HOGletnica krščanstva na Slovaškem. Apostola Morave in sosednje SloVaške sta slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod. Začetki tkrščanske vere pa segajo v teh krajih v dobo pred njunim prihodom. Letos se obhaja v Nitri, stari slovaški škofovski prestolnici, HOOletnica prve katoliške cerkve na Slovaškem. Vršile se bodo v to svrho v Nitri in po drugili krajili Slovaške velike prircditve, nad katerimi je vlada sama prevzela vrhovno pokroviteljstvo. Zgodovinski dogodek, ki mu bodo posve.ene te slavnosti, je sledeči: Od leta 820 je vladal na Slovaškem domači knez Pribina, ki se je čutil ogroženega od moravskega kneza Mojmira. Da bi dobil pomoč ikralja Ljudevita Nemškega, se je podal v Regensburg. Tamkaj se je seznanil s krščanstvom ter se tudi dal krstiti. Ko se je vrnil domov, je fcnez Pribina leta 833 zgradil v Nitri cerkev na čast sv. Emeranu, katero je posvetil solnograški nadškof. To je bil za.etek pokristjanjenja Slovaške. Samomcn. število samomorov narašča od leta do leta. Na Nemškom jc bilo leta 1928 16.036 samomorov, leta 1930 nad 17.880, lansko leto pa še več. Do.im je leta 1913 na 100.000 prebivalzev na Nemškem prišlo 23.4 samomorilcev, je prišlo lcta 1928 25.2,. leta 1929 26.1, leta 1930 pa 27.8. V prvi vrsti se nahaja, fcar se tiče števila samomorilcev, Saksonsika — dežela v Nemčiji —, kjer pride na 10.000 prebivalcev 3.88 samomorilcev, potem sledijo Avstrija s 3.12, Ogrska z 2.94, Cehoslovaška z 2.49, Prusija z 2.36, Gdansk z 2.32 ter Estonska z 2.22. Kar se tiče starosti samomorilcev, jih polovica pripada dobi 30 do 59 let, 30% pa starosti 15 do 29 let. Glede na veroizpoved je v Nemčdji ta-le odnos: P_okl?stantje so pri samomorih veliko boij udeleženi, kakor katoli.ani. Na 1 milijon živečih katoličanov je leta 1920 prišlo 110 samomorov, na 1 milijon živečih protestantov 250, pri židih pa 470. Kar se dostaje vzrokov sam.morov, so trojni: 1. duševne motnje, 2. bolezni, 3. gospodarsfce težave. Število samomorilcev radi n.sre.ne ljubezni pada, napreduje pa Stevilo tisttih, ki si končajo življenje radi gospodarskih težav. Sedanja gospodarska kriza z rastočo bedo in brezposelnostjo tira mnogoterega v obup in smrt. Kolika je moralna krivda posameznika, je težko reči, to ve samo Bog. Res pa je ter se tudi mora poudartti, da je dosti krivde pripisovati nepravilnemu in nekrščanskemu pojmovanju življenja. Beseda o »izgubljenem življenju« je nekrščanska, iker nobeno življenje, iki je usmerjeno ik ve.nemu cilju, ni izgubljeno. KrščanBki svetovni nazor obsoja samomor kot samovoljno uničenje življenja. Velik del krivde pripada človešld družbi, Jd preganja krš.anstvo iz javnega življenja. Kriva je tudi družina, koje vezi bo zrahljanc in kjer se posamezndk nc čuti več tako doma iko prejšnji čas.. Katoli.ani . Zedinjeuih državah Severne Ainerike so sc večkrat upraviCeno pritoževali, da so v javnem življenju proti protestantom zapostavljeni. Da bi se ta krivica, ki se je delala fcatoličanom, popravila, sta dve državi, namreč New-Jork in Illinois, sklenili zakon, (ki določa, da sc ob oddaji javnih in državnih služb nc sme prošnjikov vprašati o njihovi vers-ki pripadnosti. Mesta in službe se morajo oddati brez ozira na to, kateri veri kak prošnjik pripada. Katoli.ani izvršujejo v polni meri vse svoje dolžnosti napram državi. Nadškof v Sankt Francisku monsignor Hanna je izdal pastirski list, v katerem odreja za državnega predsednika Roossvelta javne molitve. V tem listu poudarja nadškof med drugim naslcdnje: »Katoliška Cerkev rada spričuje svoje soglasje z mnenjem g. predsednika Roosevelta o vrednosti duhovnih činiteljev za bodočnost naše ljubljene domovine. Priznava, da sc> besede g. predsednika vcepile v srca državljanov nov pogum. Cerkev poziva svoje vernike, naj molijo za predsednika, da mu Vsemogočni podeli milost, ki jo potrebuje pri izvrševanju svoje težke naloge ter da bi _ot orodje v božjih rokah naše ljudstvo vodil k duhovni in gmotni blaginji, ki je cilj vsake vlade.« Predsednik Roosevelt se je nadškofu s posebnim brzojav-om zahvalil za pastirski list, ki ga je skrbno prebral, in tudi za javne molitve, ki jih verniki opravljajo za državnega predscdnika, Slika izmisijonskib. pokrajin. V Abcsiniji — v afriški državi južnovzhodno od Egipta — je cesar Haile-Selassie končal svoje potovanje po državi. Meseca februarja je bil v mestu Harar, kjer je preživel svoja mlada leta. Tukaj jc obiskal apostolskega vikarja monsignorja Andreja Jarroseau, ki je bil njegov vzgojitelj. Ko je cesarjev oče, prejšnji cesar Ras Makomen umiral, je poklical škofa ter mu rekel: »Monsignor, mladost svojcga sina, malega Tafarija, polagam v vaše roke. Česar sam nisem mogel storiti za vaš misijon, bo pa on storil.« V resnici je sedanji cesar misijonom jako naklonjen. — Zadnjega januarja letošnjega leta je skupina katoliških misijonarjev šla na 3 najvišje vrhe gorovja Kcnya (v vzbodni Afriki), ki je visoko .966 m ter leži nekaj milj južno od ekvatorja. Na najvišjem vrhu, ki je obdan od ledenikov, so razobesili papeško zastavo ter postavili kot trajen spomin na letošnjo 19001f!tnico trpljenja in smrti Kristusove 2 m visok železni ikriž z napisom: »Kristus Kralj.« — Meseca marca je umrl v Durbanu (v južni Afriki) vladar vseh Zulukaf- rov Salomon Dinizulu. Ni bil katoli.an ter tudi ni bil naklonjen krščanstvu. Ko se je pred leti protestantovsko poročil, je obljubil, da bo zadržal samo to ženo, s katero se je poro.il,, drugih 40 pa odpustil. Kako je svojo obljubo držal, se vidi iz tega, ker je ob smrti imel 200 žen. Deseti del njegovih poda-i nikov je krščanske vere.