KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 47 (7) INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Novembra 1929, PATENTNI SPIS ŠT. 6446 Gebriider Hardy, Maschinenfabrik und Giesserei A. G., Wien, Austrija. Izprožiini ventil za zavoro na stisnjen zrak z eno komoro. Prijava z dne 3. maja 1928. Velja od i. maja 1929. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 22. augusta 1927. (Austrija). Znani so že izprožiini ventili za zavore na stisnjem zrak z eno komoro, ki so vklju¬ čeni v iztočni provod zaviralnega valja in na katerih zaporni organ učinkuje pri iz- proženju zavore po eni strani razlika med vsakokratnim in najvišjim tlakom glavnega provoda ali pomožne posode za zrak in po drugi strani pritisk zaviralnega valja. Ti znani izprožiini ventili pa kažejo nedostatke, ki leže posebno v previsokem številu mem¬ bran, uporabljanih za krmiljenje, in v razporedbi krmilnih drogovij v ventilu. Gla¬ som izuma povzročata odpiranje in zapi¬ ranje izprožiinega ventila dva, istoosno v ventilnem ohišju razporejena krmilna organa (bata ali membrani), na katerih delovnih ploskvah istočasno dospeta popreje ome¬ njena pritiska in aimosferični pritisk do učinkovanja. Risbe kažejo v sl. 1 shematično predo- čenje primerične izvedbene oblike izpro¬ žiinega ventila v prerezu, v voznem polo¬ žaju, sl. 2 kaže izprožiini položaj, sl. 3 in 4 kažeta drugo izvedbo v voznem in izpro- žilnem položaju, slike 5, 6 in 7 kažejo tretjo izvedbo v voznem položaju, izpro- žilnem položaju in položaju pri naknadnem zaviranju. Westinghouse-krmi!ni ventil 1 (sl. 1) je na znan način priključe na zaviralni valj 2, pomožno posodo 3 za zrak in glavni pro¬ vod 8. Od iztočne odprtine 4 krmilnega ventila 1 vodi provod 5 k izprožilnemu ventilu 6, ki pa je lahko tudi neposredno, kakor kaže prekinjena črta 7, priključen na zaviralni valj 2. S tem dosežemo, da se prične izproženje takoj pri odgovarjajočem povišanju tlaka v glavnem provodu, neod¬ visno od tega, da li gre krmilni ventil 1 z izvestnim zakasnjenjem v izprožiini položaj. Izprožiini ventil 6 sestoji iz dveh druga nad grugo ležečih komor 9 in 10, ki sta potom cevi 11 medsebojno zvezani. Na dnu komore 9 se priključuje provod 12, ki vodi k pomožni posodi za zrak in ki je razventega zvezan z zgornjim delom komore 9 potom odcepljenega provoda 13, v ka¬ terem leži zvratni ventil 14. Sličnekonstrukcije so se že uporabljale v druge namene pri krmilnih ventilnih za zavore na stisnjen zrak. Na komoro 10 se priključuje spodaj provod 5 in zgoraj je komora potom od¬ prtine 15 v zvezi z zunanjim zrakom. V zgornji komori je razporejen bat 16, kate¬ rega batni drog 17 moli zatesnjem skozi zvezno cev 11 in se opira na premičen bat 18 v spodnji komori 10. Ta bat je opremljen z podolžno izvrfino 19 in po¬ čiva na krožniku 20. Pri voznem in nabojnem položaju krmil¬ nega ventila 1, predočenem v sl. 1, se nabija po batu 16 ločeni zgornji in spodnji prostor komore 9 skozi provoda 12 in 13 z zrakom pomožne posode. Mala, navzdol Din. 45. delujoča diferenca tlakov, ki je povzročena vsled različnosti batnih ploskev vsled bat¬ nega droga 17, kakor tudi teža obeh ba¬ tov 16 in 18 se izenači potom oproge 21, ki učinkuje na bat 18 tako, da nastane pri popolnoma nabiti zavori, mal, v smeri odpiranja učinkujoč, rezultanten tlak, ki zasigura popolno izpraznjenje zaviralnega valja skozi provod 5 in izvrtino 19. Ako preide krmilni ventil vsled znižanja tlaka glavnega provoda v nepredočeni za- ziralni položaj, tedaj struja zrak iz pomožne posode 3 za zrak ob znižanju tlaka v po¬ možni posodi za zrak v zaviralni valj 2. Vsted tega pojema tudi tlak v provodu 12 in pod batom 16, dočim ostane tlak nad tem batom vsled razporedbe zvrtnega ven¬ tila 14 neizpremenjen. Vsled tega učinkuje sedaj na bat 16 znatna tlačna diferenca navzdol, ki pritisne bat 16 na krožnik 20. Ce je izprožilni ventil priključen potom provoda 7 neposredno na zaviralni valj, tedaj učinkuje na bat 18 pritisk zaviral¬ nega valja navzgor, ki pa ni dovolj velik, da bi pri normalnih obratovalnih razme¬ rah. privzdignil bat 18 od krožnika 20. Ce se krmilni ventil 1 v svrho, da se povzroči izproženje, prekrmili v položaj slike 1 s pomočjo zvišanja tlaka glavnega provoda, struji zopet zrak glavnega pro¬ voda v pomožno posodo 3 in zviša tlak v tej posodi. Vsled tega naraste tudi tlak v provodu 12 in pod batom 16. Tlačna di¬ ferenca, ki učinkuje na bat 16 navzdol, pada radi tega tako dolgo, dokler ne po¬ stane manjša od tlaka, ki izvira od zavi ralnega, valja in ki učinkuje na bat 18 nav¬ zgor. Cim se to zgodi, se, kakor kaže slika 2, dvigne bat 18 od krožnika 20 in zrak struja iz zaviralnega valja 2 skozi iz¬ vrtino 19 tako dolgo na prosto, dokler ne pade tlak pod batom 18 toliko, da bat 16 premakne bat 18 zopet navzdol. Prva izpro- žilna stopnja je s tem končana. Nadaljne izprožiine stopnje se povzročijo z nadalj- nim zvišanjem tlaka v pomožni posodi 3 za zrak potom stopnjevanega zvišanja tlaka glavnega provoda, dokler končno ne do¬ seže tlak v pomožni posodi za zrak tlaka pred zaviranjem in sta vsled tega tlaka pod in nad batom 16 drug drugemu zo¬ pet enaka. Zavora je potem popolnoma izprožena. Ako priključimo provod 12 mesto na pomožno posodo 3 za zrak neposredno na glavni provod 8, tedaj dobimo isti na¬ čin učinkovanja, le, da so izprožiine stopnje časovno premaknjene naprej za oni čas, ki je potreben, da se napolni pomožna posoda za zrak na vsakokratni tlak glav¬ nega provoda. V svrho, da moremo pri odklopljenem vozu odnehali zavoro, se lahko ročno od¬ pre zvratni ventil 14. Ce se to izvrši, se izenači tlak na obeh straneh bata 16. Ventilni drog zvratnega ventila počiva na krožniku 32, ki zapira odprtino 33. Ce dvignemo krož¬ nik 32 s pomočjo dejstvovalnega droga, odpremo ventil 14. Istočasno izstopi tudi zrak skozi odprtino 33. To okoliščino lahko porabimo v to, da znižamo nezaželjeno vi¬ soki tlak v pomožni posodi za zrak. izprožilni ventil v sliki 3 se razlikuje od prve izvedbene oblike v tem, da je spodnji bat 18 izobličen kot stopnjasti bat in se giblje s svojim razširkom 22 v razširjnem prostoru 23 komore 10. Neposredno na ta razširjeni prostor se priključi zgornja komo¬ ra 9 in prva je v svojem zgornjem delu zvezana z zunanjim zrakom tako, da učin¬ kuje na spodnji strani bata 16 in na zgornji strani bata 22 atmosferični tlak. Dočim se priključi odcepljeni provod kakor popreje nad batom 16 v komoro 9, je provod 12 priključen pod batnim delom 22 na razšir¬ jeni del 23 komore. Tu dosežemo lahko s primernim dimenzioniranjem batnega dela 22, da se sile, ki učinknjejo na bata 16 in 18 navzdol in navzgor, popolnoma ize¬ načijo, tako da je razporedba oproge 21 nepotrebna. Način učinkovanja tega izpro- žilnega ventila je ravno tak, kakor oni iz- prožilnega ventila po sl. 1. SL 4 kaže ven¬ til v izprožilnem položaju z od krožnika 20 privzdignjenim batom 18. Sl. 5 kaže izpremembo izvedbe po sl. 1, ki je v zvezi s pripravo za povzročenje v danem slučaju potrebnega naknadnega za¬ viranja. Ravno tako bi bila lahko izobličena izvedba po sl. 3. Nosilni drog 24 krožnika 20, ki služi za zapiranje izvrtine 19 spodnjega bata 18, je v dnu komore 10 premičen in nosi ventilno ploščo 25, ki se prilega od spodaj na pro- hodno odprtino 26 v tleh komore in ki se tišči proti slednji s pomočjo oproge 27. Plošča 25 in oproga 27 se nahajata v oma¬ rici 28, na katero se priključuje provod 29, ki vodi k pomožni posodi 3 za zrak. Provod 12 veže pri tej izvedbeni obliki zgornjo komoro 9 namesto s pomožno po¬ sodo za zrak z glavnim provodom 8 in iz¬ prožilni ventil je tu priključen neposredno s pomočjo provodov 5 in 9 na zaviralni valj. Ce se prične zaviranje, kakor je zgoraj razjasnjeno, tlačna diferenca navzdol na bat 16 komore 9. Ako je slednja dovolj velika tako, da premaga napetost oproge 21 in oproge 27 in tlak, ki učinkuje na bat 18, potem dvigne ploščo 25 od odpr¬ tine 26 v dnu komore 10 (sl. 7) in skozi provod 29 struja stisnjen zrak iz pomožne posode 3 za zrak v izprožilni ventil in od tu poprovodih 5 in 7 v zaviralni valj. Dočim zavisi pri običajnih enokomornih zavorah na stisnjen zrak vtekanje stisnjega zraka v zaviralni valj le od razmerja tlakov po¬ možne posode za zrak in glavnega pro- voda in se vsled stopnjevalnega ventila 30 prekine, čim se doseže izvestno tlačno raz¬ merje, je tu odvisen tlak v zaviralnem valju le od njegovega razmerja napram tlaku glavnega provoda. Ce prvi pade pri do¬ ločenem tlaku glavnega provoda pod iz¬ vestno vrednost, bodisi, ker je postal vsled obrabljenja zaviralnih cokelj dvig bata za¬ viralnega valja prevelik, bodisi ker pov¬ zročajo netesnosti zaviralnega valja tlačne izgube, tedaj struja zrak skozi odprtino ven¬ tila 26 iz pomožne posode za zrak v za¬ viralni valj in zviša tlak v slednjem. Sl. 6 kaže izprožilni ventil v izprožilnern položaju. Patentni zahtevi: 1. Izprožifni ventil, ki je vključen v iz¬ točni provod zaviralnega valja in na ka¬ terega zaporni organ učinkujeta pri izpro- ženju zavore po eni strani diferenca med vsakokratnim in najvišjim tlakom glavnega provoda ali pomožne posode za zrak in po drugi strani tlak zaviralnega valja, ozna¬ čen s tem, da se odpiranje in zapiranje iz- prožilnega ventila povzroči s pomočjo dveh istoosnih, v ventilnem ohišju razporejenih krmilnih organov (batov ali membran), na katerih delavnih ploskvah pridejo istočasno do učinkovanja preje omenjeni tlaki in afmosferični tlak. 2. Izprožilni ventil po zahtevu 1, ozna¬ čen s tem, da krmilni organ, ki stoji pod vplivom diference najvišjega in vsakokrati nega tlaka pomožne posode za zrak al- glavnega provoda in ki je razporejen v komori, stoji v zvezi potom zatesnjenega droga z drugim krmilnim organom, na ka¬ terega eno slran učinkuje tlak zaviralnega valja. 3. Izprožilni ventil po zahtevu 1, ozna¬ čen s tem, da sta delavni ploskvi, ki sto¬ jita pod vplivom najvišjega in vsakokrat¬ nega tlaka pomožne posode za zrak ali glavnega provoda, različno veliki tako, da nastopa pri popolnoma nabiti zavori mala tlačna diferenca, ki učinkuje v smeri od¬ piranja zapornega organa. 4. Izprožilni ventil po zahtevu 1, z ven¬ tilom za naknadno polnjenje zaviralnega valja, označen s tem, da so zaporni organ, izprožilnega ventila in ventila za naknadno zaviranje medsebojno zvezani s pomočjo v ohišju premičnega droga. 5. Izppožilni ventil po zahtevu 1, ozna¬ čen z razporedbo organa, ki se da ročno krmiliti, za izenačenje tlačne diference, ki se da ročno krmiliti, za izenačenje tlačne diference, ki proizvaja tlak zapiranja. 6. Izprožilni ventil po zahievih 1 in 5, označen s tem, da se more zatvorni komad zvratnega ventila (14), ki vodi v batno ko¬ moro, privzdigniti s pomočjo organa (32), in da zveže ta organ pri svojem gibanju podiranja provod (12) z zunanjim zrakom. Adpaienf broj 6446. ' 7 ■ " . ' - ' ? '' "V ' ' - T ' - Adpatent h noj 6446. % •- v' ' - • > * $ * % Adp@fenr h roj $%46. ~ ' : ■ ’ ' . . ■ t t %£ f patent bro/ 6t46. Fig-4 8 Adpahni- brof 6446. Adpatent hroj644€. Adpatent brej 6446. .