo ter prevzeli domače posestvo. Bil sem prijetno presenečen, ko sem pred leti dobil prvo pismo mladega Štefana. Pisal mi je, da je postal salezijanec z namenom sprejeti duhovniški poklic. Zahvalil se mi je, da je po mojih rokah prejel milost svetega krsta in pokazal živo zanimanje za svojo rojstno deželo Avstralijo. Seveda sem mu odpisal, mu obljubil, da ga bomo tudi v Avstraliji spremljali z molitvami do zaželjenega cilja ter izrekel še svojo željo, da bi kot novomašnik prišel tudi med nas in ponovil novo mašo na kraju svojega krsta.Vse to se zdaj uresničuje. Štefan bo imel novo mašo dne 15. julija v cerkvi sv. Antona v Gornji Bistrici, župnija Črenšovci v Prekmurju. Nič mu nisem upal obljubiti, ko me je povabil na slovesnost, pa kakor izgleda, bom le prisoten, tako v mariborski stolnici pri posvečenju kot tudi na novi maši v domačem kraju. Potem pa ga čaka še obisk Avstralije - dovoljenje predstojnikov že ima - in ponovitev nove maše v našem verskem središču v Kew na tretjo nedeljo v avgustu (19. avg.) ob desetih. Kakšne bodo prilike za obisk in ponovitev sloveno-sti še na ostalih dveh naših verskih središčih, bo pokazal čas, saj predolgo med nami ne bo mogel ostati. Našemu novomašniku vsi avstralski Slovenci prav iskreno čestitamo in mu želimo obilo milosti na duhovniško pot. Ponosni smo nanj in k obisku svoje rojstne domovine mu kličemo veselo dobrodošlico. Obljubljamo mu, da ga bodo tudi v bodoče spremljale naše molitve ter mu pomagale vztrajati na začeti poti in biti vse življenje duhovnik po božjem Srcu. ... Saj ni za počitek Gospod te izvolil: za delo težavno pripravi roke! On stal bo ob strani, če truden bi klonil, On vedno bo znova ti vžigal srce! P. BAZI LIJ KOČEVJE GKOF NIKOLAJ TOLSTOJ, nam že znani borec za odkritje celotne resnice o vetrinjski tragediji, je obiskal Slovenijo in bil 30. aprila letos na množičnem grobu v Kočevskem Rogu. Ta pogovor z njim je bil natisnjen v ljubljanski "Družini". Iz več razlogov je prezanimiv, da bi ga ne objavile tudi naše Misli. — Ur. OB telefonskem drogu številka 122 se avto ustavi in zavije na gozdno jaso na levi. Potem izstopimo, gremo čez cesto in zavijemo v gozd na desni. Najprej je samo trava, nato redki grmi, a samo še nekaj deset metrov in že smo sredi visokih smrek in bukev. Nihče ne spregovori. Spredaj so znanci, vseh niti ne poznam, za njimi gre Nikolaj Tolstoj, nato jaz in za mano mlado slovensko dekle iz Argentine. Sedaj je steza že na robu plitve uvale - imamo vtis, da je pred nami majhen amfiteater. Počasi se spustimo vam. Pot pelje prav po sredi med smrekami. Se vedno nihče ne spregovori. Ko smo že ne položnem dnu, zaslišim za sabo pridušen krik: Moj Bog! Moj Bog!. . . Ko se obrnem, vidim, da je dekle obstalo. Sedaj gleda nekam visoko v vrhove in po licih ji tečejo solze. Opazim, da sijih ne briše. Sam ne vem, kako bom zdržal, a sem ji hvaležen za njene solze. Sedaj se dvigamo že na drugi rob, se razvrščamo pred tem, kar je bilo nekoč globoko brezno in je sedaj na pol zasuta jama. Nekaj časa tako stojimo, potem pa začnejo v tisti lijak padati stav- ki: Pater noster, qui es in coelis, sanctificetur. . . Dvakrat, trikrat se ustavimo, nočemo, da bi se nam glasovi tresli, pa spet nadaljujemo in pridemo do konca: Et ne nos inducas in tentationem, sed libera nas a malo. Amen . . . amen . . . amen. Imam vtis, da vsakdo izgovori to besedo zase in posebej. Nato še malo počakamo. Ko se zdi, da smo se umirili, poskusim: “Nikolaj Tolstoj,” (čutim, da ne morem reči gospod - tu smo samo še ljudje, ta trenutek in ta prostor nas preneseta samo kot ljudi) “pod nami veije-tno ležijo kosti nekaj tisoč ljudi. Dobro vam je znano, kdo so ti ljudje in kako je do tega prišlo. Na kaj ta trenutek mislite? ” Nikolaj Tolstoj: “Mislim na to, daje ta kraj svetišče. Upam, da ga bodo ohranili prav takega, kot je sedaj, da bo pristen spomin na to, kar so ti ljudje pretrpeli. Upam, da ne bodo nikoli pozabljeni. Mogoče samo še znamenje, preprost križ in spominski napis na kamnu. Vsenaokoli pa naj bo natanko tako, kot je sedaj, da bo tudi spomin šel naprej neokrnjen in nedo- taknjen.” “Kako je mogoče, da se zgodi taka blaznost? ” “Mislim, da je to strup ideologije, ki upravičuje zločine in tako razčloveči žrtve, da postane vse mogoče. Veijamejo, da počnejo stvari zaradi višjih ciljev. Velika odgovornost leži po moji misli na ljudeh, ki širijo te zle ideologije.” “Kakšno bi utegnilo biti sporočilo teh ljudi, če bi lahko govorili tistim, ki živijo? ” Nikolaj Tolstoj:“Da se jih spominjamo. Da jih ne pozabimo. In da se spravimo, da se takšne stvari ne bi več godile. Prepričan sem, da nočejo, da bi ljudi kaznovali. Hočejo samo to, da se zve resnica. Prava in primerna kazen bi bila resnica, ki bi se razkrila; da bi se od tistih, ki še živijo, ugotovilo, kdo je odgovoren za to, kar se je zgodilo. In nič več!” “Vse se nazadnje povrne na vprašanje kulture in humanosti. Vsi bi morali zelo paziti, in ko se pokažejo prvi znaki barbarstva, ne molčati.” Nikolaj Tolstoj:“Res, to bi morali. Vsi dobri ljudje bi se morali združiti in zlo odločno zatreti, zakaj te stvari se dogajajo v splošnem miselnem ozračju, ki preprosto sprejema, kar se dogaja. Pa še tole: Strašna odgovornost leži na Britancih. Konec koncev so to bili sami izobraženi ljudje, niso bili žrtve te ideologije, ni jim grozila višja oblast — šli so celo tako daleč, da niso poslušali njenih ukazov. Na njih leži strašna odgovornost. V nekem oziru večja, ker so to bili ljudje, za katere se je pričakovalo, da bodo prijazni do ujet- nikov, medtem ko bi ljudje, ki so dejansko počeli te krutosti, v vsaki deželi veljali za hudodelce.” “Sedaj že lahko upamo, da tako Britanci kot svet ve, kaj se je zgodilo in kdo so v resnici ljudje, ki tukaj ležijo.” Nikolaj Tolstoj:“V Veliki Britaniji vlada sedaj globok občutek sramu.” “Hvala lepa, Nikolaj Tolstoj!” Skozi veje dreves se vsipajo slapovi svetlobe. Od vsepovsod iz neskončnega gozda pa tudi čisto od blizu nas pokrivajo izmenjavajoči se kori gozdnih pevcev. Čisto lahko, da so bili sončni dnevi tudi takrat; petja, kot je danes, pa prav gotovo ni bilo. Takrat so bili tod drugi glasovi. Sedaj smo že razmetani po gozdu okoli jame. Sam še stojim na robu in čakam, da vame vdre tista groza. Pripravljen sem jo sprejeti in nesti s sabo. Stojim tu in čakam, pa je ni. Ko že mislim, da mogoče nisem pravi človek za to obiskanje, me obide nekaj drugega. Sklonim glavo, da bi bil še bolj s sabo in da mi misel, kot že toliko drugih, ne uide, še preden jo spoznam. Počasi jo vidim: ti ljudje tu spodaj so bili za življenje. Čeprav so jih ubijali in so nad njimi “stale zvezde smrti”, so bili na strani življenja in prihodnosti. Oni pa, ki so tu v brezumju moči počenjali, kar so počenjali, so bili služabniki smrti. Agenti smrti. Ti ljudje tu pa nam v slovesni oddaljenosti svojega molka govorijo samo o življenju.. . JUSTIN STANOVNIK TALE izrek je ohranjen iz ust modrega Siraha: Če dihneš v iskro, se razplamti, če pljuneš vanjo, ugasne; oboje pride iz tvojih ust. — V nas je, iskro razplamteti, v nas je, iskro ugasniti. Imamo veliko iskro v svoji narodni preteklosti, pogum, trpljenje in muke tisočerih, ki so stali in padli v obrambi svobode in krščanstva. Če bomo dihali vanjo, jo bomo razplamteli v veliko mogočno baklo, ki bo svetila nam in rodu za nami. — Če jo bomo ugašali z brezbrižnostjo, s plašnostjo, s kompromisarstvom, z umikanjem, kako naj potem stojimo pred mladim rodom, ki naj bi mogočno baklo prevzel iz naših rok in jo izročil spet rodu, ki bo zrasel iz njega? Dragi prijatelji, bodimo preroki ob bridki dolini tega časa! Čeprav majhni, dihajmo v ta čas vrednote duha — mirnost, zaupanje, spoštovanje, trdnost in načelnosti Te duhovne vrednote, če jih bomo dihali v naš čas res z duhom, ne samo z besedo, bodo oživele suhe kosti v slovenski dolini, vstala bo vojska — silno velika vojska — vsak izmed nas v emigraciji bo stopal z roko v roki z nekom, ki je upaI in veroval v slovensko bodočnost, v svobodo in mir. /KAREL MAUSER/ 4m Slovenski nagelj Slovenija jp i/ 7n 1/pt p I CIR,L TURK’ 1—J Iv T 4 V V V I V I izseljenski duhovnik v Nemčiji NA materinskem dnevu v Stuttgartu v Nemčiji, dne 13. maja letos, smo prvikrat slišali nagrajeno melodijo pesmi Slovenski nagelj. Natečaj zanjo smo razpisali spomladi 1989 (Naše MISLI so objavile pesem ter povabile na natečaj v svoji lanski junijski številki na strani 135. - Op. ur.) in kar dvajset slovenskih prijateljev glasbe iz vsega sveta je do konca leta poslalo svoje predloge v Slovenski dom v Stuttgartu. Ocenjevalci - pet po številu - so bili mnenja, da zasluži prvo nagrado melodija dvajsetletnega Franca Arha, slovenskega designeija v našem mestu. S svojo kompozicijo je nastopil na omenjenem materinskem slavju in pri tem prejel zanjo razpisan honorar v višini 1000.- DM. Prav ganljivo je bilo, ko je od približno sto navzočih mater povabil na oder svojo mamo Ivanko, da ji izroči v posvetilo originalne note svoje prve kompozicije. Kako je prišlo do pesmi Slovenski nagelj? V zadnji polovici osemdesetih let si ob prebujenju Slovenije povsod našel značke in nalepke z napisom Slovenija moja dežela. Postale so simbol samozavesti, ki se je prebujala predvsem med rojaki v domovini. Smisel teh simbolov je hitro pronical tudi med zdomce in izseljence in o njih seje povsod dobrohotno govorilo. •Bilo je v jeseni 1987, ko sem se s starejšim emigrantskim upokojencem sprehajal po gozdu Wernove-ga pobočja v Stuttgartu. Govorila sva med drugim tudi o omenjenih simbolih slovenskega prebujenja. Oba sva pogrešala tovrstno iniciativo s strani desettisočev izseljencev. Sklep je bil narejen in kar hitro je romalo pismo na naslov slovenskega arhitekta v Argentini, gospoda Jureta Vombergaija. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati in kar kmalu je bil predlog za izseljensko značko tudi na mizi v Stuttgartu. Predlog sva sprejela in v odgovoru sem naročil 300 komadov značk, izdelanih v Argentini. Hitro so pošle in moral sem jih na drugem mestu naročiti še 2000. Toliko jih sedaj kroži v zdomstvu, izseljenstvu in v domovini, kjer sojih ljudje sprejemali s posebnim zanimanjem. Značka predstavlja tri rdeče nageljne na belem polju. Pod njimi je napis Slovenija moja dežela v modri barvi. Tako so lepo vidne slovenske narodne barve: bela, modra, rdeča. Rdeči nageljni predstavljajo slovensko kri po širnem svetu, ki hoče ostati zvesta zgo- dovinskim, kulturnim in verskim izročilom svoje domovine pod Triglavom, kjer so njene korenine. Ko pa sem se poglabljal v podobo te značke, ki naj bi simbolično povezala Slovence po svetu, mi je prišla nova misel: k znački ustvariti ustrezno besedilo. V nedeljo 16. aprila 1989 sem se vračal od maše v Aalenu. Ker je časni kazalec že prestopil dvanajsto uro in se je začel oglašati želodec, sem vožnjo prekinil in zavil k Orlu v naselju Mogglingen. Lačnih gostov je bilo v lokalu že precej in moral sem čakati, da pridem na vrsto. Pri tem mi je pogled neprestano uhajal na značko s tremi rdečimi nageljni, ki sem jo imel pripeto na suknjiču. V žepu sem odkril tempo-robčke za primer nahoda, ki se prav v tem času rad oglasi. Prijel sem za kuli in začel iskati besed. Vsebina pesmi naj bi bila namenjena predvsem ideološkim izseljencem po svetu, katerim srce kljub oddaljenosti od domovine še vedno utripa in dela za domovino, pa čeprav uradna Slovenija tega ne priznava in zanje noče vedeti. Tako seje započela prva vrstica: Nagelj slovenski po svetu cveti . . . Zaveden in pošten narodnjak spoštuje in ljubi svoje in tudi dela za svoje. Tako druge vrstice ni bilo težko napisati: Lepše cvetlice na tujem pač ni. Treba je bilo še odgovoriti na vprašanje, zakaj ta nagelj cveti na tujem, ko vendar tako ljubi svojo domovino: Zato, ker je bil stalinistični vihar tistega usodnega maja 1945 tako silovit, da je grozil uničiti, kar je ta nagelj smatral za svoja topla in rodovitna tla. Umaknil se je na tuje, a korenine so mu ostale v domači zemlji in k tem koreninam se neprestano vrača. Misli so iskale niti naprej. Prav ta nagelj je povezal celine zemlje od Avstralije do Južne in Severne Amerike in Kanade, do Anglije in Skandinavskih dežel, v Evropi pa skoraj vse dežele, ki se prištevajo k svobodnemu svetu. Svet je postal majhen, slovenska misel pa velika in obširna. O tem lepo pravi dr. Marko Kremžar v himni Slovenija v svetu: ... kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam je Slovenija ... Slovenski nagelj v svetu čaka, da se vihar pod Triglavom poleže in tam zopet zasije sonce svobode, ki je pogoj za razcvet nageljna na domači zemlji. Oikan Naslednji tekmovalec se je oglasil iz Prekmurja. Notam je priložena kaseta otroškega zbora s kitaro v ozadju. “Lepše tudi ptički ne pojejo,” sem si mislil. Škoda, da so zapeli samo prvo kitico. Že sem mislil, da bo ta melodija nesla vse druge, saj je izraz cvetočega življenja in podana v pomladanskem vzdušju. Pa se oglasi tudi Avstralija. V imenu komponista (to je bil naročnik Misli in zdaj žal že pokojni Maks Roth. Dne 13. julija ga je zadela kap med vajo “Brisbane Munic-ipal Concert Band”, katere vodja je bil. - Op. ur.) piše p. Bazilij Valentin iz Melbourna: “Med nami je komponist, ki živi v Queenslandu in mi je kar hitro poslal, kar je naredil. Očitno ga je besedilo dvignilo, saj je navdušen Slovenec. Upam, da to ni edini, ki seje udeležil natečaja.” No, do tedaj je število sodelavcev preskočilo že ducat in se nisem več bal, da bi bil ta predlog edini. Škoda, da ni poslal izvedbe na kaseti, ker so note pričale, da izražajo vsebino pesmi doživeto in ognjevito. — Vmes se oglasi rojak iz Stuttgarta, moj nekdanji učenec Sobotne šole. Prinesel je note in kaseto. Predloga je umetniško izdelana in priča, da je mladi izvrsten designer. “Dolgo sem delal in pilil,” je dejal malo negotov, če bo uspel: Proti koncu razpisanega natečajnega roka pride tudi pošta iz Toronta v Kanadi. Kuverta je velika in težka. “Napisal sem pesem za mešani zbor, klavir in bariton solo,” mi je povedal v pripisanih vrsticah. Štejem strani in ugotovim,, da jih izpolni partitura kar dvanajst. Ko prisluhnem izvedbi na kaseti, kaj lahko razumem, da je prišel s svojo uglasbitvijo v zadnjem hipu. “Vsekakor je najboljše delo. Je pa dokaj zahtevno in utegne služiti le dobrim zborom kot koncertna točka,” je zapisal eden od ocenjevalcev, ki živi v Argentini. A ta predlog je premalo upošteval naravo natečaja, zato ni prišel v poštev za prvo nagrado, o čemer so bili istega mnenja vsi oce- Stuttgart, Nemčija: Mladi skladatelj FRANC ARH. je na materinski proslavi prejel nagrado in čestitke za skladbo "Slovenski nagelj". pod Triglavom pomiril se bo, spet vrne se nagelj v svojo zemljrf, zaključuje druga kitica pesmi. Če do tega ne pride in cvet uvene na tujem, s tem njegove moči še ni konec. Kar je dobrega ustvaijal, bo ohranjeno. Pomlad za ta semena bo gotovo prišla in tisti maj bo poln žlahtnega dehtenja in cvetja. Tisti maj ne bo več maj smrti, ampak maj življenja. Pomlad ga prikliče zopet nazaj, cvetoče dehtenje, živ spet bo maj. . . Ko je bila oblika pesmi doglajena, sem mislil na razpis natečaja za njeno uglasbitev. Zakaj se glede tega ne bi obrnil na naše glasbenike po svetu? Kdor bo vsebino pesmi dojel, ta bo morda znal svoje občutke izraziti tudi v melodiji. Da bo vabilo izzvenelo bolj resno, je treba obljubiti tudi honorar. Avstralske Misli, goriški Katoliški glas, argentinska Svobodna Slovenija in Tabor so razpis natečaja dobrohotno naznanili. Ni bilo treba dolgo čakati, ko se je oglasil prvi za-interesiranec za nagrado in sicer iz Nemčije. Predložil je kompozicijo v ritmu valčka in kompozicijo v ritmu polke. Kot drugi po vrsti se je oglasil ljubitelj glasbe iz domovine. Lepa poljudna melodija za petje v duetu in refrem v zboru in to ob spremljavi harmonike. Dne 12. julija je prispela prva kompozicija iz Argentine. “Ker sem tudi jaz del Slovencev, ki žive po svetu, me je privleklo besedilo in tako sem se odločil, da pesem uglasbim ” sem bral v spremnem pismu. Lepa melodija! Ob spremljavi kitare jo je sam občuteno zapel na kaseto. Že sem si mislil: Ta bo! Potem sem podvomil, ker kompozicija nekako ni odgovarjala namenu razpisanega natečaja, da naj bi bila melodija bolj ljudskega značaja in lahko pevna. Iz Argentine je sledilo še drugih enajst predlogov. Vsaka melodija zase lepa, ob primerjanju pa bo težka odločitev. Potem pride pismo iz Gorice, ki vsebuje note in izvedbo na kaseti. V duhu ob spremljavi klavirja ugledam slovensko dekle v narodni noši, ki v vsej nežnosti duha in ljubkuje rdeči nagelj. “Vsekakor, besedilo je zelo pomenjljivo in tudi glasba je temu primerna. Hvala za zaupanje, ki ste mi ga izkazali,”je pripisal odpošiljatelj. njevalci. Dobil pa je priznanje kot najboljša skladba za zborovsko petje. Ob prvi obletnici akcije Slovenskega nageljna se sedaj sprašujem, kaj sem prav za prav s tem dosegel. Bo veijetno edina slovenska pesem, ki pozna kar dvajset melodij, komponiranih na štirih celinah. Nisem pričakoval, da bo toliko odziva. Nagrajena melodija se mi zdi lepa in razposlal jo bom vsem udeležencem natečaja zaigrano in zapeto na kaseti. Naj jim bo v drag spomin tudi na čas, ko je bila vsebina pesmi tako aktualna in smo za našo domovino pričakovali maja, ko bo slovenski nagelj v vsej svobodi zopet cvetel in dehtel. Razpis tega natečaja, ki je bil gotovo nekaj nenavadnega, hoče biti vsem slovenskim glasbenikom po svetu v spodbudo, naj ne zanemaijajo svojega kompozicijskega talenta in veselja do petja, saj segajo njihove korenine v deželo grlic in slavčkov. es* ^ (€C (L J C/ Črtico je napisal JOŽE KRIVEC OD osmih otrok jih je pet prišlo na materino slavje: na 89-letnico življenja. Manjkala je hči, poročena v Angliji, en sin, ki ni mogel priti iz Nemčije, ter najstarejši sin Peter, ki živi kot begunec v Južni Ameriki -v Argentini. Vsi so bili neizmerno srečni ob materi, ki je dočakala ta visoka leta in jih je imela vse skupaj kot piščeta okrog sebe, odkar so izgubili v tisti grozni noči očeta. Ni razmišljala, kako jih bo preživelat kako vzgojila. Ni bilo časa to misliti v tistih dneh, ko se je podiral svet. Še zavedla se ni, že je tudi najstarejši, Peter, oprtal nahrbtnik na ramena in odšel z ostalimi vaščani na pot: v begunstvo. Grožnje so ga prisilile do tega. Sedem otrok je ostalo pri njej. sedem nedoraslih, sedem nepreskrbljenih . .. Toliko revnih, trpljenja in strahu polnih let je šlo mimo. Otroci so se dvignili, zrasli in se preskrbeli. Danes so spet zbrani: praznujejo in se veselijo. “Vedno sem si želela videti še Petra, preden vas zapustim. Pa je morje preširoko, da bi mogla do njega. Moje srce pa tako šibko bije in se bojim, da bo kar kmalu zastalo, ” jim je govorila pri slavju. "Ne veste, koliko je Peter storil dobrega za nas vse, ko ste bili vi še majhni. Tam v Argentini si je pritrgoval, da nam je od svojih žuljev lahko pripravljal pošiljke, s katerimi smo preživeli prva povojna leta. Tedaj se ni nič dobi- lo, ali pa so pograbili vse le zmagovalci. Za nas ni bilo nobene pomoči. Očeta nam niso le ubili, ampak še dobrega imena mu niso privoščili. Sovraštvo je gorelo med ljudmi, dobrega soseda pa ni bilo nikjer. ” Tedaj so se otroci na tihem pomenili: za obletno slavje, na 90-letnico, mora priti tudi Peter. Zasluži si, da ga mi povabimo. Tudi mati so vredni, da jim izpolnimo to malo željo. Prišlo je drugo poletje. Njive so valovile pod težkim klasjem, ki je prinašalo kruh. Travniki so cveteli in bližal se je čas košnje. Vsi bratje in sestre, vse se je pripravljalo na zopetno veselo snidenje. Le mati, ki je svoja zadnja leta preživljala pri eni od hčera, ni nič slutila, kako presenečenje ji pripravljajo. “Mati, za vaš praznik vam bomo pa kupili novo obleko, ” ji je dejala neko jutro hči, želeč jo odpeljati v trgovino, kjer bi si pomerila kaj novega. Temu se je mati sicer upirala, češ zanjo je vse dobro za te dni, ki jih bo še živela. Ampak devet desetletij tudi nekaj velja in morala se je končno vdati. Šele nekaj dni pred slavjem, ko je Peter že prišel do svojega brata v Nemčiji, so materi počasi in po ovinkih izdali, da bo letos praznovalo z njo vseh osem o-trok in še nekaj vnukov. Seveda, tega ubogo materino srce ni moglo verjeti. Zanjo bi to bil pravi čudež. Čudež za skromno in zgarano mater, ki pač nikdar ni pričakovala, da bi njena želja kdaj mogla postati resnica. Vseh osem sinov in hčera se je podalo v tistem prelepem junijskem dopoldnevu skupaj z materjo poklonit očetu. Že pred leti so ga po tolikem materinem prizadevanju le dovolili prekopati. Izmed korenin orjaške bukve so ga smeli slednjič izkopati, pobrati kosti in koščice ter ga prenesti na pokopališče. Blizu glavnih vrat ob zidu so mu odkazali njegovo domovanje . .. Zdaj so ga obkolili, nekdanja drobna piščeta: sredi med njimi je bil v ozkem grobu on, njihov oče, ki so ga odvedli v tisti noči ntf "kratko zaslišanje". Ni se več vrnil med nje, da bi jim bil skrbel za kruhek. Med njimi je stala drobna žena, izsušena od solza, garanja, let in skrbi - njihova mati, ki so se je najbolj spominjali le v njenih nenehnih solzah in žalostnih vzdihih. Črna naglavna ruta je bila od tedaj njen grenki spremljevalec. V tem lepem dnevu stojijo vsi zbrani ob njem, ob očetu, ki jim ni usperjal korakov življenja, niti jim osrečeval mladosti. Kljub temu so ostali dobri. Poslušali so glas matere:“Ljubi mqji, pozabite na krivice! Bogu prepustite njih plačilo!..." To je bil klic njenega srca, ki ni poznalo maščevanja. Zdaj moli vdano Bogu v zahvalo, da je dokončala svoje 90-letno življenje. Ta svetli dan, ki ga občuti najbolj ob moževem grobu. Tako zelo bi ga želela imeti živega ob sebi. Otroci ji vsi v en glas odgovarjajo. Pobožna je njihova molitev: Bog sam je med njimi in jim vidi v srce. Tedaj so prihajali glasni ljudje s sredine pokopališča sem. Nekoga so pokopali med cipresami, kjer je bilo mesto le za izbrance. Eden iz zadnje gruče, Matija, je obstal ob grobu, kjer so tedaj otroci z materjo končali moliti. Ni mogel naprej. Vidno presenečen je pridržal korak. Z očmi je šel z obraza do obraza, dokler se ni ustavil na Petrovem, ki je bil od vseh najbolj očetov. Ko je že vse odšlo mimo, je omahujoče pristopil. Tudi Peter se mu je primaknil, ker ga je spoznal. “Si ti Peter? "ga je pobaral prišlec. “Ti veš, da sem! In ti si Matija, ki... ” “Nič več mi ni reči!”ga je Matija brž prekinil. “Vsi vaši in tudi ti mislite, da sem ga jaz ...” je namignil na v grobu ležečega. “Ti veš, kako je bilo!” je poudaril Peter. “Bil si zraven. ’ “Jaz ga nisem . . . Krivega smo pravkar pokopali,” se je branil Matija. Kaj si pa ti storil? "ga je Peter dregnil čez čas. Za hip je ostrmel, Matija pa je povesil oči. “Zakopal si ga med bukvine korenine, "je Peter nadaljeval. “A preslabo siga skril. Vse nam je znano!" Matija je še vedno buljil v tla. Ni našel besede v odgovor. Stala sta drug proti drugemu: tožnik in obtoženec. Čez čas pa je Peter izjavil: “Bog mi je priča, da ti vsi odpuščamo: jaz, mati in vsa družina! - Stori, da ti bo odpustil še Bog! - Pa še nekaj: hvala za tvoje grožnje, ki so me pognale v svet! Toliko let je že, a jih nisem pozabil. ” Krepko je segel po Matijevi desnici in se rahlo nasmehnil. Matijevo lice pa je ostalo negibno in mrzlo. Kakor obsojen se je pognal brez besede skozi pokopališka vrata na cesto. Čez čas se je ustavil in ozrl, kakor da je našel besedo, ki mu je ob stisku rok nepričakovano obtičala v grlu. Peter je pristopil k materi, jo objel in tesno stisnil v naročje. Z dlanjo jo je pobožal čez lica, da bi ji otrl solze, ki so ji lile iz oči. “Mati, nič več solza! Vse je opravljeno!...” Prijel jo je za roko ter jo vodil kot drobno šolarko proč od kraja zakopane nekdanje sreče.. . IN VENDAR -NEKOČ BO! Jih bo prižgal tvoj sin, ali tvojega vnuka vnuk, toda nekoč — bo. Svečka ob svečki. Zlate jase sredi kočevskih gozdov, svetli vbodljaji obrobljenih kraških jam, bele trepetajoče groze dolenjskih dobrav — nekoč bodo zagorele svečke, sredi noči bo svetal dan od Triglava do Kolpe, od Trsta gor do Šentilja. Ne za njih du$e, ki so, kjer so, ne za njih telesa, ki jih ni, kjer so bila, (iz korenin so znova vzklili v svet, kot rože enooke zrejo v nas, kot veje stezajo rok6 do nas), ne . .. svečke, v zvest spomin na vsa ta dolga temna leta, ko so bili nam luč. Zorko Simčič /■/ 1 dii ■ iirmn S K C h < 9 TRAVVALLA AVE., THOMASTOVVN.VIC. > ! Telefon: 359 5509 I ; doma: 478 5375 in 478 4726 ; Nagrobna spomenika izvršujemo po dogovoru. > , Garancija za vsako naia dalo I » Prisotni torontski Slovenci niso mogli skriti svojega veselja in ponosa, daje novi nadškof eden izmed njih. Članek “Od begunca do nadškofa” v ljubljanski Družini (20. maja letos) zato končuje s tole mislijo:“Sa-mo tisti, kdor je pobliže spoznal usodo stotisočev rojakov, ki so morali iz takšnih ali drugačnih razlogov iskati novo domovino, je lahko razumel njihovo veselje, ko so videli svojega rojaka in prijatelja, človeka, ki je zrastel iz njihove, begunske skupnosti, na sedežu velike torontske nadškofije. Navsezadnje smo pa tudi v domovini ponosni na vsak dosežek rojakov po svetu ali bi vsaj morali biti, če se iskreno čutimo Slovenci. Dr. Alojzij Ambrožič se je že izkazal kot znanstvenik teolog. Prav gotovo bo izpolnil pričakovanja tudi kot voditelj velike in sila pestre škofije.” OLIMPIJSKI STADION v Rimu, na katerem se bosta ob koncu svetovnega nogometnega prvenstva pomerili najboljši enajsterici za zlato odličje, je dne 31. maja blagoslovil papež Janez Pavel 11. Na to slovesnost se je zbralo 80.000 prijateljev nogometa. Papež je vse povabil k poštenosti in nenasilju. Po njegovih besedah naj bi vse športne prireditve prispevale h krepitvi bratstva in solidarnosti med ljudmi ter naj bi ne bile le gola športna srečanja, ki so tolikokrat polna podivjanosti in na katerih je predvsem važno, kdo zmaga. Papež je posebej opozoril nogometaše, ki bodo od 8. junija do 8. julija letos igrali na svetovnem prvenstvu, naj ne pozabijo, da bodo vanje uprte oči vsega sveta. Zlasti mladina bo iskala v njih svoje zglede. Mladi pa potrebujejo vzore pravih “vodilnih ljudi” in ne “idolov”. SLEHERNI UMOR v Avstraliji stane davkoplačevalce — reci in piši — nič manj kot en milijon dolaijev. Tako se je nedavno glasilo poročilo na eni naših radijskih oddaj. Vštete so vse priprave za razne preiskave, zlasti policijska dejavnost, potem priprave na sodni proces, dalje proces sam, ki se velikokrat zelo vleče. Ko prebiramo časopisna poročila o kakem novem zločinu, na vse to niti ne mislimo. Pa je dejstvo, ki sega globoko v naše žepe. Ob mislih, koliko je umorov med nami na leto - saj ni tedna, da bi ne brali o njih — gredo zanje visoki milijoni. Zaključku sodišča pa sledi še vzdrževanje morilca v zaporih. Kaj bi ne bilo pravičnejše, da bi si morali kaznjenci hrano in stan zaslužiti s resnim delom za skupnost? OB OMEMBI v zadnji številki Misli (rubrika “Izpod Triglava”), daje zamejska pesnica Ljubka Sorli-Bratuž prejela papeško odlikovanje “Pro Ecclesia et Pontifi-ce”, me je dr. Jure Koce opozoril, daje lansko leto (3. junija 1989) isto odlikovanje prejel tudi eden naših rojakov v Angliji. To je Dušan Pleničar, kije lastnik tiskarne v Enfieldu blizu Londona. Vse življenje je bil znan kot javni delavec, prepojen' s krščanskim duhom. To je dokazal tudi doma v Sloveniji v času zadnje vojne in stalinistične revolucije, saj je bil od vsega začetka odločen nasprotnik brezbožnih sil. In prav tako tudi kot begunec po vojni, ko je s pomočjo žene Elizabete s trdim in vztrajnim delom začel v Angliji svoje tiskarsko podjetje. Kot tiskarje vselej dosledno objavljal članke, brošure in revije, ki so razkrivale zanke marksizma, poleg tega pa je veliko pomagal domači župniji v Enfieldu. Tudi brošura o Marijinih prikazovanjih v Medžugorju je delo njegove tiskarne. Dasi malo kasno, zaslužnemu rojaku, ki je že vsa leta tudi bralec naših Misli, k papeškemu odlikovanju iskreno čestitamo! PALESTINSKI OTROCI potrebujejo varstva, opo-zaija ameriška dobrodelna organizacija Rešite otroke. Ustanova je zbrala številne žalostne podatke o trpljenju in umiranju palestinskih otrok, ki so žrtev sovražnosti med Izraelci in Palestinci. Po tem poročilu so izraelske vojaške sile samo v zadnjih dveh letih umorile 159 Palestincev, ki so bili mlajši od šestnajstih let. V času od 1987 pa do 1989 je bilo v spopadih z izraelskimi policijskimi in vojaškimi oblastmi ranjenih kar 50.000 palestinskih otrok. Proti njim so uporabljali bikovke, solzilni plin in razne vrste izstrelkov. Pri vsem tem pa še noben izraelski policaj ali vojak ni bil kaznovan, ampak le posvarjen zaradi “nepazljivosti”, če je ranil ali ubil palestinskega otroka. NOVI češko-slovaški parlament je z veliko večino glasov sprejel predlog, da vse teološke fakultete v državi spet postanejo sestavni del univerze. Vse te fakultete so bile pod komunističnim režimom leta 1950 ukinjene ter zanje ni bilo več mesta v okviru univerzitetnega študija. Gre za katoliško teološko fakulteto, ki je morala iz Prage v Litomerice, njeno poslopje pa je zasedlo vojaštvo; dalje za olomuško teološko fakulteto, kije bila sploh ukinjena. Vrnitvi na univerzo se jima bo pridružila tudi grškokatoliška teološka fakulteta v mestu Prešovu, kakor tudi evangeličanska fakulteta Jana Husa. Karlova univerza v Pragi je najstarejša srednjeevropska univerza, ustanovljena leta 1348. Zdaj je tradicija njene teološke fakultete zopet zaživela. ROMUNSKI DIKTATOR Ceausescu, ki je s svojo ženo nedavno žalostno končal pod streli, je šel res zelo daleč v svojem napuhu in svoji diktatorski moči. Po svoji polsestri, voditeljici urada za kulturo na pokrajinski ravni, je ukazal v pravoslavni cerkvi svoje rojstne vasi napraviti freske, na keterih je poleg Matere božje upodobil svoje starše in stare starše kot svetnike. Krajevni župnik je zdaj hotel freske odstraniti, pa so mu svetovali, naj jih pusti v prid raziskovalcem ob- dobja “ceausescuizma”, pa tudi radovednežem, ki bi si morda radi ogledali to nenavadno poveličevanje diktatoija in njegovih sorodnikov. JUDOVSKE svetovne organizacije niso bile zadovoljne s tem, daje na kraju nekdanjega zloglasnega nacističnega taborišča Auschvvitz zrastel karmeličanski samostan. Sploh se ponašajo tako kot bi v teh taboriščih trpeli samo Judje, preganjani seveda od kristjanov. V resnici so vsi nacistični rablji najprej odvrgli svoje krščanstvo, saj bi ga nikakor ne mogli združiti s svojo vero v Hitlerja in svojimi zločini. In končno med zaporniki niso bili samo Judje. Na tisoče katoliških duhovnikov in laikov je zadela ista usoda in tudi smrt, zlasti v plinski celici. Človek težko dojame, zakaj Jude molitve katoliških redovnic tako motijo. Vpliv Judov seje pokazal v tem, da so Poljske oblasti končno popustile ter sprejele njihovo zahtevo glede odstranitve samostana. Novo molitveno središče z domom karmeličank so že začeli graditi in bo dokončan v osemnajstih mesecih, ko naj bi se karmeličanke preselile. A neučakani Judje pritiskajo na vse pretege, celo preko izraelskega zunanjega ministrstva. Doba osemnajstih mesecev se jim zdi predolga in hočejo, da se redovnice takoj umaknejo ter začasno nastanijo v kakem drugem samostanu. Res me zanima, če bo Poljska zopet popustila na njihove zahteve. KANADA je zaskrbljena, ker število umorov narašča: število 575 za leto 1988 je lansko leto 1989 naraslo kar na 649. Edin pozitiven znak pa je, da v lanskem letu ni bil ubit noben policaj. L. & E. K. Bayside Printing Service Slovenska tiskarna Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Glave Ter vse vrste knjig in računov. Lastnik Lojze Kovačič i * | ^ Very Reasonable Prices Jak 551 7451 * 89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167 * ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★* HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 (Bundoora Industrial Park) TEL.: 465 0263 A H. : 459 7275 o- uma HUM MLADIH DOMOTOŽJE DOMOTOŽJE JE KOT V TESNO GAJBICO ZAPRTA PTIČKA: O ŠUMEČIH GAJIH POJE IN O SONCU VRHU GRIČKA DALEČ, DALEČ TAM ZA GORO, KJER SO ZVEZDE VSE BOLJ ZLATE, KJER NOČI SO KAKOR ZIBKE, TOPLIH, MEHKIH SANJ BOGATE. DOMOTOŽJE JE KOT LADJA, KI VALOVE MORSKE REŽE: PLOVE, PLOVE, CILJ JE DALEČ -BOG VE, ČE GA KDAJ DOSEŽE . . . Mirko Kunčič leti spet z najvišjo oceno in prejemom nagrade, študij je srečno zaključila in letos 31. marca upravičeno ponosna prejela diplomo kot Bachelor of Forest Science with First Class Honours. Kako bi ne bili nanjo ponosni tudi starši, ki zanjo niso zaman veliko žrtvovali ter ji pomagali skozi vsa študijska leta. In ponosna je lahko naša slovenska skupnost, saj Silvijo ni sram povedati, da je slovenskega rodu tam izpod Triglava, četudi seveda rojena pod Južnim križem. Zares je vred-dna naših iskrenih čestitki Silvija je bila doslej zaposlena kot znanstvenik pri državnem gozdnem oddelku (Department of Conser-vation and Environment) v Traralgonu. Namenila pa se je obiskati rojstno domovino staršev ter bo ob koncu tega meseca odpotovala v Slovenijo. Tam bi rada izpopolnila znanje slovenskega jezika s poletnim tečajem za izseljence, pa seveda obiskala številne sorodnike z mamine in očetove strani. Pred vrnitvijo v Avstralijo pa se hoče Silvija ustaviti še v Angliji pri sestri Heleni. Želimo ji srečno pot, obilo lepih doživetij in seveda srečno vrnitev v svojo rojstno deželo. Dragi Striček! Ne bom Ti pisal dolgega pisma, ker ga ne znam. Pozdravil pa bi Te rad in se Ti .zahvalil za lepe pesmice, ki jih daješ v Kotiček. Z maiuu jih prebirava. - Mogoče bom pa še jaz enkrat prišel v Galerijo mladih. - Pozdrav! — Joe Kos, 12 let, Hay,NSW. OČITNO vse druge naše naselbine po Avstraliji spijo, saj si ne morem misliti, da bi ne imele prav nikogar za našo GALERIJO MLADIH. No, Stričku je po eni strani tako prav, saj tu v Melbournu imamo kar lepo izbiro mladih kandidatov. Pa vseeno se sprašujem: Kje si, Sydney, kje Adelaida. pa Brisbane in Perth ter drugi kraji? Samo ne očitajte mi kasneje, da samo svoje porivam na stran Kotičkal DRAGI KOTIČKARJI, danes vam predstavim SILVIJO PONGRAČIČ iz melbournskega okraja Clayton. Pred nekaj leti smo predstavili njeno sestro Heleno, ki je odlično končala študije na Monash univerzi ter kasneje prejela še doktorat. Silvija pa po pridnosti in nadarjenosti prav nič ne zaostaja za svojo sestro. Že v osnovni šoli je bila vseskozi odličnjakinja, enako v srednji, kjer je na VVestall High School postala Dux. Potem se je za nadaljevanje študija malo obotavljala in se končno odločila za bolničarsko službo. Študij in praktično strežbo bolnikov je pričela v Prince Henry Hospitalu. Tudi tu je leto končala z naj višjo oceno ter bila nagrajena. A se je kljub temu premislila in se odločila za univerzitetni študij. Vpisala se je na Melbournsko univerzo ter štiri leta študirala gozdarstvo, zadnji dve MOREE, N. S. VV. - Dragi pater urednik! Bila sem presenečena in kar prijetno meje razburilo, ko mi je sestra Majda telefonirala in mi povedala o sliki razreda v Mislih. Bila je na strani 93 letošnje aprilske številke in vključuje tudi mene, besedilo pa povprašuje ravno po meni. Moje ime je Cveta Lillyman, rojena pa sem Dežman. Naša družina je prišla v Avstralijo leta 1949 po štirih letih bivanja v Spittalu v Avstriji, v D.P. begunskem taborišču. Poleg staršev Rudolfa in Olge Dežman smo bile še tri hčerke: Majda, Martina in jaz Cveta. Moji otroški spomini na begunsko taborišče in tamkajšnje ljudi se v glavnem nanašajo na to, da smo zmrzovali in bili lačni — četudi me fotografija razreda ne prikaže ravno kot podhranjenega otroka. Pri najboljši volji se nikakor ne spominjam ostalih sošolcev, niti ne kakih posebnih dogodkov tistega časa. Edino mi je ostalo v spominu, da sem si nakopala težave, ker sem ob neki priliki na svoje zapustila taborišče in šla okrog prosit hrane. Ne spominjam pa se več, ali sem bila kaznovana zato, ker sem odšla brez dovoljenja iz taborišča, ali pa zato, ker sem beračila . . . Veliko se je zgodilo od naših avstrijskih dni pa do zdaj. V Avstraliji smo dobili brata Benedikta, kije bil rojen leta 1953 v Camden-u, NSW. Mama nam je umrla leta 1954, oče pa 1964. Sestra Majda por. Devlin zdaj živi v Merrylandsu, NSW, Martina por. Thurn v Ballini, NSW, Ben Dežman v Werringtonu, NSW, jaz pa v kraju Moree, NSW, severno-zapadno od Sydneya. Majda je edini član družine, ki ima vsa leta še zvezo KIIŽ£M AVfTHAL (K£ flOY£NUL , s Slovenci ter do neke mere tudi še govori slovenski jezik. Zase moram priznati, da imam zelo slab spomin na svojo otroško in doraščajočo dobo, to pa vključuje tudi znanje materinega jezika. Zdaj šele pričenjam misliti o tem z nekakšnim obžalovanjem. Res me zanima, kaj je nagnilo Nežko Gaber, da poskuša po 42-ih letih najti svojo sošolko. Prav rada bi se pričela dopisovati z njo, če ste pripravljeni, da ji pošljete moje ime in naslov. Temu pismu prilagam tudi fotografijo slovesnosti, ki bo vas in nekatere bralce Misli gotovo zanimala: Blagoslovitev slovenske zastave za novoustanovljeni Slovenski klub pri sydneyskem okraju St. Mary’s. Moralo je biti kasno leta 1954 ali pa v začetku 1955. Father Page (na skrajni levi strani slike) je bil župnik tamkajšnje župnije ter novim Avstralcem zelo naklonjen. Podprl je tudi slovesnost blagoslovitve zastave za naše društvo. Moj oče Rudolf Dežman drži zastavo, sestri Majda in Martina sta za njim na levi, jaz pa sem na sliki dekle v narodni noši. Takrat mi je bilo petnajst let. Ker bi se rada naročila na Misli, dodajam pismu ček za šestnajst dolarjev - naročnino zame in mojo sestro Majdo Devlin. Ona prejema mesečnik že vsa leta, ne ve pa, kdo zanjo plačuje. Jaz pa bi rada na- Tole kaj zanimivo fotografijo nam je poslala preko Misli najdena Cveta. Verjetno je to ena prvih slovesnosti ob naši narodni zasta- vi (da ni na njej rdeče zvezde, se na sliki jasno vidi) v Avstraliji. Kdo so ostali Slovenci na sliki? Se kateri naših sydneyskih rojakov na sliki spozna in bi vedel povedati kaj več o slovesnosti ter morda njen točen datum? DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE 2UGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kew - Tel.: 817 3631 ročila angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar, da mi bo pomagal pri poskusnem prebiranju Misli in morda celo pri obnovitvi nekdanjega znanja slovenskega jezika. Z najboljšimi željami — Cveta Lillyman. Cvetkino pismo, ki je prišlo po izdaji aprilskih MISLI in objavljanih dveh slik razreda v spittalskem begunskem taborišču, me je prijetno presenetilo. Torej se bosta sošolki po več kot štirih desetletjih spet našli. Zgornje pismo, ki je v originalu pisano v angleščini, bom poslal Gabrovi Nežki v Chicago ter si bosta lahko pričeli dopisovati. Naj dodam še to, da sem Dežmanovo družino tudi osebno poznal še v begunskem taborišču Lienz-Peggez, predno se je z ostalimi odselila v Spittal. Ime Majde Devlin kot upravnik Misli večkrat srečujem, pa seveda nisem niti slutil, da bi bila to ena Dežmanovih deklic. Ravno včeraj sem prejel iz ZDA pismo, ki nekako dopolnjuje gornje pisanje in vse kaže, da se bosta Nežka in Cvetka tudi osebno srečali: CHICAGO, Illinois, USA -Dragi p Bazilij, zelo sem bila vesela, da ste priobčili sliki iz begunskega taborišča v aprilski številki Misli. Res, identiteta tretje deklice mi še ni poznana, je pa moja želja, da zvem zanjo. Meseca avgusta bom službeno potovala v Avstralijo in bi se želela srečati z njo, če jo seveda medtem najdemo. Dva tedna bom v Sydneyu in Melbournu. Upam, da bom našla priliko in bom tudi Vas pozdravila osebno. — Pozdrave od Nežke Gaber. Tako torej. Oseono srečanje takratnih begunskih sošolk bo še večje veselje kot pa le dopisovanje. Naj se tu Cvetki iskreno zahvalim za poslano sliko, ki je za našo kroniko vsekakor zgodovinska. Obenem bi jo rad spodbudil, da res z branjem Misli obnovi svoje znanje materinega jezika. Kajne, če se bomo kdaj srečali, bomo govorili po slovensko! Pozdrave vsem Dežmanovim in seveda tudi Gabro- vi Nežki! — Urednik MELBOURNE, VIC. - Misli so že nekajkrat poročale o Slovenskem svetovnem kongresu (Tudi ta številka ima članek o njem na strani 149! - Op. ur.), ali Vseslovenskem kongresu, kar bi bilo po mnenju dr.Jureta Koceta primernejši naslov. Ideja je odlična in za ohranitev našega naroda odrešilna. Vse kaže, da bo kar kmalu zaživela ter bo prvo zborovanje najbrž že prihodnje leto. Seveda Kongres ne pomeni samo eno-ali dvodnevno srečanje zastopnikov Slovencev iz vseh koncev sveta, ampak stalno ustanovo, ki naj poveže odbore posameznih dežel: matično domovino, zamejstvo in zdomstvo. Kot pove pismo, ki prav te dni kroži med nami in vabi na občni zbor viktorijske veje ustanavljajočega Avstralskega slovenskega kongresa, bo naloga ustanove reševati naša slovenska narodnostna vprašanja in skrbeti za obstoj celotnega slovenskega naroda, predvsem pa si prizadevati za suvereno matično Slovenijo. Po besedah tajnice Iniciativnega odbora za Svetovni slovenski kongres iz Ljubljane, znane boriteljice za demokracijo Spomenke Hribar, Kongres ne bo nekakšna “kulturniška akcija” ali “lite-rarniško leporečje”, ampak bo zelo aktivno in pomembno politično — a nikakor ne strankarsko in ideološko — telo, saj spada v kulturo najširšega pomena besede tudi politično bivanje nekega naroda. Slovenci se besede “politika” ne bi smeli bati. Ta strah so nam vcepili komunisti in so že vedeli zakaj. Tudi nesebično delo za narod, za javno blaginjo je politika. Celo vodstvo slovenske Cerkve nagovarja zmožne vernike, naj se javno udejstvujejo v dobrobit narodu. Končno nihče ne bi smel stati ob strani, ko gre za pomoč narodu. Začetek dela za Kongres je ustanavljanje narodnih odborov po raznih deželah. Kanada je zadevo že kar precej izvedla, pa navdušila tudi nas v Avstraliji. V Melbournu je Odbor za demokracijo in pomoč DE-MOS-u pred volitvami nekako prešel v pripravljalni odbor za Kongres, za 24. junija pa je napovedan občni zbor v cerkveni dvorani v Kew po deseti maši, ki naj izmed kandidatov izbere člane viktorijskega od- SLO VENI A N FUNERA L SER VICE “ A.F.D A 724 5408 // *'& 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. VIKTORIJSK1M SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 L. TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 UD Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 bora. Tako bo tudi Viktorija lahko že zastopana na ustanovnem zborovanju Avstralskega slovenskega kongresa, ki ga za N. S. W. in A. C. T. pripravljajo rojaki v Sydneyu na SLOVENSKEM VEČERU dne 28. julija letos. Imam obputek, da se je pričelo nekaj velikega in važnega. Bog daj, da bi bilo izpeljano res nesebično in v dobrobit vsega naroda! — Poročevalec DORNBERŽANOM med nami pa se oglaša župnik domačega kraja: Po enem letu se spet oglašam, da se predvsem v imenu vseh faranov zahvalim. Dar, ki ste ga mnogi poslali, nam je bil v veliko pomoč. Z obnovo cerkve smo začeli novembra 1988, ko so župljani sami z udarniškim delom odstranili staro streho in strop. Cerkev smo s prenovitvijo tudi nekoliko povečali. Zdaj je cerkev seveda že pod streho in storjenih je bilo več nadaljnih del, še več pa je ostalo dolgov. Zato ob zahvali za dosedanjo pomoč še tudi tale moja dodatna prošnja: če je kdo voljan še kaj darovati, bomo daru še toliko bolj veseli in zanj hvaležni. V naši cerkvi imamo vsako nedeljo mašo za žive in pokojne dobrotnike. Lep pozdrav v mojem imenu in v imenu naše celotne župnije! - Ivan Blažič, župnik. KDO BI VEDEL POVEDATI. .. Župnik Štefan Babič, župnija Lesce, nam je poslal tole pismo:“Obračani se na Vas z nenavadno prošnjo. VOVK JANKO, rojen 26. marca 1944 v Hrašah, župnija Lesce, sin Janeza in Frančiške r. Marinko, je bival v Avstraliji. Naslov njegovega rojaka, kije bival v istem kraju, je Vincent Mulej, 56 Flinders Street, Yokine, 6060 W. A. Janko se je zadnjikrat oglasil leta 1966. Mama, ki je sama doma, je že poizvedovala pri sorodnikih Muleja in preko Rdečega križa, pa vse brez uspeha. Če morete kaj poizvedeti o pogrešanem sinu, bi Vam bila zelo hvaležna. Pred kratkim sva govorila o njem, ko je prišla naročit mašo za sina, ki ji je lani umrl. In prišel sem na misel, da bi se obrnil na Vas.” Uredništvo bo rade volje posredovalo sleherno novico o pogrešanem zaskrbljeni mami. Če še živi kje v Avstraliji in bo zvedel za to poizvedovanje, pa naj se mami čim prej oglasi v dokaz, da je ni pozabil! REŠITEV križanke majske številke: Vodoravno: 3. domovina; 8. ruta; 9. dekanija; 12. Slovenec; 13. rum; 14. vedo; 15. varilec; 19. nenehen; 20. znak; 24. vas; 25. peresnik; 27. ostrižen; 28. ogel; 29. izprašan. — Navpično: 1. krasi; 2. otrok; 4. oven; 5. ovac; 6. Ilirec; 7. Adamov; 9. dekan; 10. kelih; 11. Jud; 14. ven; 15. vek; 16. revež; 17. leden; 18. izvoli; 19. nastop; 21. nas; 22. snaga; 23. skala; 25. pika; 26. reža. Rešitev so poslali: Lidija Čušin, Jože Grilj, sestre v Slomškovem domu, Jelka Hojak, Marija Oražem, Francka Anž in in Marija Špilar, Vinko Jager, Milan Prešeren, Slavko Koprivnik, Igor Mrak, Jože Štritof. - Žreb se je tokrat nasmehnil Milanu Prešernu. IN ŠE ENKRAT: KDO BI VEDEL POVEDATI ... ... kje v Avstraliji se nahaja IVAN SNOJ, ki je prišel semkaj že pred petintridesetimi leti. Že dolgo se ni oglasil domačim. Išče ga,njegova sestrična Cilka Ra-poti v Nadgorici pri Ljubljani. Bi kdo vedel za SILVA VALERTIČA? Po njem sprašujejo znanci v Queenslandu, ki bi radi dobili z njim zvezo. Kakršno koli vest o obeh pogrešanih sporočite na uredništvo, ali pa v Sydney na versko središče sv. Rafaela, telefon (02)637-7147. Za uslugo Bog povrni! “Ali poznaš tistegale, ki ti je pravkar zavpil, da si osel? ” -“Ne, čisto neznan mi je.” - “Ja kako pa, da on tebe pozna? ” Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tal.; Vsa 359 1179 dela so A.H.: 470 4095=5^ pod garancijo! m-m \r/ —~Ji\rs d RESNICA JE KISLA KOT CVIČEK Križanka (Ivanka Ž abkar) p - PA SE OB NJEJ LE NASMEJEMO /Uvoženo iz domovine/ + Marsikdo je izkoristil letošnji čas pirhov in se "pre-farbal". + Kjer državljani za oblastnike niso ljudje, res ne more biti kršenja človekovih pravic. + Premoremo toliko zunanjih in notranjih sovražnikov, da je za prijatelje zmanjkalo prostora. + Sedeti na bajonetih je gotovo neugodno, vendar pa, česa vsega ne bi ljubeča oblast naredila za svoje ljudstvo. + Vprašanje: Dopusti so vedno bliže. Kako jih bomo preživeli? — Odgovor: Bojda je programski svet naše TV sklenil, da se aktivno vključi v problematiko in bodo za naše neposredne proizvajalce v času dopustov vsak dan prikazovali filme, v katerih ima glavno vlogo morje. + Vprašanje: Zakaj je pri nas toliko alkoholikov? — Odgovor: To pa ni nič čudnega. Vzorci iz trinajstih zajetij so pokazali, da je za pitje primernih komaj 1,9 odstotka pitne vode. Torej? + Ostanite na aopustihl Tudi brez vas bo šlo. + Čim bolj je oblast ljudska, tem težje jo je iztrgati iz rok posameznikov. + Pomanjkanje ovaduhov in policajev je nevarnost za oblast. Njihov presežek pa je nevarnost za ljudstvo. + Če delavski razred ne bi imel hrbta, se mnogi ne bi imeli na kaj naslanjati. “Si ti že slišala? ” — “Ne, nisem slišala .. pa sem slišala, da si že slišala.” Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LJUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE.. BURWOOD. Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Fuli denture Service and repairs. 1 to ‘Jaz Vodoravno: 1. čebelji izdelek; 4. zarodek; 8. les podolgovate okrogle oblike; ll.oblika ženskega imena; 12. šibka oseba; 13. veznik; 14. vsem vidno, ne skrito; 16. Ivanu pripada; 18. najesti; 20. naravni, resnični; 22. ime znanega pesnika; 25.italijanski ženski spolnik; 26. kazalni zaimek; 27. trdo sadje omehča; 28. bogoslužna miza; 30. poseduje; 31. in v latinščini; 32. raztrgan (v angleščini); 33.iskati določene mere; 35. tujka za zemljemerca; 37. kdorkoli, kdorsibodi; 39. tujka za dodatek k nečemu; 42. zadovoljil je željo po jedi; 43. tujka za državni proračun; 45. sukanec; 46. o-sebni zaimek; 47. častni naslov judovskega učenjaka; 48. druga beseda za očeta. Navpično: 1. mesec v letu; 2. začetna številka; 3. bolj malo rabljena beseda za čudovit,krasen; 4.za-ključen del zemljišča ali poslopja; 5.prislov; 6. z nečem obdati; 7. danes zjutraj; 8. imate namen storiti (stara beseda); 9. del obraza; 10. panoga športa; 15. začetek obstajanja; 17. obstoji iz posameznih prostih atomov; 19. največkrat rabljeni veznik; 20. ograja iz kolov ali desk; 21. priprava za oranje; 23. pokrit; 24. prislov, ki krepi zanikanje; 27. vreči ven ali na drug kraj; 29. uničiti celoto; 30.vsakdo ga ima; 33. kriva vera; 34. žensko ime; 36. del gledališča; 37. celotno, nedeljeno; 38. najbližji potomec; 40.se-salec med ribami; 41. osebni zaimek (v dvojini); 44. prvi dve črki v abecedi. Rešitev križanke pošljite do 2. avgusta na uredni-štvo! “Kam pa hodite na gobe? ” - “K sosedu na balkon ...” - “Ali jih sosed tam goji? ” - “Ne, ampak suši.” KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole. Melbourne. Cena 7. dol. ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne. Cena 3. dol. CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha. Melbourne. Cena 4. dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko ra/lago težko razumljivih mest. Cena 6. dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z. notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolaijev. OHIO’S LINCOLN, FRANK J. LAUSCHE. V angleščini pisan življenjepis zdaj že pokojnega rojaka - senatorja ZDA. - Cena 22,- dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga "Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research ('enter . USA. Cena 12.-dol. MEN VVHO BU1LT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.VV. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22. dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in /.domskega trga. LEPOTE SLOVENSKIH CER KVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49.— dol. ZAPOJMO, FANTJE! je naslov žepni izdaji narodnih pesmi. Cena je samo pet dolarjev. GORIŠKE MOHORJEVE 1990 so na razpolago. Cena zbirke štirih vrednih knjig je 35 dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: nas IX)M. poznan pod imenom TRIGLAV, na lrwing Street, PHILL1P (CANBERRA). A ( T . je odprl gostom\sak dan (vključno sobote, nedelje in pra/nike. razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do I 1.45 p.m. Nas bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od sestili do devetih /večer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure /.večer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago /a ra/.ile informacije o Canberri in okolici. SLOVCM AUSIRALIAN Naša telefonska številka: (062) 82 1083. FOR ALL YOUR TRAVEL REOUIREMENTS: AIRLINES TOURS CRUISES COACHES ACCOMMODATION TRAVELINSURANCE PLEASE CONTACT: ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH DON VAL RAVEL m DONVALE TRAVEL 1042 1044 Doncaster Road, EAST DONCASTF.R, V.ctoria 3109 Telefon: H42 5666 Lic. No: 3 0 2 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .. ./ Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta .. . Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! DONVALE Era veM Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOMI F.RIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVF.I. 1042—1044 Doncaster Koad, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666