Rakteljeva 501etnica. (Dalje.) Ko je končal društveni predsednik slavnostni govor; je izrocila gdč. Minka Skabrnetova v imenu nLjubljanskega učiteljskega društva" slavljencu krasen cvetličen §opek. Koj nato se je pa oglasil k besedi c. kr. okrajni solski nadzornik gosp. ravnatelj Frančišek Levec ter govoril tako-le: Slavna gospoda! Dovolite mi, slavna gospoda, da tudi jaz, ki z nocojšnjim jubilantom že mnogo let živim v nekakem uradnem službenem razmerju, izpregovorim dve, tri kratke besede. Najprej mu od vsega srca čestitam kot človeku; zakaj Bog mu je podelil posebno milost, da je učakal leta, kakor se le malokateri izmed Človeškega rodu more pohvaliti ž njimi. In ta leta je učakal zdrav in krepak na duši in telesu. In ker vsi, ki nas je kdaj zadela kakšna bolezen, dobro vemo, kako resničen je narodni pregovor, kipravi: nZdravje — najdražje blago! . . ." moramo čestitati nocojšnjemu jubilantu, da ga je Bog oblagodaril s tolikim bogastvom. Drugič mu čestitam kot očetu; zakaj odgojilje troje otrok, ki mu vsi delajo čast. Najstarejši sin, tukaj navzocni JSastiti gospod župnik Rudolf je cislan služabnik katoliške cerkve; drugi sin, gospod Teodor, je občepriljubljen in občespoštovan nadporočnik cesarske vojske. In ljubezniva hčerka, gospodicna Minka, je vrla gospodinja, ki ima samo eno željo, to namreč, kako bi olajšala in osladila predragemu ocetu življenja večerao pot. Vprasam vas: Koliko jih je med nami, ki bi se mogli ponašati s takimi otroki? Koliko je zlasti učiteljev v naši deželi, ki bi tako, kakor nocojšnji jubilant, na svoja stara leta mogli reči o svojih otrokih: -Hvala Bogu, preskrbljeni so!" Dobro so mi znane rodbinske in socialne razmere našega učiteljstva, in imel sem v svojem uradnem poslovanju mnogokrat priliko opazovati, kako je tega ali onega ucitelja- očeta glodala črna skrb: ,,Kaj bo z mojimi otroki?" Mož se je pošteno trudil in ubijal vse svoje življenje, a ni si toliko pritrudil, da bi svoje otroke svojemu stanu primerno preskrbel. Najhujši občutek pa je gotovo za vsakega oceta, ako ne more svojih otrok odgojiti v isti sferi, v kateri sam živi; ako mora leči v grob s trpko zavestjo, da bodo njegovi otroci še večji trpini, nego je bil on sam. Tega bridkega občutka pa nocojšnji jubilant ne bode občutil, zakaj imel je izredno srečo, da je svoje otroke odgojil cerkvi in državi v uglednejšera stanu in prijaznejših življenjskih razmerah, nego je bilo njemu samemu dano živeti. — Tretjič čestitam nocojšnjemu jubilantu kot u č i t e lj u. — Na zakrimski bloški planoti, kjer so sneg, burja in medvedje doma, je pred petdesetimi leti kot skromen učitelj pričel svoje delovanje. A šolsko oblastvo je kmalu opazilo njegovo pridnost in uporabnost ter ga poslalo najprej na lepo Gorenjsko in kmalu nato na prijazno Dobravo. In ko je pred štiridesetimi leti tedanji izborni šolaki svetnik dr. Fr. Močnik za novoustanovljeno prvo javno mestno ljudsko šolo ljubljansko potreboval najboljših treh uciteljev v deželi, je poleg Praprotnika in Belarja tndi našega jubilanta poklical v Ljubljano. Tu si je s svojim taktom, s svojim ljubeznivim vedenjem in vestnira izpolnjevanjem vseh svojih dolžnosti ustvaril ugledno stališče, ki je zaželjeni smoter najboljših mož izmed kranjskega učiteljstva. Kakor večerna zarja nebo, tako našega jubilanta na njegova stara leta obseva iskrena hvaležnost tisoc in tisoč učencev. Stanovski tovariši Čislajo v našem jubilantu prvega svojega zaupnika in zagovornika. Bela Ljubljana mu je bvaležna podelila najvišjo Sast — izvolila ga je za svojega meščana! 0 našem jubilantu zatorej po pravici veljajo pesnikove besede: ,,Zarja večerna — slava nezmerna!" In zatorej pijem na njegovo zdravje in rečem: Bog ga živi! — (Navdušeno odobravanje in ploskanje.) (Konec prih.) Zmes. XXXIII. Moj prijatelj dr. Lampek je pred kratkim nekaj »Zmesi« postavil v »Slovencu« v »kotiček za liberalce«. Prevelika čast g. doktorček! V uvodnih člankih in noticah sicer trdi vselej »Slovenec«, da ne znamo misliti, zdaj nam pa vsaj nekaj pameti že priznava. No, sčasoma še uteg- nemo biti preveč pametni, ka-li? Smejati se mu moremo, kako milo prosi, da bi naznanili imena spletkarjev. Ne boš Evgenček kaše pihal. Vsaka reč ima svoj čas. Ker »Slovenčevi« gospodi prostora primanjkuje, začeli so v klerikalnem tovarišu »Slov. Učitelju« spuščati serijo skrpucanih člankov »Po volitvah«. Kvintesenca prvega članka je, da smo postali smešni, da citiramo »Slovenski Narod«, da smo bili pri lanskih državnozborskih in letošnjih deželnozborskih volitvah na Kranjskem poraženi, da je Luka Jelenec v svoji naivnosti nosil svojo kožo na semenj, da . . ., ne, dosti! Samo nekaj stavkov, o katerih bodemo še govorili. »Resnih kandidatov učiteljev liberalci niso postavili in s tem očitno pokazali, da jih ne upoštevajo, to pa po skušnjah, ki so jih imeli ob prejšnjih volitvah, ko so spoznali, dajevpliv liberalnih učiteljev minimalen«. »Volitve so minile, a med poslanci ni nobenega liberalnega učitelja, pač pa so poslali kmetje v zbornico predsednika ,,Slomškove zveze", učitelja Jakliča«. »Z njegovo izvolitvijo se je ,,Slomškova zveza" okrepila«. Te citate prepuščamo nekaterim gospodom pri vodstvu narodno-napredne stranke v prevdarek. Nam na to ni treba odgovarjati, ker niso učitelji zakrivili, da ni bil nobeden napreden učitelj izvoljen poslancem. Zadnji članek dr. H. Tume v »Tovarišu« je klerikalce nemilo dirnul, zlasti so goriški klerikalci razkačeni, ker je nekaj učiteljev tako predrznih, da javno nastopajo za narodno-napredno stranko. Kakor se sliši, pripravlja se škofija ali njeni zastopniki, da bi se učiteljstvu zamašila usta in bi se ne smeli vtikati v volitve. Tovariši! Ako dobite morda kako okrožnico, v koš ž njo! V tolminskem okraju pa je sveta dolžnost učiteljstva, da napno vse moči in pripomorejo učiteljskemu kandidatu AndrejuVrtovcu do zmage ! Čudni ljudje, ti klerikalci, njihova glasila in njih mazači! Danes vabijo z milim glasom v svoj tabor napredno učiteljstvo, jutri pa vzamejo v roko največji in najokornejši lopar in udrihajo po nas, da jim odskakujejo dolge halje, slično tulečim dervišem. Pero pomočijo v najbolj smrdečo gnojnico svojega topega duha, odpro vse vire surove podivjanosti ter napišejo v »Domoljubu« o naprednemu učitelju kandidatu Šetini tako-le neslanost: ,,Paberki iz volinega boja vBelikrajini. Toliko»špasa« menda nobeden kandidat ni napravil volilcem, kot naš nebelokranjski Ščetina! Evo Vam, cenjeni bravci »Domoljuba« le par takih špasov v zabavo! — Naš neizogibni Ščetina je namreč na vsak način hotel postati poslanec. Zato je posebno porabil šolske počitnice in švigal po Belikrajini od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Na shodih, katere je prirejal, je obljuboval vse, kar mu je prišlo na misel. V Gradacu je n. pr. govoril o ščetinastih prešičih, katere bodo kmetje, ako postane on poslanec, strašno drago prodajali. In ker mu je Gradac res dal večino, zato se bo tam baje zidala tovarna za — krtače!! Pri volitvi se je pa ravno v Gradacu pripetilo nekaj za Ščetino posebno imetnega. Neki volivec je namreč oddal mesto glasovnice, čujte in strmite, — »certifikat« od kupljenih prašičev. Ko so glasove šteli, so našli med drugimi tudi ta certifikat — ki pa ni bil veIjaven — čeprav se je glasil na prašiče. Oh, to je bilo smeha!! V Starem trgu je ljudem baje pravil, da bo že on kot poslanec poskrbel, da bodo smeli iti lahko brez »posa« na Nemško. V Sodinjivasi je ljudem obljuboval tovarno za — »talarje«. No, Sodinčani lahko \z sklede pojedo vsako jed, ker le gospoda jč navadno iz talarjev. Ščetinatov »ksel« ob volitvah — večni študent Miko — je bil v Črešnjevcu od svojega študiranja »frajšprehan«, zato je zdaj prost od onih sitnih rigorov, ali kakor že gospoda pravi onim skušnjam na Dunaju. Savinjski trgovec Bohte je prav »muhte« zaslužil 120 kron, ker je Ščetini odstopil svoj mandat. V Metliški fari sta Ščetino volila le ona dva po sili liberalca, ki sta v najbližji žlahti z Ganglovo posojilnico. Metličani že vedo, kaj to pomeni! Za Ščetino se je trudil posebno znani učitelj Mešigenes. Ta je v družbi krupskega Raucha brusil pete po podzemeljski fari — da je bilo joj! Na Vinici in Adlešičih so se pekli janjci za Ščetinatove volivce — a jedli so jih brez — kruha. To je bilo muh na daleč okoli! Plakatov je bilo po hišah na stotine, a vsi njegovi plakati — mu niso mogli pomagati — res, res: Ti nehvaležna Belakrajina, Zakaj ne maraš za Franca Ščetino, Zakaj je on kupil toliko vina? O ti nehvaležna Belakrajina! Brrr!" Kaj tako surovega more napisati le popolno pijan klerikalec, ki že vidi hudiča. Rešetar. Učiteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedagogiško društvo" v Krškem. (Konec.) Dodatek.*) Odloki naučnega ministerstva. 1.) Domaco učiteljsko konferenco vodi, ako je nadučitelj zadržan, v službi najstarejši učitelj za slučaj, da ni nadučitelj nobenega določil. Ministerstvo je dne 23. januarja 1892 št. 19204 določilo, da je v tej zadevi šteti definitivna leta. 2.) Funkcijska doklada onih učiteljev, ki nadomestujejo okr. šolske nadzornike. NauSno ministerstvo je izdalo odlok z dne 20. junija meseca 1898. 1., št. 15786, s kojim je razsodilo, da se mora nekemu učiteljn, nadomestujočemu nadučitelja-voditelja, ki je bil kot okrajni' šolski nadzornik na dopustu, ostali znesek, ki mu še manjka do cele funkcijske doklade na dopustu se nahajajočega nadučitelja plačati iz državnega zaklada. Dotičnemu ucitelju je namreč plačeval deželni šolski svet iz deželnega šolskega normalnega zaklada le 60% one funkcijske doklade. Razsodbe upravnega sodišča. 1.) Istrski deželni odbor je zadnji čas večkrat odklonil prezentacijo za razpisana učiteljska mesta v ljudskih šolah, vsled česar je dež. šolski svet navadno razpisal nov natečaj. Tako se je zgodilo tudi z mestom vodje na ljudski šoli v Opatiji. Opatijska občina je spravila stvar pred upravno sodišče, katero je izdalo razsodbo, vsled katere bo mogel dež. šolski svet imenovati za učiteljska mesta enega izmed tistih *) Ko je bil že velik del tega spisa dovršen, nam je došla v roke za spoznavanje avstrijskega šolstva na podlagi zakonov preimcnitna knjiga: Dr. Rich. Rampe — Das osterreichische Volksschuhvesen. Cena 7 K 50 h. Zaloga Manzeve knjigarne na Dunaji. Ta knjiga je poseben natis iz znane Mayrheferjeve prirocne knjige za politično upravo in razlaga avstrijsko ljudsko šolstvo z ozirom na šolske zakone vseh avstrijskih dežel in z ozifom na državne šolske postave, ministerske ukaze, naredbe in odloke ter glede na nebfoj razsodb upravnega sodišča. Iz te zbirke ministerskih odlokov in razsodb omenjenega sodišča bi lehko navedli jih tudi rai na stotine. A ker nam prostora nedostaje in ker niao vsi važni za slovensko šolstvo, navedli smo v tem dodatku samo nekoliko takih, katerih že prej nismo omenjali. kompetentov, katere je nasvetovala občina, tudi 5e deželni odbor ni stavil svojega predloga. 2.) To sodišče je 8. julija 1897 št. 3849 razsodilo, da smejo šolske gosposke službenim potom prestaviti s t a 1 n e g a učitelja meščanske šole na ljudsko šolo, ako ni na svojih dohodkih s tem prikrajšan. Ako je dotični na novi šoli celo nekoliko časa začasen, in to zoper zakon, ako se mu je le zajamčilo, da s tem začasnim nastavljenjem ni izgubil pravic, katere si je bil pridobil kot definitiven učitelj, in ako se ga namerava zopet stalno postaviti. Razlogi so pač ti, da je meščanska šola tudi ljudska šola, in da se učitelja pri službenem premeščenji na dohodkih in na zakonito pridobljenih materijelnih pravicah v nobenem oziru ne prikrajša. 3.) V nekem slučaji (glede Opave) je upravno sodišče razsodilo, da je osemrazredna dekliška šola učilnica višje kategorije nego sedemrazredna deška šola; zato je postal ud krajnega šolskega sveta^voditelj prvo mesto voditelja slednješole. V zadevi meščanskih šol. 1.) Pri upravnem sodišču so bile že večkrat razprave o mesčanskih šolab. Provzročile so jih največ češke občine, katere so se pritoževale, da ne bi prispevale k plačevanju za nemške meščanske šole. Te pritožbe so imele nekoliko vspeha, ker se je povdarjalo, da mešeanske šole v nekem oziru niso obvezne šole (Pflichtsschulen), namreč glede u s t anovlj euj a. Na Češkem in na Kranjskem so namreč okraji dolžni po zakonu, da se ustanovi in vzdržuje vsaj ena meščanska šola v vsakem okraju. Za eno meščansko šolo v šolskem okraju so občine dolžne prispevati, za vee pa ne. Torej so meščanske šole, dasi spadajo v kategorijo javnib ljudskih šol, le relativno obligatne ali potrebne šole z ozirom na njih ustanovljenje. Tako je na podlagi zakonov upravno sodišče že večkrat odločilo, n. pr. 19. januvarja 1898., 7. oktobra 1899. Glede obiskovanja od strani za šolo godnih otrok je pa meščanska šola obligatna; t. j. učence, kateri še niso iz šole izpuščeni, se lehko sili, da hodijo še v meščansko solo do 14 leta (na Kranjskem na kmetih le do 12. leta), ako so sposobni za to učilnico. Zakoni sicer o tem molče, ministrsvo je pa večkrat v tem smislu odločilo, ne da bi bilo prišlo do pritožbe ali razsodbe pri upravnem sodišču. 2.) Dne 13. septembra 1899, št. 7381, je razsodilo upravno sodišče, da spada meščanska šola v Krškem v kategorijo javnih ljudskih šol, da je vsled tega podložna ondotnemu krajnemu šolskemu svetu, v katerem je ravnatelj te šole pravi ud, dočim ima v tem zastopu nadueitelj le posvetovalen glas v zadevah svoje ljudske šole.