230. številka
Ljubljana, v petek 8. oktobra,
XIX. leto, 1886.
I eha) h vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v atrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za j se leto 13 gld., za četrt lota 3 gld. 30 kr.. M jeden mesec 1 gid. 10 ter. Za pošiljanje na dom računa tse
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za ozn a n i 1 a plačuje bb od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če Be trikrat ali večkrar tiska. Dopisi naj se iz\ole franki rati. — Rokopisi s.  ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Rudolta Kiroiša hiši, .Gledališka stolb-r . Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
za
po
V IJ ubija n i 1. oktobra.
Navadno se misli, da zdaj pa zdaj nastane vojna mej Avstrijo in Rusijo, ali celo mej Rusijo in Nemčijo in s krčevito radovednostjo pričakujejo se najnovejši telegrami, da se potem v ožjem krogu svojih prijateljev prav salopno razpravlja, kdaj in kje bode počila prva puška. Iz samega dolgega časa bi marsikdo želel velike in krvave vojne, kajti potem bili bi časniki zanimivi, čitalo bi se vsak dan kaj novega in čitatelj bi se krasno zabaval, či-tajoč, da se je zopet toliko hekatomb mladih nadobudnih ljudij žrtovalo požrešnemu bojnemu bogu.
Tako je mnenje v krogih, ki jim je politično obzorje le ozko obmejeno, ki žive* le ob efemernih drobtinab, in mislijo, da se mora svetovna politika po njih željah in nazorih ravnati. Vse drugače pa je to v višjih krogih. Čim višje stališče, tem širše obzorje, tem večja objektivnost. V teh krogih dobro vedo, da so omenjene odločilne vojne neizogibne, a ne vidi se potreba, da bi se ta vojna takoj pričela. More se še odlašati, ker je dela na druge strani dovolj, in ker bo ta vojna, naj se prične še tako pozno, za jedno državo izvestno prezgodaj.
Blizu v tem zmislu priobčila je v Monakovem izhajajoča „Allgemeine Zeitung", katerej se pripisujejo jako intimne zveze z visokimi krogi, celo vrsto člankov, v katerih se riše politični položaj in prodiranje Avstro Ogerske na balkanskem poluotoku. Jedro vseh člankov pa je v kratkih besedah tako:
Kljubu avstrijsko-nemški zvezi so se stvari od 187G. leta le malo premenile. Da je hotela, bila bi Nemčija lahko mnogokrat podpirala Avstro-Ogersko. Leta 1876. bila je prilika, da bi bila Avstrija za-sela Srbijo in Rusom zabranila, da ne smejo preko Dunava. No, Avstrija ne samo, da se z Rusijo ni spoprijela, dovolila je celo Madjarom na jezo, da so smeli ruski prostovoljci skoz Ogersko v Srbijo. Av-strijsko-ruska vojna ne bode omejena samo na bal-kanski poluotok, to treba zapamtiti jedenkrat za vselej. Pozorišče te vojne bodo širne planjave v Galiciji in naposled na Ogerskem. Pa kakor 1876. leta, tako tudi sedaj ne moremo verjeti, da bode ta vojna vzplamtela, ker bi utegnila biti osodepolna za Avstrijo, kajti ta država nema nikake opore na poluotoku balkanskem.
Navadno se misli, da bi Avstro-Ogerska, oprta na nemško zvezo, v bodoči veliki vojni z Rusijo utegnila vender zmagati. Mi s svoje strani odločno dvomimo, da bi nemške čete pomagale avstro-oger-skim, ko bi ta vojna res pričela. Verojetneje se nam dozdeva, da bi se v tem slučaji Nemčija celo nagnila na stran Rusije, kakor se sploh postopanje Nemčije v bolgarskem vprašanji le s tem more tolmačiti, da se je Nemčija približala Rusiji. Kar je v našem članku iz 1874. leta najbolj v oči palo, bilo je to, „ da so interesi Nemčiji ob gorenjem Dunavu isti, kakor interesi Rusiji na dolenjem Dunavu, da nobena sila na svetu, najmanje pa Avstrija, ne more zadržati pričetega dela, da se nemški narod z j edini", potem, „da je boj mej nemškim in Blovanskim svetom še v velikej daljini, da tega boja sploh ne bode, predno se ne reši vzhodno vprašanje, do takrat pa bode civilizacije sila preprečila grozno to vojno", naposled pa, da „imata Rusija in Nemčija za zdaj isti vkupni interes, to je: vzajemnim postopanjem urediti vzhodni del Evrope, Nemčija na gorenjem, Rusija na dolenjem Dunavu*."
Preverjeni smo, naj se razmere na vzhodu še tako opasno razvijo, Nemčija bode delala na to, ila Avstrijo zadrži od vojne z Rusijo. In Nemčija mora ravno zaradi svoje zveze čutiti dolžnost, da tako ravna Da Rusija napade Avstro-Ogersko, morala bi Nemčija poslednjej na strani stati, a radi tega, ker Rusija na balkanskem poluotoku za Avstrijo neugodno postopa, ne more se Nemčija zavzemati. Nemčija nikdar ne more podpirati skažene politike avstro-ogerske.
To so glavne misli v „Allgemeine Zeitung" razložene. V njih je zdravo jedro in če se tudi za hip položaj drugače kaže, glavne črte vedno še ostauejo. Ves napor Nemčije, oziroma „pruske osti" teži proti gorenjemu Dunavu, dočim Rusija že od Petra Velikega in carice Katarine nepremično zre proti zlatemu Carigradu in si s tem, da si ob dolenjem Dunavu pripravlja in ustvarja sorodne in zanesljive države, utrjuje svojo postojanko ob Ornem morji, da bode slednje „rusko morje", ob jednem pa tudi na dalje pomika levo krilo svoje velike fronte proti Evropi.
Politični razgled.
\ o franje deželo.
V Ljubljani 8. oktobra
Državni zbor bode nekda zboroval do 26. t. m., 4. novembra snideta se delegaciji, ki bo-deta zborovali 4 tedne. V decembru se pa skličejo deželni zbori. Po božiči začne državni zbor že dne 10. januvarja zopet zborovanje, kakor se govori v parlamentaričnib krogih.
Viianfe države.
Nasprotje mej raznimi strankami v lloljga-r"JI je silno veliko. To se vidi iz raznih bolgarskih listov. Cankova organ „Svetlina" odobrava revolucijo proti knezu. Hudo napada vladno politiko in trdi, da regentstvo ni veljavno, ker bi bilo moralo ministerstvo sestavit« regentstvo, dokler se ne suide veliko sebrunjp. Regenti bi se pa po ustavi morali vzeti i/ aktivnih ali bivših ministrov ali pa iz članov najvišjega sodišča Ker pa Stambulov in Mutkorov nikdar nesta bila niti ministra niti člana najvišjega sodišča, bi ne mogla biti regenta. Radi-dikalna „Nezavisima Bolgarija" pa piše baš v nasprotnem zmislu. Odločno obsoja državni prevrat, priznava, da ga je podpirala Knravelova vlada in odločno zahteva, da se kaznujejo zarotniki. Sedanji regenti in ministri se po mnenji tega lista lojalni domoljubi. Ta list ne more razumeti, čemu se Rusija še vedno utiče v notranje razmere Bolgarije. Poprej se je zmiraj govorilo, da je le knez Aleksander uzrok, da je car odtegnil milost Bolgariji. Ko bode knez odstranjen, zagotavljali so prijatelji Rusije, se bode pa Bolgarija lahko svobodno razvijala. Sedaj je pa jasno, da Rusija ni želela odstraniti kneza Aleksandra, ker ni zanj marala, ampak ker hoče uničiti samostojnost Bolgarije. »Nezavisima Bolgarija" vidi v Kaulbarsovej misiji največjo nevarnost za svobodo in nezavisnost dežele. Obsoja način objavljenja njegove okrožnice ruskim agentom in generalu očita, da uganja poulično politiko. Ko bi v kakej drugoj državi kak agent tako postopal, bi ga kar prijeli in spodili iz dežele. Će Kaulbars zahteva, da bi se izpustili zaprti častniki, hoče s tem samo demoralizovati bolgarsko vojsko. Će to tudi ugaja ruskim željam, vendar tega ne more želeti noben pošten Bolgar. Ta list vladi priporoča, da naj se nikar ne uda Rusiji. Cnnkovu preti, da se bode narod maščeval nad njim. Že iz pisave tega vladnega lista se da posneti, da sporazumljenje mej Rusijo in sedanjo vlado skoro ni mogoče. To se pa še bolj jasno vidi iz oklica, kateri je izdala vladna stranka na narod. Ta oklic slove: »Bratje! Kaulbars je odpotoval  na  deželo, da bode agitoval in
LISTEK.
Jesensko pismo.
„Mrzel veter" odgnal je drobne lastovke v soinčno Sicilijo in Afriko, dopoludne zavija nas gosta megla v svojo sivkasto in vlažno odejo, šole so se pričele in dijaka kar mrgoli okolu branjevk, po štacunah in po javnih šetališčih, mesto postalo je obljudeneje, živabneje in dasi smo že stopili jeseni čez prag, dozdeva se nam vendar, da javnega življenja žila mnogo krepkeje bije. Po vrhu pa imamo še opoludne in popoludue tako krasno vreme, da Brca človeku v prsih zaigrava.
Da, vreme je zares prelepo, a ne le pri nas, marveč tudi drugod. Tudi naši bratje Hrvatje imajo tako lepo vreme, da nas v tem oziru niti Sotla ne loči. Le čitajte po vrsti „Agramerico" in „Laj-baherico" in videli boste danes v „Agramer Zeitung" notico „Es herbstelt", dva dni pozneje pa isto notico doslovno v „Laibacher Zeitung", potem Schle-Bingera duhovit spis „Sie sind schon da", namreč „die hei8sen Maroni", par dni pozneje postavi pa se Vom isto v Ljubljanskem uradnem listu na mizo,
dasi se niti v Zagrebu, niti v Ljubljani še ne peko „raaroni", ampak najnavadnejši in nujzanikrnejši kostanj, kakeršen se menda le z borovcev na Go-lovci klati.
Ginljivo je to soglasje mej Cis in Trans, vidi se, da srce takraj in onkraj Sotle jednako utriplje, da se nad nami pne" celo jednako nebo, da se prodaja jednak kostanj in dela popolnem jednaka reklama celo za „Dorrobst", ter pri tem s posebnim neestetičnim okusom niti muh in njih gabnih posledic na posušenem ovočji ne pozablja. Takim realistom nasproti je celo Emil Zola — muha.
A ne samo v tem, tudi v marsičem drugem smo si Slovenci in Hrvatje sorodni ter imamo jednake boli. Zadnjič prinesli ste notico „Mluvte česky" ter dodali, da bi take vizitnice tudi na Slovenskem dobro hodile. Glejte, tudi hrvatski listi izrekli so isto željo in verujte mi, tudi v Zagrebu je nem-škutarenje preveč udomačeno. Vizitnic z napisom: „Govorite slovenski! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" bode na vsak način treba naročiti. Jaz sam bi jih tako le razpošiljal :
Prvo tako vizitnico poslal bi v stolno cerkev Ljubljansko. Ondu se že nekaj časa dosledno Siri gtrmani/aciia. Vedno čujejo se nemške propovedi in propovedniki dohajajo sistematično iz Nemcev, kakor da bi v nas nikogar ne bilo, ki bi umel besedo božjo razlagati v naščini. Kristus je Samari-janko učil, da se Bog ne moli samo v Jeruzalemu in na gori Garicim, ampak v duhu in v resnici, dan danes pa se prelepi ta nauk izopakuje in Bog bi se moral moliti* izključno le v blaženi nemščini. V zadnji čas zaukazalo se je celo, da se morajo v stolni cerkvi ob 11. uri dopoludne tri „Češčene Marije" nemški moliti in sedaj ne preostaje dražega, nego da se izda ukaz, da kdor nemški ne zna, sploh v cerkev ne sme.
Ko se je bilo začelo gibanje za cecilijansko petje po Slovenskem, izrazil je bil duhoviti Sivor kritično svoje mnenje v nastopnih vrsticah :
„Novo petje ceciljansko Ni slovansko, je geriiiansko, Cerkev tujci potja glas, Šola razslovenja nas."
Kako pristno je naslikal v malo besedah položaj naš v šoli in v cerkvi!
it
vas pregovarjal, da bi zatajili domovino, odpovedali se nezavisnosti in bolgarski zgodovini. Prizadeva se podpihati ustajo, da bi omogočil rusko okupacijo. Odprite svoje oči, če želite, da vas ne bodo pio-klinjali vaši potomci Pokažite brezvestnemu generalu, da je vam domovina ljubša kakor vse. On laže, če govori v imenu carja. Varujte se ga, kakor kuge. Ne pozabite, da se na vas obračajo oči vsega civilizovanega sveta. Ako se ne pokažemo vredne nezavisnosti, bodo plenili našo deželo. Od vas je zavisno varstvo dežele, ako sami ne bodemo zahtevali okupacije, je nam ne bode nikdo usilil. Bolgarski častniki in vojaki, ki ste nedavno prelivali kri za nezavisnost naše domovine, pokažite se vredne sinove domovine in ne dajte se podmititi z ruskimi rublji. Kaulbars bode vam lagal, vas sleparil in skušal podmititi. Ne udajte se ! Ohranite čast Bol garije, da se uvekovečijo vaša imena. Visoko čislajte Čast bolgarskega vojaka!" — Sicer najbrž ne bode ostala ta vlada dolgo na krmilu. Mej častniki ni prave složnosti. Mnogi zahtevajo, da se vlada spravi z Rusijo. To kaže sledeča brzojavka, katero je do bilo severno agentstvo iz Giurgeva: „Šumlinska po sadka, obstoječa iz treh polkov poslala je vojnemu ministerstvu sledečo brzojavko: „Ko smo dobro preu darili sedanje dogodke, smo se preverili, da sedanji položaj škoduje narodnemu pravu in interesu dežele, tedaj zahteva garnizi;a, da se pomiloste vsi udeležitelji državnega prevrata z 0 (21) avgustu ter se jemlje ozir na Kaulbarsovo noto a 27. septembra, da ne navstane sovraštva mej dvema bratskima narodoma. Sicer bode garnizija v Sumil se zmatrala za opravičeno postopati, kakor bode sama mislila, da je prav." To brzojavko so podpisali polkovni poveljniki Hazarov, Dikov in Ludkanov." — General Kaulbars pa utegne v kratkem pridobiti za Rusijo še druge polke, saj je odšel iz Sofije, kakor poročajo ruski listi, da se naravnost dogovori z na rodom in vojsko. Na vojaškega poveljnika v Ruščuku je bil nekda poslal pismo, da bi izpustil zaprte častnike. Ta sicer ni ustregel njegovej želji, mnpak se je izgovarjal na vlado, a to kaže, da Rusija ne bode odjenjala, da doseže, kar želi.
Srhski opozicijski listi hudo kritikujejo Ti szin odgovor na interpelacije. Samo to je važno za Srbijo, mislijo, da okrožje interesov na Balkanu ni razdeljeno Kaj tacega pa v Srbiji še prej neso verjeli, ker bi Rudija vendar ne dopuščala, da bi Av strija delala v Srbiji, kar hi hotela. Iz Tiszinega govoia hočejo srbski opozicijski listi posneti, da se namerava aneksija Bosne in Hercegovine.
Javno mnenje v ltiiNiji je zopet boj pesimistično, ker se je na taboru v Sofiji pokazalo, da ima sedanja bolgarska vlada vBaj v prestolnici več privržencev, kakor so Rusi mislili.   Poleg tega se pa po Peterburgu govori, da bode v kratkem odstopil Kalnokv in bode grof Andrassv zopet prevzel av-tro ogersko ministerstvo vnanjih zadev. Novi minister bi pa utegnil bolj nasprotovati Rusiji, ka kor sedanji. —   Precej je vznemiril  Ruse nek članek v „Norddeutsche Allgemeine Zeitung", v katerem se je ta list izrekel proti okupaciji Bolgarije. Poprej se je Rusija nadejala, da jo bode Nemčija podpirata v v^eh slučajih, sedaj pa ve,  da se je motila. Nadalje Rusiji tudi ni ugodno, da je bolgarska vlada  prišla na sled Kaulbursovemu  pogajanju z makedonskimi vodjami.   Pa tudi vojaki razen Šum-linske posadke  dosedaj nikjer neso pokazali nobe nega naudušenja za Rusijo. Vidno je, da se je de moralizaeija že pregloboko ukoreninila v Bolgariji, da bi se dala kar odpraviti. Rusk« car pa zatega delj nikakor ne misli odreči se svojej odločnej politiki.   Po nekaterih   poročilih iz Peterburga hoče Rusija  Turke pregovoriti, da bi zaseli Bolgarijo. Ako Turčija tega ne bode hotela, bode pa Rusija poslala v Bolgarijo svojo vojsko, naj se potem zgodi kar boče. — „Novosti" pišejo o Tiszinem odgovoru, da ogerski državniki hočejo  preveč ustrezati jav-
A Sivurjevi stihi pali bodo menda na nerodo vitua tla, jaz pa od prve svoje vizitnice „Govorite slovenski!" tudi mnogo ne pričakujem, ker dobro vem, s katere strani pri nas veter brije. Zatorej ostajam v tej zadevi v istem položaji, v katerem je bil Kranjec, ki je Francoza zibal in pri tem melanholično peval: „Vsaka reč en čas trpi!"
Drugo vizitnico poslal bi državno-pravdniškemu funkcijonarju. Bil bi to opomin, da bi se vender spodobilo, kadar ima čvetero narodnjakov pred seboj, da jih ne muči v jedno mer -z nemščino, sicer ne bode kazalo dmzega, ako državno-pravdniški funkcijonar sploh slovenski ne zna, kakor da se pokliče tolmač, ker vender vsakdo sme zahtevati, da se ž njim skoz in skoz slovenski obravnava. In baš tolmač za Blovenske stranke bil bi najlepša ilustracija ravnopravnosti za TaafFeove vlade.
Tretjo, četrto, peto itd. vizitnico naslovil bi na razne sodnijske in politične urade, ki ne poznajo niti člana XIX. niti raznih ministarskih naredeb, ki se od nemškega .Schimmelna" ne morejo ločiti, akoravno bi morali znati, da se je v 30 do 40 letih marsikaj izpremenilo. A malo je tudi pri teh upanja, kajti ostali so „laudatores temporis acti", za vse novosti imajo kosmata ušesa in tako bode
uemu madjarskemu mnenju. Ako bodo ogeraki dr žavniki tako delali, kakor govore, se mir ne bode dal ohraniti. — V „Times" se poroča iz Pariza, da je diplomatija v veliki skrbi zaradi carjevega dušnega stanja in boji se, da bi ne zašel v strašne zmote. Car jako vznemirjen premišljuje o Bolgariji. Po noči hodi po sobi gori in doli in molči. Kaul-barsu daje sam ukaze Odgovornost za istinitost teh poročil prepuščamo dotičnemu dopisniku.
Turška vlada, ki je sprva ugovarjula, d i bi se Withe imenoval angleškim veleposlanikom v Carigradu, je nekda naznanila angleškej vladi, da ne misli več temu nasprotovati. Ako je to res, bode v kratkem Withe zamenil starega Thorntona — V Carigrad sta prišla turška veleposlanika v Peterburgu in Parizu in sta neki sporočila Porti, da vladi, pri katerih sta akreditovana, želita, da bi Turčija zahtevala, da Angleži takoj izpraznijo Egipet.
Italiju nekda namerava prisvojiti si Suakin in potem energično postopati proti Abesiniji. Anglija je Italiji vse to dovolila in jo hoče celo podpirati, zato bode pa Italija podpirala Angleže proti Francozom v egiptskem vprašanji.
Po raznih belgijskih mestih se štrajki delavcev vedno širijo.   V Gilly so delavci napali ne kega  delovodjo in ga vrgli  skozi ckno iz druzega nadstropja. Nezadovoljnost mej delavci je silno velika in vlada se že boji resnih nemirov.
Dopisi.
0<1 Olju 6. oktobra. (Državna podpora.) Na god svetlega cesarja došla je v Celje nakaznica vis. c. kr. nainestnije v G rade i z dne 26. sep. t. 1., po katerej se ima gg. župnikom še za tekoče leto ona doslej navadna podpora iz državne blagajnice (prav za prav od denarja, ki se nabira po tako zvanem: „religionsfonds-steuer") v onem zuesku, kakor pretečena leta izplačati, na gg. kaplane pa letos neso nič več mislili. Zakaj ue, bi utegnil kdo vprašati? Zato ne, ker se je njim letos baje plača uravnala — uravnala tako — da se Bogu usmili. — Doslej dobivali so gg. kapelani na kmetih po G0 gld. — po mestih pa po 93 gld. letne podpore — letos pa ta vsem izostane. Namesto podpore dobili bo le nekateri izmej njih na* kaznice na zboljšano plačo, drugi pa celo nič! Pa veste, kakšna je ta "zboljšana plača"? Jeden n. pr. dobi namesto G0 gld. o gld. beri: pet goldinarjev, drugi šest itd. Dovoljeno mu je pa, po ta znesek 12krat v letu priti, ker mu je c. kr. davkarija dolžna vsak mesec 41 do 50 kr. izplačati! Upajmo, da bo po drugih okrajih boljša! Da je v našem okraji uravnanje duhovniške plače tako slabo iz-palo, temu so mnogo krivi oni, ki so kmetom nekdaj prigovarjali, jih naravnost silili, da so dali bernjo odkupiti ali na denar spremeniti. Sedaj se vidijo žalostni nasledki — pa kaj da je že prepozno ! Državni poslanci naši naj vendar to stvar na Dunaji sprožijo!
Iz okolice Šušiuiij*k«* 6. oktobra. (Nova učilnica.) Več let so že ljudje ugibali zavoljo stavljenja nove učilnice v Soštanji, ker prešnji prostori nikakor ne zadostujejo sedanjemu številu otrok, in ker dosedanja učilnica ni bila lastna, zato so mogli veliko najemščine plačevati Soštanjskemu trgu. L. 1885. pa so koj sklenile dotične oblasti, naj se postavi zunaj trga v obližji nova učilnica. In res s koncem leta 1885. oddalo se je stavljenje nove šole za 12991 gld. 98 kr.   Ti stroški odpa-
tudi Pražakova najnovejša naredba, ako sploh pride tudi v Ljubljano, šla mimo njih.
„Govorite slovenski!" To vizitnico poslal bi tudi večini trgovcev Ljubljanskih, tarokistom in dominikancem v Čitalnici in sploh po vseh kavarnah in krčmah Ljubljanskih, v posebno obilem številu pa nežnemu spolu, ki na javnih šetališčih in doma mej štirimi stenami še vedno preveč nemški žvrgoli.
In tako bi po vrsti moral oddajati vizitnice po raznih hišah v mestu, marsikateremu policaju bi jo utaknil za kapo, tudi na magistratu bi se jih nekoliko znebil, nune Uršulinke bi se tudi ne mogle ubraniti in skoro bi moral naročiti novih, kajti hkratu bi mi pošle, saj ima naš narod še tako malo zavesti in ponosa, kakor Izraelci v puščavi. Židovi bili so toli srečni, da so imeli svojega Mojzesa in puščavo, v kateri je ves rod z vsem svojim robskim mišljenjem ulegel se pot smrtni prt, ter naredil prostor novemu smelemu in zavednemu rodu. A mi nemarno niti Mojzesa niti puščave, mi živimo še vedno v deželi Gosen še daleč od Rudečega morja, a vender že plešemo okolu zlatega teleta germanizacije in marljivega švabarenja. Zatorej treba neprestano kričati in ponavljati: „Govorite slovenski! izključno slovenski! S.
dejo na sledeče občine: na okolico Šoštanj 519/9 odstotkov, trg Šoštanj 32°/0. Florijana ll1/,0/,, Topolšico 5Vi°o odstotkov, katero bode morala plačati žuljeva roka našega kmeta. Tudi presvetli cesar podaril je občinoma lepo svoto, okolici Šoštanj 300 gld., trgu Šoštanj 200 gld., za kar smo vsi iz srca hvaležri. Poslopje bode res krasno, morebiti že s koncem tega leta dodelano. Tako pa imamo upanje, da nova učilnica ne bo smrdljivo gnezdo nemškega šulferajna, temveč da bo uzor pravega domoljubja in vir vzglednega življenja. Le takrat se bodo naši potomci s ponosnim in hvaležnim srcem spominjali svojih prednikov in žuljevi denar našega kmeta, katerega je ou za učilnico žrtoval, obrodil bode stoteren sad.
Domače stvari.
— (Volilcem na znanje.) Za mesto deželnega poslanca za ptujski okraj namesto umršega B. Raiča začno se dne 18. t. m. volitve volilnih mož, dne 28. t. m. bode pa volitev poslanca samega. Naj volilci tudi pri tej priliki tako jednodušno oddajo svoje glasove, kakor se je to pri dr-žavnozborski volitvi zgodilo!
— (Osobne vesti.) Gosp. Josip Dralka, okrajni glavar v Radovljici, imenovan je vladnim so-vetnikom pri deželni vladi v Ljubljani; ministerijalni podtajnik v notranjem ministerstvu g. Ferdo mar-quis Gozani imenovan je okrajnim glavarjem v Črnomlji, vodja okrajnega glavarstva v Postojini g. Friderik vitez Schwarz, okrajnim glavarjem v Postojini.
— (Iz Za t i čine.) Dne 1. oktobra zamrl je v Zatičini najstarejši duhovnik kranjske škofije umirovljeni župnik g. Janez Hi mek v 90. letu starosti svoje. Bil je G5 let duhovnik, in mej temi deloval čez 40 let v Zatiški fari. Kako je bil priljubljen mej narodom, dokazal je pogreb dne 4. t. m. kateri je bil v vsacem oziru veličasten.
— (Gosp. Orožen,) bivši suplent v Ru-dolfovem, nastopil je na tukajšnji realki na g. Vrhovca mesto.
— (Vuka Vrčeviča), slavnega narodnega pisatelja, umrjoči ostanki se bodo ta mesec prepeljali iz Dubrovnika v Kotor in pokopali na tamošnjem groblji.
— (Pokojni škof Funder) ni napravil nobene oporoke. Na mizi našel se je lastnoročno pisan list, s katerim je svojemu nečaku gimnazijcu v Celovci, volil 200 napoleondorov. Vsa ostalina znaša do 20.000 gld. večinoma v zlatu.
— (Družbe sv. Mohora odbor) razpisuje za leto 1887 pisateljem v spodbujo in podporo sledeča družbina darila. A) Dve sto in deset goldinarjev za šest krajših izvirnih poveatic, vsakej po 35 gld., ki obsega vsaj pol tiakane pole. B) Sto in štirideset goldinarjev za štiri poučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gl. v obsegu pol tiskane pole.
— (Javna pritožba.) Piše se nam: Preteklo sredo dne 6. t. m. izvažal se je okolu 10. ure zvečer iz tukajšnje realke gnoj tako nemarno, da je gnojnica za vozom delala meter širok tir in da so bile „Zvezda" in bližnje ulice več nego jedno uro tako osmrajene, da je vsakdo mimohodečih moral z robcem nos tiščati. Ako je že neizogibno, da se ob tako ranej uri gnoj izvaža, kar pa vsekakor zanikavamo, naj bi se vsaj skrbelo, da so posode take, ki ne puščajo, da se ne širi smrad in nevarne mijazme. Vsaka lahkomiselnost je v tej zadevi na nepravem mestu zlasti sedaj, ko se je že v uradnem listu koustatovala kolera, katere sicer kljubu temu še ni, pred katero pa vender nikoli ni dovolj previduosti.
— (V M a k o 1 a h,) trgu v Bistriškem okraji, na Štajerskem zmagala je 5. t. m. narodna stranka pri volitvah v občinski odbor ter prvokrat v tem trgu vrgla nemškutarje. Vsled tega vlada občno veselje in navdušenje. Slava zavednim volilcem Ma-kolskim!
— (Popravek) V številki „Slovenskega Naroda" od 6. t. m. poročali smo. da so nemšku-tarji zmagali v Orešji vasi pri Mariboru in da je prej občinski odbor bil naroden. Nemškutarji so se samo po raznih nepoštenostih takrat še komaj na krmilu vzdržali.
— (Domača umetnost.) Frančiškanska cerkev se je po g. župnika Kalista Medica skrblji-vosti zopet olepšala. Dobila na altar v sv. Frančiška kapeli nastavek, kateremu je še pokojni Wolf načrt narisal.   To lepo delo dovršil je izborno mizarski
mojster g. Janez Dovgan. Sedmero malih kipov, predstavljajoče 7 glavnih čednostij izdelal je naš kipar g. Fran Zajec. Vse delo je jako čisto in natančno in je na Čast domači umeteljnosti in obrtnij* ter kaže, da je marsikaj doma, po kar po nepotrebnem hodimo in v Nemce pošiljamo denar.
— (Cvetoča hruška.) Danes popoludne prinesel nam je prijatelj našemu listu popolnem pravilno in sveže cvetje od hruške na Reichmanovem vrtu na sv. Petra predmestji.
— (Občni zbor slovenskega učiteljskega društva) vodil je v odsotnosti g. prvo-sednika Praprotnika, podpredsednik g. prof. Prae-dika,  kateri zborovalce prijazno pozdravlja, posebno one z dežele. Odbor je kot prvo točko dnevnega reda določil volitev odbora, da se isti po želji društvenikov izvoli, oziroma tako prenovi, da bode Blovensko učiteljsko društvo ustrezalo svojej nalogi, da bodo v odbor voljene osebe, ki neso preobložene z drugim delom. Prične se volitev 9 društvenih odbornikov po listkih in takoj v dvorani izvršeni škru-tinij kaže, da so izvoljeni gg.: Ivan Tomšič, prof. Praedika, Fran Govekar, Andrej Praprot-nik,  Andrej Žumer,  Srečko  Stegnar, prof. Leveč in Ivan Borštnik.   Potem poroča društveni tajnik g. Govekar o društvenem delovanji v letu preteklem. V odborovi seji v 8. dan oktobra p. 1. se je odbor „Slovenskega učiteljskega društva" tako le ustanovil: Andrej Praprotnik, predsednik;  prof. Jakob Praedika,   namestnik; Fran Govekar, zapisnikar; Ivan Tomšič, blagajnik in A. Žumer, knjižničar.   Odbor se je shajal k sejam vsaki mesec, ter je obravnaval razne društvene stvari. Mej drugim se je odbor posebno posvetoval, kako bi po najprimernejem potu slovensko učiteljsko društvo začelo izdajati knjige za slovensko mladino. Povabilo je v ta namen slovenske pisatelje, da bi spisovali za nameravano šolsko knjižnico.   Pa, žalibog, samo jeden sotrudnik poslal je svoj rokopis v ta namen. Razveselila pa je slovensko učiteljsko društvo toliko bolj vest, da se poslednji čas zbirajo in gibljejo mlade moči v ta prevažni namen, da bi se osnovala in spisovala knjižnica za mladino. To prevažno zadevo je torej odbor po želji mlajših sotruduikov postavil kot posebno točko na današnji dnevni red.   Posebno je opominjati,  da  so se slovenskega  učiteljskega društva letos spominjali naši vrli brati Čehi.   Slavni rodoljub gosp. Ivan Lego v Pragi je 5. februvarja t. 1. slovenskemu učiteljskemu društvu poslal 32 iztisov raznih čeških šolskih in drugih knjig, za kar mu gre srčna zahvala.   G. Ludovik Š v a s t a 1, učitelj na Žižkovem, poslal je slovenskemu učiteljskemu društvu zanimivi svoj računski stroj z obširnim popisom, kako ga v šoli rabiti. G. učitelj Kruleč je pri znanstvenem zabavnem večeru v daljšem govoru in dejanskem navodilu razkazoval, kako se ta novi računski stroj rabi kot izvrstno šolsko učilo. Poročevalec spominja se mikavnih znanstveno-zabavnih društvenih večerov in izraža vsem gospodom, kateri so   predavali, zahvalo, opomni pa, da se je društvena soba, ker se po letu nič ne rabi, opustila, kajti dobi se dosta prostorov za shajališča udov, za zabavne večere, prihrani se pa dokaj novcev v druge namene.   Društvo je letošnji češki učiteljski zbor v Pragi brzojavno pozdravilo in predsedniku pedagogičnega zbora g. Ivanu Filipoviču v Zagrebu o praznovanji tridesetletnice njegovega učiteljskega službovanja pismeno čestitalo. Zbor odobri poročilo tajnikovo brez razgovora s priznanjem. (Konec prib )
— (Občni zbor „Narodne šole",) društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, vršil se je 6. t. m. ob 6. uri zvečer mnogobrojno obiskan v magistratni dvorani. Prvomestnik g. Srečko Stegnar slikal je v svojem ogovoru delovanje društva, katero je bilo jako uspešno in na veliko korist slovenskemu ljudskemu šolstvu. Dohodkov imelo je društvo preteklo leto 1388 gld. 72 kr. V tej vsoti so uplačila ljudskih šol z 267 gld. 31 kr.; ljudskih učiteljev s 171 gld. 19 kr., podpore 627 gld. (kranjski deželni zbor 100 gld.; mestni zbor Ljubljanski I. rok: 100 gld.; kranjska hranilnica 200 gld. ; knezoškof dr. Misija 30 gld.; dr. Fran vitez Močnik, deželni šolski nadzornik v pokoji 20 gld.; meščanska vojašnica in obrtno poraočno društvo vsako po 10 gld. in razni dobrotniki 157 gld. 60 kr.) Vsem tem dobrotnikom izreka zbor prisrčno zahvalo. Razdelilo se je: 1. 324 knjig šolskih, pripomočnih in druzih učnih; 2. 56.428 lepopisnic, spisovnic in šte-vilnic; 229 grosov jeklenih peres; 4. 516 tucatov peresnikov; 5. 687 prožnih in škriljastih tablic;
6. 107 škatelj črtalnikov; 7. 576 tucatov svinčnikov; 8. 5100 pikčastih risank; 9. 24 škatelj radirk po 144 kosov; 10. 4Va rizme pivnika in pisnega papirja; 11. učila: za nazorni nauk, številjenje, risanje, oblikoslovje in zemljevidi (za 93 gld. 34 kr.) in 12. 980 knjižic: Funtek — Prizori iz otroškega življenja. Ostala svota porabila se je za administrativne stvari. V obče je dobilo 187 deležnikov podpore za 1061 gld. 91 kr. in sicer: a) 66 ljudskim šolam se je dalo za uloženih 267 gld. 31 kr. povrnila v blagu 451 gld. 77 kr.; b) 63 učiteljem za uloženih 171 gld. 19 kr. povrnila v blagu 296 gld. 8 kr.; c) 44 ljudskim šolam se je podarilo blaga za 227 gld. 8 kr. in d) 14 učiteljem se je brezplačno razdelilo učil za 86 glg 98 kr. V blagajnici ostala je še naložena gotovina iz lanskega leta v znesku 177 gld. 66 kr. V odbor so 8e volili gg.: Stegnar Srečko, Praprotnik Andrej, Močnik Matej, Funtek, Govekar France, Podkraj-šek Henrik, Praprotnik France, Tomšič Ivan in Žumer Andrej. Razgovarjalo se je potem jako obširno o kakovosti blaga, ki se ima razdeliti in so se storili potrebni sklepi. Jako zanimiv je bil razgovor, da bi društvo izdavalo potrebna učila za šolske vrte. A o tem bode konečno odločeval društveni odbor, kateremu je občni zbor naročil izvesti ta važni posel, kolikor je to društvu po njegovih skromnih dohodkih mogoče. Društveniki so bili iz jemuo vsi jako zadovoljni z uspešnim delovanjem društvenega odbora in mu izrekli glasno zasluženo zahvalo.
— (Drutvo v p o m o č u č i t e 1 j e m, njihovim udovam in sirotam  na Kranjskem) zborovalo je včeraj ob 9. uri dopoludne pod predsedstvom g. prosta dr. Jarc-a v magistratni dvorani. Predsednik pozdravljajoč došle člane, spominja se umrlih članov učiteljev Janeza Zupane a in Leopolda Vozlačka, in povabi zborovalce,  da v znamenje sočutja ustanejo raz sedežev, kar se zgodi. Predsednik naznauja, da je došel od c. kr. finančnega ravnateljstva dopis, naj društvo izkaže svoje premoženje, da se mu naloži pristojbinski davek. Gosp. predsednik pravi, da je temu naročilu ugovarjal, češ da je udovsko učiteljsko društvo dobrodelno društvo, da je torej po postavi prosto pristojbin. Že pred dvema letoma došlo je od finančnega ravnateljstva jednako naročilo a na odposlani ugovor ni bilo odgovora  od tega oblastva in morda bode   tudi  zdaj   tako    Neumorno   delavni tajnik in blagajnik g.  Matej Močnik poroča o denarnem  stanji  društvenem,   katero je jako ugodno. Premoženje   društva, katero  šteje   le   66 udov znaša   43.750 gld.   in bo   je  pomnožilo lansko leto za 919 gld. Izdalo se je za podpore udovam in sirotam 1343 gld. 48 kr., za nakup obligacij 679 gld. 90 kr.,   posebnih podpor določenih po lanskem občnem zboru pa 130 gld , skupno 2153 gld. 38 kr. Dovoli se učitelju, ki je zaradi mnogobrojne bolne  družine v denarnih stiskah 50 gld., udovi učitelja, ki ni bil društvenik, pa 20 gld. Podpiralo se je štirinajst udov z letnimi zneski od 100 do 80 gld. in jeduajst sirot učiteljskih.   Občni zbor izreka društvenemu predsedniku, blagajniku in tajniku zahvalo za njih tolikanj uspešno delovanje in oba naprosi, da tudi nadalje prevzameta svoj posel. Ko je bil g. prost dr. Jarc zopet per acclammatio-nem izvoljen prvomestnikom, volijo se jednoglasno: blagajnikom g. Matej Močnik, tajnikom Fran Govekar;  v odbor gg: Ivan Borštnik, Andrej Praprotnik,  Fran Praprotnik,  Simon Puncah in Ivan Tomšič.   Potem se je zborovanje sklenilo.
— (Iz Železnikov) se nam piše: Kakor drugod, praznoval se je tudi pri nas imendan presvetlega cesarja. Naše bralno društvo napravilo je v ta namen v nedeljo javno tombolo z lepimi dobitki, s petjem in govorom g. predsednika. Govor bil je preobširen, da bi se objavil, toliko pa naj povem, da je ljudi za narodno stvar, za vero, dom, cesarja navduševal. Veselica vršila se je v najlepšem redu in po končani veaelici razsvetila so se okna bralnega društva, zapela se je cesarska pesen, katera se je vsprejela z burnimi živioklici. Kljubu vsemu nasprotstvu in zatiranju naše bralno društvo dobro napreduje. Seme, katero je bil g. kapelan Kljun zasejal, ne bode nikdar usahnilo. Akoravno so naši nasprotniki že davno mislili, da je pa g. Kljuna odhodu vse pri kraji, se jim vender srce še ne bode ohladilo, akoravno se veliko zabavlja, posebno od takih mož, ki bi po svoji izobraženosti morali biti drugim v zgled, ne pa v pohujšanje.
— (Uradno izveš tj e o koleri:) Od po • lunoči 6. do polunoči 7. t. m. v Trstu 10 slučajev, v okolici 0. Umrlo 2 osobi, izmej prej zbolelih 3. Do3lej 720 osob za kolero zbolelo, 230 ozdravelo, 453 pomrlo. — Z dežele naznanja se: V Trsteniku pri Buzetu 2 slučaja, v Dolini 1 (sumen) slučaj, v Rovinj i 1 slučaj.
— (Na dalmatinski železnici) se je proteklo sredo doslej radi kolere ustavljeni promet zopet začel.
— (Novo vino) povsod hvalijo. Iz Ormoža ae poroča, da ima mošt 23 in celo do 25l/i°/o 8^a~ dorja, ker je grozdje povsod popolnem dozorelo. Vina sicer ne bode veliko, a imelo bode dobro ceno. Nekateri vinogradniki zahtevajo 25 do 27 kr. za liter.
— (Pravniško ) Že to leto pride na svetlo nemško delo z naslovom: „DerUr-Entwurf und die Be ratungsprotocolle de s Oe ste r r e i-chisehen Allgemeinen Bllrgerlichen G e-setzbuches". Urednik je dr. Julij Ofner. V vabilu na naročbo pravi urednik, da je bila doslej velika napaka, ker se je državljanski zakonik razlagal, ne da bi se bilo dostojno oziralo na zapisnike iz posvetovanja, kateri so počivali v arhivu pravosodnjega ministerstva. V prvoj polovici stoletja se je zakonik razlagal po golih črkah, v drugej polovici pa se je pri razlaganji vsaj na pomoč jemalo rimsko pravo. Ali tudi to je bilo pogrešno, ker uredniki državljanskega zakonika marsikaj iz rimskega prava nav • lašč neso odobrili za avstrijsko postavo. Ozirati ae je torej bolj na zapisnike, v katerih je vir za pravo razlaganje, pa je v njih tudi dovolj blaga, ki pospešuje umovanje pravnikov avstrijskih. Zato je tudi pravosodnje ministerstvo rado uredniku dovolilo, da zapisnike na svetlo spravi. Delo pa bode obsegalo le prvotno osnovo zakonika in zapisnike le k tej osnovi, druzega nič. Izhajalo bode iz zaloge A. Hblderja v snopičih po 10 pol. Cena snopiča je za prednaročnike dva goldinarja.
— (Razpisana) so notarska mesta v Ajdovščini, Kanalu, Podgradu, Črvinjanu in V o loškem. Prošnje v 4 tednih na notarsko zbornico v Trstu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 7. oktobra. Kralj Milan podaril za Radeckega spomenik "2000 gld.
Sofija 7. oktobra. Generala Kaulbarsa vsprejeli so v Plevni dostojanstveniki, katerim je carja želje razodel. Dostojanstveniki so odgovorili, da bodo o tem še premišljevali. Kaulbars dospeje danes v Sistovo in se popelje jutri najbrže v Ruščuk. Peterburška vest, da bi se bila posadka v Sumli uprla in da mislijo posadke v Ruščuku, Vidinu, Plevni in v Slivnem isto storiti, je izmišljena. Vnanji agentje pač na to delajo, da bi zapeljali vojake, a se jim nikjer ne posreči. Častniki v Sumli, ki so se udali vnanjeinu uplivu, prosili so naposled vojnega ministra celo za milost. Vlada je sklenila proti spletkam odločno postopati.
Suakin 7. oktobra. Angležem prijazni rodovi priborili danes po hudem boji Tomai, nekdanjo utrdbo Osmana Digme. Ustašev 200 mrtvili, mej njimi Osmana Digme nečak. Veliko ranjenih vjetih. Napadovalcev 20 mrtvih, 20 ranjenih.
Jassi 7. oktobra. Danes zjutraj nastal v Richterjevem cirkusu ogenj, ki se je razširil tudi na sosedna poslopja. Cirkus in 8 hiš, mej temi dva hotela, pogorelo. Škode 300.000 frankov.
Budimpešta 7. oktobra. V poslednjih 24 urah 12 osob za kolero zbolelo, 7 umrlo.
Szegedin 7. oktobra. V poslednjih 24 urah 38 osob za kolero zbolelo, 13 umrlo.
Razne vesti.
• * (Na gimnazijah avstrijskih) število dijakov od 1851 leta vedno narašča. Samo od leta 1878 do 1873 bila je izjema, takrat se je število zmanjšalo za 1000. Primerjamo h samo vsako deseto leto, kaže se uam, da je bilo 1851 na vseh gimnazijah 21.000, 1861 1. 27.000, 1871 1. 30.000, 1881 1. 44.000, letos pa je že 56.382 gimnazijcev. Jednako naraščalo je število gimnazijskih abiturijen-tov. 1851 1. bilo jih je 945, 181)1 1297, 1871 1885, 1881 2307, 1885 pa 2511.
* (Gladstonu) kažejo se Irci jako hvaležne in mu za njegovo pravično postopanje izražajo svoje iskrene simpatije. Mnogobrojne so častne diplome, ki jih je dobil iz vseh krajev zelenega Eriua. Te
dni pa je dobil pet stotov teško adreso, na katero je bilo 500.000 dam podpisanih. Gladstone zahvalil se je v govoru, 80 minut trajajočem, v katerem sicer ni obljubil, da gotovo pride na Irsko, a je irskemu narodu zagotavljal globoke svoje simpatije ter dejal, da mu le irsko vprašanje brani, umakniti se javnemu življenju. Rekel je tudi, da irska ideja čudovito napreduje in da je konečna zmaga neizogibna.
* (Grozen samomor.) V Namoru pri-Miskolczi izbral si je sodnikov sin 16 letno hčer vaškega notarja za ljubico. Jako lepa in neizvedena deklica je svojemu dragemu neomejeno bilo udana in njijina ljubezen ni ostala brez posledic. Vsled tega sta oba sklenila umreti. Šla sta na tamošnji grič, vzela vsak patrono dinamita v usta, katero sta potem zažgala. Začul se je tako silen pok, da so prebivalci prestrašeni prihiteli iz hiš na lice mesta, kjer so našli grozno razmesarjeni trupli. Glavi sta bili odtrgani in posamični kosi ležali so po travi okolu.
*(Američansko.) Pred kratkim potovala je na železnici v Čikago mlada Američanka, spremljajoč truplo svojega soproga, katero je hotela na vzhodu, v domovini pokopati. Ni se mogla premagati, da bi pustila ostanke moža, katerega je iskreno ljubila, daleč tam na zahodu Mej potoma pa se je seznanila z mladim možem in zaljubila vanj. Do-spevši v Čikago, pustila sta dragega mrtveca na kolodvoru v Čikagu in jo popihala. Nihče jih ni več \idel.
Poslano.
Neredi in pretepi so pri nas že kar na dnevnem redu. Barab in jednakih ljudij je po noči vse polno, posebno ob sobotah in nedeljah zvečer. Tako so preteklo nedeljo skoro vso noč okolu znamenitega „znamenja" — katero zaman pričakuje svojega sklenjenega premesčenja — upili in se tepli ter napali mirno idočega vojaka in mu vzeli bajonet. Upitje, kletev in tepež trajal je čez polunoči. Jednaki izgredi bili so na Dolenjih Poljanah. A nikjer ni bilo videti nobenega redarja! Gospodje, ki imajo varstvo
na skrbi, naj se vendar tudi za nas, ki tudi davek plačujemo, male brigajo, sicer bi morali misliti, da imajo dotični gospodje ušesa in oči jedino le na „Nemški trg" obrnjene.
Več meščanov sv. Petra in Poljanskega predmestja.
Ljudsko aredstvo. Moll-uvo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranab, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegov*) varstveno znamko in podpisom. 6 (20—7)
Tufcl:
7. oktobra.
f't "'im: Adler z Dunaja. — Kunz iz Gradca. —* Smole, burc iz Rudolfovega. — GlOtzl z Dunaja.— Winter iz Celovca. — pl. Reya, Pollak, Helferich, Wachsman iz Trsta — Trauner z Dunaja.
Pri  Haliei t  Erust z Dunaja.  — Flesch iz Prage.
— Petsi, Ditrich iz Gradca. — Buckenmaver z Dunaja. — Biichler iz Budimpešte.  — Morpurgo, Hagenauer iz Trsta.
— Ran z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
! Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratu h	Vetrovi	Neb .	Mokrimi v mm.
7. okt	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-91 mu.. 734 19 a*. 73560 ran..	14-6" 0 21-6'C 15 0 0	brezv. si. jz. si. zah.	d jas. ool. jas.	0-20 mm. dežja.
Srednja temperatura 17*lc, za 4*3° nad normalom.
ID^najska "borza
dne* 8. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld. »5 kr.
Srebrna renta.......... 84   ,   90 „
Zlata renta...........116   „   — „
5" (l marčna renta........ 100   „55 n
Akcije narodne banke.......867   „   — „
Kreditne akcije.........	280 gld.		70
London ....	125		20
Srebro............	—	n	—
Napol. ...	9	n	91 V,
C kr. cekini ....	5	n	W4
Nemške marke	n	9	30
4"/„ državne srećke iz 1. 1854    250 gld.	131		5 '
Državne srečke iz 1. 1864          1O0 gld.	169		25
Ogrska zlata renta 4u/„	105		35
Ogrska papirna renta 5%	93		45
b' g štajerske zemljišč, odvez, oblig.	105	m	50
Donava reg. srečke 50,'„            100 gld	118		75
/..Miilj. obč. avstr. 4'/,°/,, zlati last. listi	125		—
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice	—		—
Prior. obMg. Ferdinandove aev. žele ce	93		riO
Kreditne srečke                       100 c	177		_
Rudolfove srečke                       10 „	17		7."
Akcije anglo-avstr. banke         120 „	111		20
TrHiuiuway-<lrušt velj. 170 gld. a. v	—		
t našem založništvu je izšla in se dobiva J>o vseh knjigotržnicah knjiga:
Odkritje Amerike.
H. Majar.
Trije deli, 4j6 strani, 8°.   Vsi trije zvezki v platna skupe vezani i gld. 6okr., po pošti 10 Ar. vež; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti ĆJ kr.
Ta knjiga j* lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj nate mladine in književnosti nate bode zategadelj hvaleien /ram-ciikanskemu patru Hrizogonu Majorju, da je lepo knjigo Campejem*
priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr ĆI Fšd. Batnberg
knjigotrznita
v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(,716—2)
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze ljuboznjivega sočutja mej boleznijo in ob smrti gospoda
ADOLFA OBRESE,
kakor tudi za mnoge darovane prelepo vence in mnogobrojno   časteče spremstvo  k poslednjemu
Eočitku izrekajo žalujoči ostali najiskrenejšo zavalo. (742)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
sta izšli knjigi:
Selski župnik.
Roman.  Spisal L. Halfoij, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 Stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr,
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. JP. — Ml. 8°, 264 Btranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Razglas.
Semenj v Kamniku
iln« oktobra t. 1.. kateri je bil iz zdravstvenih o zim v prepovedan, dovoljen je izjemno in se bo vršil omenjeni dan.
V Trzini bo uradovala zdravstvena komisija, katera bo Miinmjlvc iz takih okrajev Kranjske, Primorske, dalje iz Budimpešte, Trsta, Reke in okrožja itd., v katerih je kolera, brezpogojno zavrnila, z drugimi pa ravnala, kakor predpisuje instrukcija glede kolere.
Mestno županstvo v Kamniku,
dne 7. oktobra 1886. (743—1) Janez Ferlinz.
Št. 2881.
(744)
~V niflarskciii uiestn Idriji stoječi državna
gostilna „Pri kroni"
se bode dala od I. januvarja 1887 v najem. —
S 50 kr. kolekovane ponudbe naj se do 30. oktobra pri podpisani c. kr. rudniški direkciji oddado, kjer se tudi najemne pogodbe lahko pregledajo. — Podpisana c kr. rudniška direkcija si pridržuje po svoji volji izmej ponudnikov ne glede na znesek najem-ščine izbrati.
C. kr. rudniška direkcija v Idriji,
dne 7. oktobra 188G.
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. outobra 1N8G.
TerTDiž-Ijj-a.Tolja.ia.si
PoHtaje
Terbiž........ odh.
Rateče-Bela Poč   .   .   .   . „
Kranjska Gora..... „
Dovje........ „
Jesenice....... „
Javornik....... „
Lesce-Bled...... „
Radovljica (m. p.) .   .   .   . „
Podnart-Kropa..... „
Kranj........ „
Loka........ „
Medvode ....... „
Vižmarje....... „
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . prih.
Ljubljana, ju/., žel.    .   .   . „
Osobni vlaki
1. 2. 3. razred
ijulraj 4.10 4.26 4.40 1 5.06
5.2« i 5.32 5 51 5.57 6.15 6.33 6.49 7.05 7.17 7.26 7.30 zjutraj
1. 2. 3. 1. 2. 3. razred | razred
popolndne 1.10 i 1-30 1.46 1 2.19 2.43 i
2.50;
3.15 1 3.22 3.44 4.02 4.20 4.34 4.46 4.66 j 5.00 I popoldne
nečer 6.20 6.36 «.49 7.14 7.34 7.40 8.04 8.11 8.35 8.55 9.13 9.28 9 41 9.50 9.55 iTfčcr.
IjjuToljacnei-TerToiž;
Pow< iij e
Ljubljana, juž. žol .   .   .   . odh.
Ljubljana, Rud. žel.  .   .   . „
Vižmarje....... „
Medvode ....... „
Loka........ „
Kranj........ „
Podoart-Kropa..... „
Radovljica (m. p.) .   .   .   . „
LeBcc-Bled...... „
.Javornik....... „
Jesenice....... „
Dovje........ „
Kranjska Gora..... „
RateČe-Bela Pt,č   .   .   .   . .
Terbiž........ prih.
Osobni vlaki
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred
?j nI rii j	dopoludne	zvečer
6.40	11.40	6.25
6.44	11.45	6.29
6.53	11.55	0.38
7.04	12.07	6.49
7.17	12.21	7 02
7.31	12.38	7.16
7.48	1256	7.33
8.06	1.14	7.50
8.12	1.24	7.58
8.29	1.46	8.15
8.39	1.57	8.23
8.56	2.18	8.40
9.21	2.48	9.04
9.37	3.03	9.18
9.55	3.20	9.33
dopoldne	popoladno	»eier.
Umrli sot
5. oktobra: Fran 1'.astole, didavec, 58 let, Dunajska cesta St. 23, za drisko. — Rudolf Škrl, delavčev sin, 5 let, Na stolbi št. 6, za škrlatico. — Janez Prijatelj, delavčev sin, 4 mes., Kravja dolina št. 22, za božjastjo
6. oktobra: Franca Bon-čar, delavka, 20 let, Rimska cesta št. 9, za j etiko. — Marija Grcar, kuharica, 69 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo.
7. oktobra: Neža Krašo-\lc, kuharica, 30 let, Kladezne ulice št. 7, za jetiko.
V deželnej bolnici: 3. oktobra: Jera Tominc, gostija, 70 let, za rakom. — Blaž Bevc, delavec, 16 let, za Bpridenjem ledic. — Kristijan Ječmenik, bivši finančni respi-cijent, 72 let, za starostjo.
5. oktobra: Vincenc VI-rant, delavec, 57 let, za gnojenjem pluč.
7. oktobra: Katra Mora-vec, delavka, 40 let, za jetiko.
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
J. & S. KESSLER v
Ferdinandove nllec St. 22,
— razpošiljata po poštnem povzetji: —
10 metrov kaimira, črnega, barvastega, dvojne širokosti
«1. 4 —
		2	80
		3	—
10 metrov barhanta za obleko, najlepši uzorec, najtežje baze . .	_n	3	60
10 metrov blaga za nočne suknje, križasto, lep uzoreu ....	n	2	50"
3V« metra blaga za moike obleke za zimo, modno.....	»	3	75
31metra blaga za moške obleke, tudi za ženske dež. pkšec, fino	n	5	—
1 ostanek (10 do 12 metrov) posobne preproge, jako trajna   . .	n	3	50
1 Jnte-zastor, turški uzorec, cel..............	„	"2	30
	n	8	f0
	II	4	50
1 prešita odeja, težke baze, srednje velikosti gl. 2.50, velika   .   . .	n	3	—
	n	1	BO
	»	—	90
1 kos kanafasa, 30 Dunajskih vatlov . . ......	n	5	2*>
1 kos damast-gradla, 30 Dunajskih vatlov, 1» gl. 7.50. 11" .   .   . .	p	5	20
3 namizni prti, 10 4, platneni, beli, rudeci, tuoiiri  rumeni gl. 2.—, °/4	n	1	—
	n	1	20
	n	1	80
	!•	1	20
6 otirač za brisanje kozarcev, platnene, IIa 60 kr., iz belega platnf I" .	n	1	—
12 žepnih ropoev, obrob., z barv. krajci za gospode, gl. 1.20, za dame	n	1	—
Oouiliiilci in uzorci ^.jij-; t o n j  in Irsinlto.
Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame.
*) Castitej duhovščini in drugim zaupanja vrednim osobam tudi brez powt-ne^u povzetju. (642—11)
I zda ti'i j in odgovoiiii ureeVk: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne"