PO NAPADU NA LIBANON IfREHOD iz starega leta v I novo je prinesel na Sred-j' nji vzhod novo zaostritev prav v trenutku, ko je mednarodna diplomacija razvila živahno dejavnost v prizadevanju,, da bi našli izhod iz slepe ulice. Izraelski «povračilni» napad pa mednarodno civilno letali-2?e v libanonski prestolnici J^ejrutu je vznemiril ves svet, I?®*’ ni to neodgovorno dejanje i lahko zanetilo nov požar na tem področju, ki bi utegnil imeti nepreračunljive posledice, j varnostni svet, ki se je ne-* mudoma sestal, je soglasno ob-I sodu Izrael in poudaril, da je ; ruia ta vojaška akcija premišljena in skrbno pripravljena. ' rtesolucija varnostnega sveta o-Pozarja hkrati, da bo varnostni svet prisiljen sprejeti nadaljnje uKrepe, če bi se Izrael ne ozi-rai na sedanje opozorilo. Tako soglasno stališče varnostnega sveta je vsekakor odraz splošnega ogorčenja, ki ga je po vsem svetu izzval izrael-s« napad. Tudi tiste zahodne |«rzave, ki običajno zagovarja-|J° Izrael, in celo ZDA, ki ga vsestransko podpirajo, so bile spričo brutalnosti napada pri-l'odb^6 pridmžit;i se sPlošni ob- ^raelska vlada trdi, da je na-jPad izvedla kot povračilo za a-Jtcntat na izraelsko letalo v Ate-ki so §a izvedli palestinski komandosi, kateri so baje Potovali skozi Libanon v Atene. / B°lj kakor napad sam vzbu-; Ja skrb dejstvo, da ta napad pomeni nadaljnjo krepitev . ^krajno desničarskih in za mir nevarnih sil v Izraelu, tako imenovanih jastrebov, ki jih vodi seneral Moše Dajan, proti zmernejšemu zunanjemu ministru f^nanu, ki je prav v zadnjih rednih pred koncem leta razvil |Zfedno diplomatsko dejavnost m kazal pripravljenost na iska-jnJe kompromisa. Bajanovci si zaman delajo utvare, da bodo s takimi de-jianji mogli zatreti dejavnost ^Palestinskega osvobodilnega gi-Pauja. Ravno ' nasprotno: še °olj bodo podžgali njihov boj. “pij ali manj so v vseh arab-Ekih državah organizacije palestinskega osvobodilnega gibanja, ki pa je najbolj organizi-rano v Jordaniji, kjer že 20 živi nad milijon palestinskih beguncev, ki so bili pre-[Snani iz svoje domovine, zato ua se je ustvaril «življenjski Prostor» novi izraelski državi. dejavnost palestinskega osvo-nodilneva gibanja zavzema razumljivo vedno večji obseg “Pričo dejstva, da palestinski i rifgunci živijo v neznosnih raz-merah že dvajset let in tem o se pridružili novi begunci, ■ so morali zapustiti svoje . paJe, ki jih je Izrael zasedel junija 1967. Poleg tega Izrael “fW° odklanja vsako mož-ost umika z zasedenega ozem-J* ln postavlja vedno večje :Zanteve. 'J se postavlja vprašanje, i- zakaj je Izrael izbral prav Li-oanon za svoj napad. Izgovor, i” n Palestinski komandosi ' vr>s i * * * * v * 1 2 3 4 5 6 7 Atene skozi Libanon, < :Je slab izgovor. Saj bi ti ko-, v,ifndosi konec koncev lahko ' Pptpvali tudi skozi Pariz! Zna-, na>i.da je Libanon bil in je ni' 00 '' zmerna država na Sred-, i^en? vzhodu. Libanon ni sode--°val v junijski vojni 1. 1967 in — hodu usmer-jen nasproti za- i ■ r;,^°rda ie hotel Izrael opozo-rudi ZDA, da ne odobrava 1 r.'?rebitne ameriške zmernejše n, jP°ntike na Srednjem vzhodu, ; J- politike «ravnotežja», ki Je nedavno omenil Nixonov uposlanec Scranton. Libanon S j- namreč med najbolj zanes-JJvimi zavezniki ZDA na Sredam vzhodu. vl''erjetno pa so imeli važno • rmi’0 Pri tem tudi izraelski zl" Kf, tranJi razlogi. Znano je, da v - v izraelski vladi zaostruje ol' inf ,med jastrebi in golobi, .te jastrebi, ki jih vodi general im .aJan, napadajo zunanjega minil ;“ftra Ebana in deloma manj -o- S'?1frPe§a predsednika vlade Eskoia, da snujeta politikant- “f® :kombinacije «na škodo izra-je w?.e varnosti». Po napadu pada ;,tlnskih komandosov na aten-inL,;® letališču so dajanovci do-co- •nove argumente, Eškol pa do- Rf,hJe frudil. da bi odvrnil od » niQe ob*-°žbe o neučinkovitosti *feg0va Vlade. Prav zaradi te-: i dopustil napad na leta- n-f v Bejrutu, kjer je bilo vhruv.m,h trinajst modernih ci-.. nib letal in povzročena ško-'re- nnfd st° milijonov dolarjev. Jer nTirtJSfy0’ da so se tudi ZDA P, , ruzile splošni obsodbi Iz-)ri-a* Je izzvalo v Tei Avivu so Sdov°ljstvo. Tu se bojijo so nrir Pega sovjetsko-ameriškega s°- Pritiska za rešitev spora. V mo z besedami pridružila splošni obsodbi Izraela, ker je bil izraelski napad takega obsega, da se ZDA niso mogle tej obsodbi izogniti, če niso hotele izgubiti prestiža. Resolucija je praktično neučinkovita in ne zadostuje. Potrebni so nadaljnji ukrepi. Kljub temu pa je ta resolucija velike politične in moralne vrednosti, ker vendarle dopušča možnost, da ZDA ne bodo odslej do skrajnosti podpirale Izraela spričo znakov, ki kažejo na možnost iskanja modusa vivendi in sodelovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo. V Kairu so sicer skeptični glede morebitnega pozitivnega razvoja ameriške politike, vendar te možnosti ne izključujejo popolnoma. Ugotavljajo namreč, da petrolejski trusti, ki so podpirali Nixona na volitvah, imajo velike interese na arabskem svetu. Poleg tega nima novi predsednik Nixon nobenih obveznosti do židovske skupnosti v ZDA, ki je glasovala za Johnsona oziroma njegovega kandidata. Moskovska vlada je predlagala Parizu, Londonu in Wa-shingtonu skupno prizadevanje, da se doseže pomirjenje in išče kompromisna rešitev. V tem smislu je tamkajšnjim vladam poslala posebno poslanico, katere vsebina pa ni znana. Domneva pa se, da vsebuje sovjetski predlog v glavnem tri točke: 1. konkretno okrepitev mirovnega noslanstva Jarringa, 2. strogo izvajanje resolucije varnostnega sveta iz novembra 1967, 3. posvetovanje med ZDA, Sovjetsko zvezo, Francijo in Veliko Britanijo kot stalnimi članicami varnostnega sveta. Tudi francoska vlada, ki je svoj čas predlagala sestanek predstavnikov štirih velikih držav v zvezi s Srednjim vzhodom, je z zanimanjem sprejela sovjetsko spomenico. V Parizu poudarjajo, da je potrebno nadaljevanje sedanjih posvetovanj med štirimi velikimi. Poudarjajo, da morajo te štiri države kot stalne članice varnostnega sveta vzeti v svoje roke vprašanje Srednjega vzhoda in iskati način za izvedbo resolucije varnostnega sveta. Po mnenju francoske vlade daje ta resolucija podlago za rešitev. Na podlagi te resolucije, bi mogli doseči trajen mir. Francoska vlada meni, da bi morali ta mir tudi zajamčiti. Štiri velike države imajo po mnenju francoske vlade največjo možnost, da izpolnijo to vlogo, in da je treba v sedanjem trenutku storiti vse, da se zaustavi peklenski ciklus, v katerem je Srednji vzhod, ker drugače grozi spopad, ki bi ga bilo težko pogasiti. V Parizu poudarjajo pri tem, da nikakor ne gre za konferenco štirih velikih, temveč za posvetovanje štirih velesil kot stalnih članic varnostnega sveta. Kakor je znano, so arabske države pokazale pripravljenost sprejeti rešitev na podlagi resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967. dočim Izrael tako rešitev odklanja. Nadalinii razvoj je odvisen od tega, kako se bo razvijala akcija, ki so jo sprožili v Moskvi in Parizu, kajti stališče ZDA glede izvajanja omenjene resolucije se orecei razlikuje od stališča Sovjetske zveze ali Francije. Vendar je upati v večjo pripravljenost ZDA na kompromis kakor doslej. Če bo Izrael v takem položaju tvegal, Skupina izraelskih komandosov, enaka skupinam, ki so napadle mednarodno letališče v Bejrutu Zasedanje v Špetru Slovenon za proučevanje problemov ogroženih jezikov in kultur Med včerajšnjimi govorniki so bili predsednik SKGZ Gorazd Vesel, podpredsednik SK GZ Izidor Predan, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, občinski svetovalec dr. Rafko Dolhar, prof. Janko Jež, beneški duhovnik Cenčič in urednik Matajurja V. Tedoldi Poslanec Albin Škerk zagotovil nadaljnje zanimanje (Od našega dopisnika) ŠPETER SLOVENOV, 4. — Danes popoldne ■ se je tu, v hotelu ((Belvedere«, začelo dvodevno zasedanje, ki ga je sklical «Zvezni odbor za jezikovno etnično skupnost deželne kulture v Italiji«, ki je član mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur. Kakor je tajnik italijanskega zveznega odbora dr. Gusta-vo Buratti v samem začetku u-vodnega poročila rekel, je bilo to zasedanje, ki se vrši vsakih šest mesecev, sklicano v špetru Slovenov «zato, ker najbolj ljubimo tiste manjšine, ki so najbolj zapostavljene in ogrožene«. Seveda je to veljalo prvenstveno za slovensko manjšino v Ee-neški Sloveniji. To zasedanje, ki je po predloženem dnevnem redu namenjeno prvenstveno proučevanju problemov jezikovnih manjšin (sloven- italijanske sekcije te mednarodne organizacije, sta bila navzoča dr. Nonis in dr. Alghero, zastopnik katalanske nacionalne skupnosti na Sardiniji, dr. Osvaldo Coisson, predstavnik Valdezijcev v Piemontu, Luis De Rosa iz Cam-pobassa v Moliseju za albanske jezikovne skupnosti v Italiji, dr Raffaele Carrozzo za furlansko gi banje, poslanec Dittel iz Bočna za nemško manjšino in še nekateri drugi. Samo ob sebi se razume, da je bila najštevilneje zastopana slovenska manjšina. Na današnjem zasedanju so bili prisotni poslanec Albin Škerk, predsednik SKGZ Gorazd Vesel, podpredsednik SKGZ Izidor Predan, deželni svetovalec dr. Drago Stoka, tržaški občinski svetovalec dr. Rafko Dolhar. Bila sta nadalje tu slovenski pisatelj Boris Pahor in prof. Janko Jež. V to že tako številno zastop- ske, ladinske in nemške) v deže- i stvo pa še posebej omenjamo tri li Furlaniji - Julijski krajini, nadalje morebitnemu usmerjevanju skupnih deželnih in vsedržavnih pobud za izvajanje člena 6 državne ustave in proučevanju problemov narodnostnih manjšin spričo bližnjega štetja prebivalstva, je sklicalo v to malo središče Beneške Slovenije vrsto javnih delavcev, ki se ukvarjajo s problemi narodnih manjšin. Poleg že omenjenega dr. Burattija, tajnika iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiii,1,11,111,1111,iii,uitHiHuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiii NADALJUJE SE DIPLOMATSKA DEJAVNOST V ZVEZI S SREDNJIM VZHODOM Spomenica ZAR ameriški vladi s pogoji za sporazum z Izraelom Glavni pogoj je, da Izrael zapusti vse arabsko ozemlje - Egiptovski zunanji minister bo izročil Titu Naserjevo poslanico - Arabski tisk opozarja na nevarnost novih izraelskih napadov PARIZ, 4. — Kakor se je izvedelo v arabskih diplomatskih krogih v Parizu, je ZAR poslala ameriški vladi spomenico, v kateri izjavlja, da bi sprejela sporazum z Izraelom, če bi ta določal zapustitev vsega arabskega ozemlja in ne samo egiptovskega ozemlja, ki so ga Izraelci zasedli leta 1967. ZAR pravi, da je pripravlje- na sprejeti začasno navzočnost varnostnih sil OZN na strateških položajih ob meji med morebitnimi umikanjem izraelskih čet. ZAR se obvezuje podpisati obveznosti, ki bi izhajale iz globalne pogodbe, in položiti formalna jamstva v varnostnem svetu OZN s pogojem, da tudi Izrael prevzame obveznosti v podpisanem dokumentu, ki bi ga položili pri varnostnem svetu. Spomenica ZAR, ki so jo odobrile vse države Arabske zveze, je bila Izročena v ameriškem državnem departmaju kot odgovor na mirovni načrt v sedmih točkah, katerega glavne obrise je 2. fl absfrih državah pa se bojijo, .‘l bi utegnil Izrael izkoristiti kr. vfa’°. dni do 20 januarja, ) b° Nixon prevzel oblast, ter ___. v vestl nove napade v upanju • -iakr.(feueinkovitost diplomatske ■isk< ®u-v sedaniem prehodnem ) ij,!razdobJU v ZDA. 1r. f9er Pa v Moskvi poudarja-J ’ da se je ameriška vlada sa- (Nadaljevanje m 2. strani) . lil.....11. il.liillilllliillllllini.mil..illll.lll OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA TITA Slovesna podelitev nagrad iz sklada Borisa Kraigherja (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 4. — Danes dopoldne je bila na ljubljanskem pokopališču žalna slovesnost v spomin na tragično preminulega predsednika zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja. Umrl je pred dvema letoma ob prometni nesreči na cesti Zagreb-Beograd. V spomin na vidnega slovenskega političnega in gospodarskega delavca Borisa Kraigherja so pri gospodarski zbornici Slovenije u-stanovili poseben sklad Kraigherjevih nagrad za najbolj zaslužne delavce na gospodarskem podroc: ju Slovenije. S . temi nagradami želi republika Slovenija spodbujati dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskega življenja. Letošnja prva podelitev nagrad je bila toliko bolj slavnostna, ker se je je udeležil tudi predsednik republike Tito, ki je te dni na oddihu v Sloveniji. Na sedežu gospodarske zbornice so se poleg predsednika republike zbrali tudi mnogi vidni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Slovenije. Slavnost je od- prl predsednik zbornice Leopold Krese, ki je pozdravil vse goste, posebej predsednika Tita ter orisal osebnost pokojnega Borisa Kraigherja ter njegove zasluge za napredek jugoslovanskega gospodarstva, zlasti v reformnem obdobju. Predsednik komisije za razdelitev nagrad, univerzitetni profesor Albert Suna je nato obrazložil načela, po katerih se je komisija ravnala pri določanju nagrajencev. Nagrade v z.nesku po 20.000 Ndin so prejeli Ivan Antelšek iz tovarne pralnih strojev ((Gorenje«, Jože Lesar, direktor lesnega podjetja «Brest» iz Cerknice, inž. Stojan Perhavc iz mariborske tovarne avtomobilov, inž. Oleg Vrtačnik iz tovarne «Meblo» v Novi Gorici ter profesorja ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Alojz Vadnal in docent dr. Viljem Rupnik. Nagrajencem je čestital tudi. predsednik Tito s krajšim nagovorom, v katerem je poudaril pomen uspešnega reševanja gospodarskih vprašanj za napredek Jugoslavije. D. K. novembra lani obrazložil ameriški državni tajnik Dean Rusk e-giptovskemu zunanjemu ministru Riadu. Ameriški predlogi predvidevajo umik izraelskih čet z arabskega ozemlja, formalno prenehanje vojnega stanja, svobodno plovbo po Sueškem prekopu, dokončno .rešitev begunskega vprašanja, navzočnost mednarodne policijske sile v šarm el šeiku, v Akabskem zalivu, omejitev oboroževanja in podpisano obveznost obeh strani, da bosta spoštovali prevzete obveznosti. Spomenica ZAR sloni na naslednjih točkah.: 1. Izrael bi moral nositi breme krize na Srednjem vzhodu, ki se je začela z odločitvijo svetovnega sionizma, da ustanovi židovsko državo in izžene iz Palestine prave prebivalce tega ozemlja. Izrael se obsoja zaradi vojne leta 1956 In -1967. 2. ZAR je pripravljena izvajati resolucijo, ki jo je odobril varnostni svet OZN 22. novembra 1967. 3. Umik Izraela z vsega arabskega ozemlja je ((nedeljivo vprašanje«. Spomenica pravi g tem v zvezi: ((Izraelska Izjava o koncu vojnega stanja ima pomen, samo če .Izrael, preneha svoj napad in umakne svoje sile z vsega arabskega ozemlja, ki ga je zasedel po 5. juniju 1967. Konec vojnega stanja s strani ZAR je odvisen od izraelskega umika z vsega zasedenega arabskega ozemlja.« 4. Svobodna plovba po mednarodnih vodnih poteh bi se obnovila, če bi Izrael izvajal resolucijo, ki jo Je varnostni svet odobril 22. novembra lani. 5. Egiptovska vlada je sporočila načelniku za posredovanje OZN Gunnaru Jarringu, da bi varnostnim silam OZN dovolili razmestitev med izraelskiini in egiptovskimi silami med umikom izraelskih vojakov iz šarm el Šeika. 6. Varnostne sile OZN, ki so se umaknile tik pred spopadom junija 1967, bi se lahko razmestile na nekaterih strateških položajih na Sinajskem polotoku, na katerih so bile v preteklosti, s pogojem, da bi njihova navzočnost bila začasna. 7. Omejitev arabske oborožitve je odvisna od napadalne politike Izraela. 8. Vprašanje beguncev bi se moralo rešiti v skladu s sklepi varnostnega sveta. 9. Tako arabske države kakor Izrael bi morale podpisati svoje obveznosti in položiti zadevne do-kumehte v varnostnem svetu OZN. Egiptovska spomenica poziva ZDA, naj zahtevajo od Izrasla, da zapusti arabsko ozemlje. Glavni tajnik OZN U„ Tant je danes ponovil, da bi sestanek štirih velikih v zvezi s Srednjim vzhodom lahko bil v okviru Združenih narodov. Jasno je, da so potrebna poprejšnja posvetovanja, toda ko bi se sporazumeli o načinu sestanka, bi se lahko sestali kjerkoli, tudi v varnostnem svetu. Vsekakor, je dodal U Tant, je važno, da štirje veliki iščejo rešitev na podlagi resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1937 s podpiranjem Jarrin-govega poslanstva. KAIRO, 4. — Zunanji minister ZAR Mahmud Riad bo v kratkem odpotoval v Beograd, k.jer bo izročil važno Naserjevo poslanico predsedniku Titu. To poroča danes «A1 Ahram«, ki dodaja, da bo dan obiska določen na podlagi stikov, ki so sedaj v teku med Beogradom in Kairom. List piše dalje, da je egiptovska vlada mnenja, da so sedanja mednarodna posvetovanja za rešitev krize na Srednjem vzhodu nova pobuda, s katero bi velike države mogle pritiskati na Izrael in ga prisiliti, da sprejme resolucijo varnostnega sveta. (Nadaljevanje na 2. strani) slovenske duhovnike iz Beneške Slovenije, in sicer gospoda Lau-renčiča iz štoblanka in gospoda Cenciča iz Gorenjega Tarbila in še nekega mladega duhovnika. Zasedanju pa so sledili še dopisnik radia Koper, ljubljanskega ((Dela« in domačega tednika ((Matajur«. Uvodno poročilo o razmerah slovenske manjšine v Italiji je dal deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je prikazal približno številčno razdelitev v «tri kategorije«, in sicer «najvišjo» na Tržaškem, srednjo na Goriškem in zadnjo še sploh ne priznano v Beneški Sloveniji. Nato je v desetih točkah prikazal zahteve, ki jih slovenska manjšina postavlja, hkrati pa prikazal, kaj smo si Slovenci na Tržaškem in Goriškem doslej z lastnimi silami zgradili na področju kulture, tiska in gospodarstva in kaj priborili na področju šolstva, vse to z izključnim namenom, da bi se kot narodna skupnost ohranili. Posebej se je ustavil pri zakonodajni kompetenci avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je bila ustanovljena prav zaradi slovenske manjšine, ki pa kljub členu 3 svojega posebnega statuta ne more n č ali vsaj ne mnogo, ker ji kompetenco o reševanju manjšinskih problemov odrekajo osrednje, rimske oblasti. Kakor je bil že dr. Štoka v svojem poročilu omenil, so drugi go vorniki njegovo poročilo dopolnili in še bolj utemeljili. Izidor Predan je v srmem začetku poudaril, da govori kot tajnik edinega slovenskega kulturnega društva v Beneški Sloveniji, in sicer društva «Ivan Trinko«, kot podpredsednik SKGZ in pa kot do mačin, kot človek iz Beneške Slovenije. V svojem uvodu je Predan poudaril, da če je v Evropi kaka narodna manjšina v nevarnosti, da izgubi jezik in svojo kulturno dediščino, je to prav gotovo slovenska manjšina v Beneški Sloveniji. Še več. Beneškim Slovencem grozi nevarnost, da fizično izginejo, da izumrejo To pa prvenstveno zaradi tega, ker se ljudje teh krajev, Skupina arabskih deklet, ki se vežbajo za partizansko dejavnost predvsem pa mladina seli v svet, ker doma ne najde zaposlitve. Izidor Predan je dal tudi kratek prerez zgodovine Beneške Slovenije in prikazal, kako so se začeli pojavljati upi, ko je prišlo do nekaterih sporadičnih, vendar le osebnih priznanj, nakar pa se je v Nadiških dolinah in v Reziji ponovno začel asimilacijski pritisk, ko se pripadnost slovenski narodnostni manjšini smatra kot protidržavno Da bi prikazal zaokroženo sliko razmer v Beneški Sloveniji, je prebral spomenico, ki so jo leta 1SS6 slovenski predstavniki poslali predsedniku republike Giuseppu Saragatu. Svoja izvajanja je Izidor Predan zaključil s pozivom, da je treba zz Baneike Slovence kaj storiti čimprej, kajti v primeru, če se bodo s pomočjo naprednih sil nekoč pravice vendarle priborile, sa postavlja nevarnost, da ne bo več ljudi, ki bi te pravice mogli uživati. Dr. Rafko Dolhar je zelo nazorno prikazal, v kakšnem stanju so Slovenci an Nemci v Trbižu in v Kanalski dolini, kjer se govorijo trije jeziki, kako je v Nadiških dolinah in v Reziji, kjer sla v rabi dva jezika in kjer je cerkev še edino zatočišče domače slovenske govorice. Prof. Janko Jež je na kratko obdelal staro zgodovino sožitja med Furlani in Slovenci po iu-varianskem sporazumu iz leta 729 in prav tako upoštevanje Slovencev v Beneški Sloveniji v času beneške republike, dokler niso ti , kraji prišli pod Avstrijo, ki je svoboščine že začela kratiti. Po kratkem orisu od 1. 186Š do danes je prešel na probleme, s katerimi se mora slovensko šolstvo ubijati še danes na Tržaškem in Goriškem, medtem ko v Beneški Sloveniji o slovenski šoli še ni govora. Razčlenil je razliko med raz merami v šolstvu na Tržaškem :n Goriškem in zaključil z upanjem v mlado italijansko demokracij. Zelo tehtna so bila nato izvajanja župnika Emila Cenčiča, ki je nazorno prikazal, kako je bilo nekoč dušno pastirstvo v Slovenski Benečiji v slovenščini, saj je zasledil tu glagolico in obredno knjigo iz leta 1800 v slovenščini. Toda takoj po letu 1866 se je začel pritisk, ki je prišel du vrhunca v času fašizma, ko je bila slovenska besed.! izgnana tud. iz cerkve, in ko so slovenske duhovnike začeli zamenjavati z italijanskimi. S koncem druge svetovne vojne in z uvedbo novih cerkvenih pravil glede rabe jezika pri obredih je bilo upati, da se bodo razmere temeljito spremenile, pa se žal niso in v mnogi, i cerkvah v slovenskih vaseh je še vedno v rabi italijanščina. V razpravo je posegel tudi Gorazd Vesel, ki je prikazal nekaj značilnosti iz Gorice in gorisse okolice, nadalje je govoru o gospodarskem problemu kot sredstvu za pritisk na manj trdne ljudi. Nato pa se je ustavil tudi pri dosedanjih izkušnjah, ko so vsi zamejski Slovenci ne glede na svoj svetovni nazor, našli glede narodnostnih problemov skupni imenovalec, ki bi naši manjšini omogočil, da se zanese prvenstveno na lastne sile, kar je eno izmed jamstev, da ne postanemo suha veja. Ob koncu tega dela razprave je povzel besedo tudi urednik «Mata-jurjas Tedoldi, ki je s primerom lista, ki ga vodi, nazorno prikazal, kako je nekdanji teror in tudi novejši pritisk zapustil v ljudeh Beneške Slovenije velik strah. Sploh pa je bila ta tema — strah — pogosto omenjena, kar je poudaril tudi prof. Ratfaele Carrozzo, ki je nato prikazal probleme Furlanov, ki prav tako niso in ne morejo biti zadovoljni z razmerami, v katerih živijo, in to tako kar zadeva gospodarski kot tudi nacionalni razvoj. Ko se je razprava o razmerah slovenske manjšine končala, je poslanec Albin Škerk obljubil, da s« bo zavzel za to, da se kaj napravi, hkrati pa je pozval tudi na pomoč. Zasedanje se bo nadaljevalo ju* tri. • Franc Udovič v Bolgariji so našli najstarejši evropski napis SOFIA, 4. — Današnji bolgarski tisk poroča o najdbi, da so nekateri bolgarski arheologi našli dv* lončena pečata iz tretjega ali četrtega tisočletja pred Kristusom Na enem od teh pečatov je baje neki napis. Ce je ta podatek resničen, je potem to najstarejši primer p»-save, ki so ga doslej našli v Evropi. Pečata so odkrili v srednj' Bolgariji Po napadu na Libanon (Nadaljevanje s 1. strani) da izgubi naklonjenost še tistih držav članic OZN, ki so mu bile do sedaj naklonjene, bo postal njegov položaj nevzdržen. Saj je znano, da se Izrael ne bi mogel vzdržati brez podpore velikih držav, predvsem ZDA. Znano pa je tudi, da imajo ZDA interes močnega Izraela, ki jim lahko služi za svoje morebitne akcije proti naprednim gibanjem in režimom na arabskem svetu. Delo diplomacije ne bo lahko, zlasti še, ker se v Izraelu vedno bolj opaža nevarna preusmeritev na desno. Po najnovejšem izraelskem napadu pa je tudi med arabskimi državami sedaj težko govoriti o kompromisih. Vendarle ostane še edino upanje neposreden nastop velikih držav, predvsem ZDA in Sovjetske zveze kot stalnih članic varnostnega sveta. Kakor rečeno, poudarjajo v Moskvi in Parizu, da mora iti skupna akcija za tem, da se najde način za začetek izvajanja resolucije varnostnega sveta. Razumljivo je, da se arabske države ne morejo odločiti na pogajanja pod pritiskom okupacije. Razumljiva je tudi dejavnost o-svobodilnih organizacij, saj je ta usmerjena proti okupatorju. Če se hoče Izrael zavarovati pred nadaljnjo dejavnostjo teh osvobodilnih sil, mu ni treba storiti drugega nego zapustiti zasedeno ozemlje. S tem bo odpadel sleherni razlog za gverilsko dejavnost. To ie nedavno poudaril tudi londonski «Guardian», ki je napisal, da Izrael ne more najti boljšega jamstva proti gverilski vojni, kakor da se sam zavaruje z naglim prenehanjem vojaške okupacije. Zdi se, da vsebuje sovjetski načrt predloge za postopno izvajanje resolucije varnostnega sveta pod nadzorstvom Združenih narodov in z jamstvom velesil. če bodo velesile iskale rešitev v okviru prizadevanj za ohranitev miru in ne v okviru prizadevanj, da bi utrdile ali razširile svoj vpliv na Sred-n'em vzhodu, bo njihova akcija lahko sčasom rodila uspehe, v nasorotnem primeru pa bo povzročila še huišo zaostritev, česar pa si nihče ne želi in niti ni v interesu velesil samih. M. B. KONČANO ZASLIŠEVANJE 55 PRIJETIH MLADINCEV Nr Se vedno niso mogli operirati težko ranjenega študenta Ceccantija Policija je izvršila preiskavo na sedežu PSIUP v Lucci - Minister za delo in socialno skrbstvo Brodolini v Avoli - V torek se prične kongres PLI RIM, 4. — Zdravstveno stanje sedemnajstletnega Sori a na Ceccantija se rahlo zboljšuje, vendar zdravniki menijo, da ga bodo lahko operirali šele čez nekaj dni. Operiral ga bo prof. Giorgio Tu-sini. ravnatelj nevrološke klinike bolnišnice v Pizi. Javni tožilec iz Lucce dr. Vital je sinoči končal zasliševanje 55 oseb, ki so jih prijeli policisti v tragični novoletni noči. Danes dopoldne je odredil, da so deset pridržanih izpustili, nekaj pa jih bodo verjetno izpustili še kasneje. Sinoči je policija preiskala sedež federacije PSIUP v Lucci. V tej zvezi je vsedržavno vodstvo stranke izdalo protest, v katerem pravi, da so po nalogu javnega tožilca vdrli na sedež policijski agenti, ki so preiskali vse lokale in ki so iskali letak v zvezi z dogodki v Viareggiu. Istočasno so agenti tudi zahtevali od vseh prisotnih, da se legitimirajo, kot da bi bili običajni kriminalci. Preiskavo jc javni tožilec odredil v zvezi z letakom, ki obtožuje policijo, da je kriva za streljanje proti študentom in v katerem je napisan tudi naslednji stavek: «Kar ni uspelo v Franciji maja 1968, mora uspeti v Italiji 1989. leta.» PSIUP je mnenja, da gre za polic ■ ko provokacijo, ki predstavlja očitno kršitev svobode tiska in mišljenja ter_ o-snovnih demokratičnih _ svoboščin. Glede vsebine letaka se jo razlaga, da gre za enostavno trditev, da ne bo uspelo v Italiji prevladovati reakcionarnim silam, kot je to u-spelo v Franciji. Tajnik stranke in predsednika parlamentarnih skupin PSIUP sta v tej zvezi tudi protestirala pri predsedniku vlade Rumnrju. Socialistični senatorji JPieraccini, Formica in Banfi so vložili v senatu interpelacijo v zvezi z resnimi dogodki prod lokalom «La Bussola» in v kateri zahtevajo resne ukrepe, da se zavre naraščajoče nasilje. Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice se bo sestala že v četrtek popoldne, ko bo vlada odgovorila na številne interpelacije v zvezi z dogodki v Viareggiu. Včeraj je bilo določeno, da se bo komisija sestala šele v petek. Spomenica ZAR ameriški vladi (Nadaljevanje s 1. strani) * v Vlada ZAR, dodaja list, meni, da teži ta akcija velikih držav predvsem za tem, da se izvede resolucija z dne 22. novembra 1967 Nedavni stiki, ki jih je začela Sovjetska zveza, dodaja «A1 A-hramu, težijo za tem, da olajšajo delo U Tantovega predstavnika Jarringa. Švedskega diplomata, ki bo v kratkem znova začel svojo dejavnost, pričakujejo v Kairu sredi januarja, zatem pa bo odpotoval v Aman in Tel Aviv. Clankar je na drugi strani mnenja, da bi stanje na Srednjem vzhodu moglo eksplodirati vsak trenutek. «Ni izključeno, da se Izrael v sedanjih okoliščinah vrže v novo voja ko avanturo, da bi prisilil svoje zaveznike, da ga brez pridržkov podprejo, zato da bi preprečil vsak sporazum med štirimi velikimi drž,avami.» Na koncu pravi list' »Sedanje stanje zahteva veliko budnost in potrebno te pripravit! se za vsak primor » Sirski zunanji minister je ob svojem prihodu v Kairo izjavil, da Do sirska vlada določila svoje Stališče glede sklicanja nove arabske konference na vrhu na podlagi rezultatov svojih stikov z uradnimi predstavniki ZAR Minister je izjavil, da je njegov obisk delovnega značaja, in je poudaril potre do »novih metod proti sionističnemu imperializmu« Pripomnil je: »Bitka proti imperializmu terja mobilizacijo v''«h sil svobodnih arabskih držav » Predstavnik izraelske vlade Je v zvezi z včerajšnjimi izjavami francoskega ministra za informa cije izjavil med drugim: »Imeli smo že priložnost reči. da ZAR ceni stališče Francije. Sicer pa je to stališče v skladu z našo politiko, ker francoska vlada zahteva izvajanje resolucije varnostnega sveta z dne 22 novembra 1967, ki smo Jo mi sprejeli in ki zahtevamo njeno Izvajanje » Glede nastopa štirih velesil je predstavnik Zajat izjavil, da imajo stalne članice varnostnega sveta na podlagi listine OZN posebno odgovornost za obrambo miru na svetu in za nadzorstvo nad Izvajanjem resolucij varnostnega sveta. «A) AMam» m »Ahbar el Jom» pišeta, čb se stanje vsak trenutek lahko poslabša, m svet sogla ša s tem, da je treba najti re šitev. Lista objavljata svoje komentarje pod naslovom: «Kriza na Srednjem vzhodu je taka. da j« možnost nove vojne gotova, razen če ne nastopijo svetovne velesile.« Skoraj vsi egiptovski listi poudarjajo izredno oster in odločilen značaj, ki bi ga imel nov arabsko-izraelski spopad Tisk kaže veliko zanimanje za sejo francoske vlade. Jordanski kralj Husefii* se bo jutri kratek čas ustavil v Bejrutu med svojim potovanjem v London Na letališču ga bo sprejel libanonski predsednik Helou in skupno si bosta ogledala letališče, ki so ga napadli izraelski komandosi 28. decembra. Pozneje se bo Husein pogovarjal eno uro s predsednikom Heloujem. Jordansko ministrstvo za obnovo in razvoj je objavilo poročilo, v katerem obtožuje Izrael, da skuša prisiliti Jordance, da bi zapustili zasedena ozemlja, s tem da jim nalaga zelo visoke davke, jim zasega imetje in ustvarja brezposelnost med njimi. Da bi prisilile prebivalce zahodnega brega reke Jordan, da se preselijo na vzhodni breg, se izraelske oblasti poslužujejo ustrahovanja, P"'-'oSarskcga pritiska in psihološke vojne Izraelci vodijo na zasedenem ozemlju tako gospodarsko politiko, katere namen je zadušiti Arabce in Jih prisiliti, da zapustijo svojo zemljo »Dotok beguncev z zahodnega brega reke Jordan, dodaja poročilo, je ustvaril ostro gospodarsko krizo na vzhodnem bregu. Jordanski vladi ni uspelo zaposliti vseh pobeglih delavcev Po-praševanje po potrošnem blagu in drugih potrebščinah se je povečalo, ne da bi mogli temu povpraševanju zadostiti. Poleg tega nastajajo težave v zvezi s stanovanji, predvsem v Amanu, kjer je zdaj okoli 220 tisoč beguncev«. Poročilo pravi, da potrebujejo begunci z zahodnega brega Jordana 2800 ton moke na mesec. V Bejrutu je predstavnik organizacije «E1 Fatah« izjavil, da so po treh mesecih pogajanj ustanovili skupen glavni svet vseh palestinskih odporniških gibanj. Dosegli so namreč vojaški in politični sporazum. Sklenili so koordinirati vse sile in jih postaviti pod enotno poveljstvo. S politične strani pa so določili splošno akcijsko linijo proti sionistom, imperialistom in Izraelu. Sklenili so, da ne bodo storili nič proti Zidom kot takim in da bodo «ustvarili enotno gibanje ljudske vojske«. Dodal je, da se bo akcija razvijala predvsem v Palestini, pobude v drugih krajih pa bodo redke Pripomnil je, da je edina mogoča rešitev palestinskega vprašanja dosegljiva s silo, in da niso mogoča pogajanja z Izraelom, dočim se ne odklanjajo morebitni razgovori z naprednimi Židi. Poudaril je, da v Libanonu ni gverilcev in da skušajo Palestinci v mejah možnosti preprečiti nevšečnosti arabskim državam Da Ije ie dejal, da odporniška giba nja nočeio nadlegovati Zidov v arabskih državah in tudi ne ti stih, ki so se naselili v Palestini »Nočemo izgnati Židov, temveč ustanoviti demokratično in socia tistično palestinsko državo, kjer na) skladno živijo kristiani. mu slimani in Židje,« je dodal pred stavnik. Na Siciliji je bila polurna protestna stavka v zvezi z dogodki v Viareggiu, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL. Delavci so zapustili delo ob 11.30 in so se jim v znak solidarnosti pridružili tudi študenti. Kasneje se je delo redno nadaljevalo. V Piombinu je «študentska skupina za borbo« proglasila danes dopoldne stavko v vseh šolah. Študentje so v povorki hodili po ulicah in nosili napise proti policiji, pred redakcijo lista «La Nazione« so zažgali več izvodov lokalne izdaje dnevnika, ki so jih kupili v bližnji prodajalni časopisov. V Firencah so poskušali prirediti manifestacijo obratne vrste liberalni mladinci, zbralo pa se jih je komaj kakih štirideset in so protestirali pred uredništvo «Unita». Prišlo je do prerekanja s komunističnimi mladinci, vendar ni bilo nobenih neredov Policija pa je prav tako v pet mladincev za katere je mnenja, da so žaljivi za policijo in neresnični. V Imperiji je kvestura prijavila sodišču pokrajinske federacije KPI, PSIUP in ANPI in mladinsko federacijo KPI v zvezi z razpečavanjem letakov. V Rimu je zvečer 300 študentov organizacije «Movimento studente-sco» priredilo manifestacijo po glavnih mestnih ulicah in so se najprej zbrali na skupščini pred univerzitetnim trgom, nato pa so v manjših skupinah odšli na Ul. Castro Pretorio, kjer je ob tem času vedno mnogo delavcev, ki se vračajo domov. Od tu so šli po središčnih mestnih ulicah in so kričali gesla proti policiji. Mimogrede so razbili tudi izložbena ckns agencije «Aihe-rikan express» na Trgu Spagna. Minister za delo in socialno skrbstvo socialist Brodolini je že ne kaj dni na Siciliji, kjer je danes iiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiHiiiiimiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiii V flNFITEATRU PORODNIŠKE KLINIKE V ŽENEVI Sofija Loren z otrokom na tiskovni konferenci Fotografiranje je trajalo približno četrt ure, nato je igralka še kake četrt ure odgovarjala na številna vprašanja časnikarjev ŽENEVA, 4. — Med tiskovno konferenco v anfiteatru porodnišnice v ženevski kantonalni kliniki se je Sofija Loren prvič javno pokazala časnikarjem in fotografom. Takoj v začetku je svojim gostom dejala, da se jim ne predstavlja kot igralka, temveč kot mati, ki je pač mati kot toliko drugih, ponosna na svojega otroka in neskončno srečna. Skušala Je zadrževati solze, ko je bila očitno ganjena zaradi aplavza časnikarjev. Z otrokom v naročju in v spremstvu Carla Pontija ter ginekologa prof. Huberta de Wattevilla je igralka prišla točno ob 14. url v dvorano, ki je bala polna časnikarjev, operaterjev televizije in fotografov, ki so se zbrali pred kliniko že nekaj ur prej. «Kaj takega pa še ne,» so komentirali zdravniki klinike, ko se je vsa ta množica zgrnila v dvorano. Gostitelj je bil pravzaprav dr. de Wattewille, ki je obvestil časnikarje, da ima igralka še nekoliko vročine ter je izrazil željo, da bi novinarji bili kratki v svojih vprašanjih. Seveda pa ni moglo biti drugače, kot da so fotografi naredili na stotine posnetkov. Na njih klice se je morala igralka obračati sedaj na levo, sedaj na desno. Vse skupaj je trajalo četrt ure, nakar so fotografe prosili, naj zapustijo dvorano. Sofijo Loren in otroka so odvedli v neko drugo sobo. Čez kakih deset minut se je Sofija vrnila s Pontijem in d WattewiUom. Komaj se je vsem zahvalila, se je že vsula ploha vprašanj. Težko je bilo slišati tihe odgovore Sofije Loren, ki je odgovarjala deloma v angleščini deloma v italijanščini, deloma v francoščini. Med drugim so jo časnikarji vprašali, kaj je počela v dolgih mesecih prostovoljne klavzure. Predvsem je vestno pisala dnevnik, je odgovorila, in se držala navodil zdravnika. Poudarila je, di ni ona sama hotela, da bi se tolik- govorilo o njenem materinstvu Za bodočnost pa je dejala, da je še prezgodaj kaj govoriti, vendar upa, da se bo vrnila k svojemu delu. Konec razgovorov je napravil profesor de Watewille, ki je bolničarkam naročil naj spravijo igralko v njeno sobo. Firencah prijavila sodišču I obiskal Avolo. Najprej je obiskal linrov ki so lepili plakate,1 Tereso Basile vdovo Angela Sigo-j- na, ki so ga ubili policijski streli med znano manifestacijo, kasneje pa vdovo Giuseppa Scibila, ki je minstra sprejela skupaj s svojimi tremi otroki. Obema vdovama je ministra sprejela skupaj s svojimi in nesreče, pri katerih zmanjka ustreznih besed in da dogodki v A-voli mečejo sramotn-- senco na nas vse, na demokratično državo in na našo civilizacijo. Vedno je prišlo do delovnih sporov, vendar pa pri tem ne sme teči kri. Vdovama je sporočil, da bosta prejeli od 1. januarja pokojnino in jima izročil ček za pol milijona lir. Minister je položil tudi šopke rdečih nageljnov na križe, ki so jih naredili iz drevesnih debel in ki opozarjajo na kraj, kjer sta bila delavca ubita Kasneje je Brodolini na županstvu ugotovil, da gre za stoletno zaostalost Sicilije, o čemer pa se ne sme samo govoriti, temveč je treba konkretno ukrepati v okviru načrtovanja. Brodolini je tudi govoril, da je treba na drugačen način zagotoviti javni red med delovnimi spori, čeprav je dodal, da se ne pridružuje tistim, ki na lahko obtožujejo policijo, ki mora ščititi moderno demokratično državo. Javni red je treba braniti predvsem s pravilno politiko, k; bo sposobna, da predvidi človeške posledice vsakega dejanja. Agentom javne varnosti pa je treba dau v roke ustrezna sredstva, tako da ne bodo v nevarnosti človeška življenja. V torek se bo pričel v kongresni palači EUR XI. kongres PLI, na katerem bo prisotnih 581 delegatov, ki zastopajo 148.680 vpisanih članov. Prisostvovali bodo tudi člani centralnega vodstva, senatorji in poslanci. Zadnji kongres PLI je bil v Rimu februarja 1966. Na popoldanskem zasedanju bodo najprej pozdravili kongres predsednik liberalne skupine evropskega veznosti pevcev in dirigentov, ki izven dogovorjenih terminov niso več prosti. Prvo delo, ki je prizadeto s prisilnim počitkom «Scale», je Dallapiccolov «Ulisse», ki bi moral imeti 7. t.m. prvo italijansko premiero. * * * FERRARA, 4. — Kakih petdeset parlamenta francosk. poslanec Ple- Mogoče bo treba popraviti gledališče «Alla Scala» MILAN, 4, — Ker je v milanskem gledališču «Alla Scalan odpadel del ometa s stropa, se lahko zgodi, da se bo ves program prireditev močno spremenil. Iz dvorane so namreč odstranili vse sedete in posta vili 20 metrov visoko ogrodje do stropa. Komisija bo pregledala strop ter določila, če bodo potrebna temeljitejša popravila. Bližnje predstave so za sedaj ie odpovedane. Ce bi eno ali več del preložili, bi to imelo neugodne posledice tudi za druge predstave. Pri tem treba namreč upoštevati ob- mladih ljudi je včeraj zvečer z napisi proti policiji in «gospodarjem» prišlo na oder občinskega gledališča, kjer je gledališka skupina Emi-lie-Romagne igrala Aristofanove «Ptiče». Sicer ni prišlo do nobenega incidenta, ker so se igralci «protestnikom» umaknili. Občinstvu zadeva ni bila posebno všeč in je nezadovoljno odšla iz gledališča. ven, predsednik liberalne internacionale Nizozemec Toxopous in predsednik liberalne skupine evropskega sveta Danec Federspiel. Poročilo bo podal tajnik stranke Malagodi, čemur bo sledila razprava, ki bo trajala do sobote. Vsedržavna sindikalna organizacija Federbraccianti je proglasila za 20. januar stavko vseh kmetijskih delavcev v zvezi s številnimi pogajanji za obnovitev delovne pogodbe, kot tudi v zvezi z zahtevami za reformo pokojnin, zaposlitvijo in z zahtevo po razorožitvi policije. Sestala so se vsedržavna tajništva vseh treh sindikalnih organizacij uslužbencev trgovinske stroke, ki so sklenila proglasiti vrsto pokrajinskih stavk uslužbencev veleblagovnic. Priča pri /atriju RIM, 4. — Podtajnik za zunanje zadeve Mario Zagari je danes sprejel v Farnesini jugoslovanskega veleposlanika Srdjana Pričo, sovjetskega veleposlanika Nikita Riževa in danskega veleposlanika Hansa Rasumessona. 11111111111111111111111111111111111111111111111111111,iiilimiiiimmimmiiiiiHimiiimnimiunmiHiiiHmiiimi,m,n URADNO ŠE NEPOTRJENA VEST Kyjevo spremstvo se vrača iz Pariza v Sajjon Dvajset spremljevalcev južnovietnamskega pod pred- sednika bo baje zapustilo francosko prestolnico PARIZ, 4. — Neka tiskovna agencija je danes sporočila, sklicujoč se na »dobro obveščene kroge*, da so južnovietnamske oblasti priklicale v Sajgon dvajsetčlansko spremstvo podpredsednika Cao Kyja, ki se je mudilo v Parizu. Kot je znano, je Ky, ki ima v Parizu nalogo »nadzornika« sajgonske delegacije na pogajanjih za Vietnam, odpotoval v Sajgon za božične praznike. V Pariz bi se moral vrniti v prihodnjih dneh, ravno zaradi tega pa je nerazumljivo, zakaj so njegovo spremstvo poklicali nazaj v Sajgon. Vsekakor pa ni bila vest še uradno potrjena. Cao Ky se je v teh dneh mudil v Dalatu na počitku in na okrevanju zaradi gripe. Danes pa se je vrnil v Sajgon, kjer je imel tri-četrturni razgovor z ameriškim ve leposlanikom EUsvvorthom Bunkerjem. Poročajo, da sta Ky in Bunker razpravljala o poteku pariških razgovorov, predvsem pa o obliki konferenčne mize in o predlogih, ki so bili v tej zvezi v zadnjih dneh izrečeni. V Parizu ni balo danes nobenega dvostranskega sestanka za re- ice. Kljub temu prevladuje med francoskimi političnimi opazovalci zmeren optimizem glede možnosti, da se obstoječe težave končno premostijo in da pride v kratkem do odprtja konference. To optimistično gledanje temelji na dejstvu, da so vse štiri delegacije pokazale v zadnjih dneh precejšnjo zmernost in da so predvsem novi hanojski predlogi o obliki konferenčne mize in žrebanju govornikov stvarni ter za vse strani sprejemljivi. S sprejetjem hanojskega predloga o okrogli mizi brez vsakršnega napisa ali zastavice bi namreč lahko premostili najbolj pereči problem, se pravi problem »dvostranske* ali «štiristranske» konference. Južnovietnamska delegacija je popoldne objavila poročilo, v katerem skuša naprtiti »komunistom* kriydo za zastoj pogajanj. V joo-ročilu vabi delegacija »komunistično stran*, naj sprejme nove ame-riško-južnovietnamske predloge, ne omenja pa novih predlogov Severnega Vietnama in FNO. To pomeni, po eni strani, da niso v Saj-gonu sprejeli hanojskih predlogov, po drugi strani pa pomeni tudi, da jih niso doslej niti odbili. ODBOJKA MOŠKA B LIGA Bor premagal s 3:2 uporno ekipo CRDA Prihodnjo soboto bo na sporedu drugi tržaški derbi med Borom in Gasilci obeh moštvih. Bor je bil tehnično 'boljši, ORDA ni pokazala ničesar. Igra ekipe CRDA sploh m bila vredna B lige in že samo stanje v setih dokazuje, s kakšno lahkoto so plavi prodirali v gostiteljevo obrambo. Bor je v prvih dveh setih uporabil vse svoje igralce, tako, da so prišle na svoj račun tudi rezerve. V začetku tretjega seta pa se je plavim zataknilo in prisostvovali smo forcingu moštva CRDA, ki pa ni bil tako neustavljiv, da bi povzročal v običajnih pogojih preglavice Boru Fantje so po gladkih zmagah v prvih dveh setih morda nekoliko podcenjevali nasprotnika in dopustili, da si je nekoliko opomogel in si nato celo ustvaril pogoje za zmago. V odločilnem setu je najprej Bor gladko povedel, nato pa je popustil in je dovolil šesterki CRDA | izenačenje. Rezultat je od tedaj do dvanajste točke stalno nihal v korist enega ali drugega moštva. Končno so borovci uspešno zaključili nekaj akcij in si tako priborili zmago, ki bi jo lahko odločili lliiuiiiiiiiiuiiiiimimiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiimiiHiiiiimiiiimiMMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiii NOVOLETNA TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC Tudi v Innsbrucku :. Wirkole BOR — CRDA 3:2 (15:4, 15:5, 12:15, 13:15, 15:12) CRDA: Rosolen, Fogato, Cernut-ta, Bergagna, Matteucci, Kattalan, Unterweger, Miseroccbl, Cedolini. BOR: Jurkič, Plesničar, Fučka, Uršič, Vodopivec, Mijot, Starc, Veljak. SODNIKA: Bertoldln (Belluno) In Cattaruzza (TS), zapisnikar: Marcon (TS). Po dveh gladko osvojenih setih smo bili prepričani, da bo Bor brez velikih težav osvojil še naslednjega in s tem zmagal. Pri stanju 2:0 v setih pa se je položaj popolnoma spremenil. CRDA je zaigrala bolj umerjeno in posrečeno odbijala Borove napade. Borovcem se je poznalo pomanjkanje kondicije in zajela jih je živčnost. Zapravljali so si enostavne žoge in tolkli daleč izven Igrišča. Negativni so bili zlasti v igri ob mreži, kjer jih je nasprotnikov blok stalno u-stavljal. Pri ealpi ORDA smo opazili po prvih dveh setih skoraj neverjetno spremembo. Prva dva seta sta potekala brez večje zagrizenosti pri v svojo korist z odigranjem s« treh setov. Prihodnjo soboto bo Bor go na svojem igrišču tržaške gasi ki pa ne bodo tako lahek nasp: n:k kot ORDA. Fantje bodo mo: zato svojo igro krepko popra' predvsem pa bo moral biti 1 učinkovit napad. Ker pa so bori proti težjim nasprotnikom obiČS vedno zaigrali dobro, upamo, bodo tudi v soboto zadovoljili '■ je navijače. zma gaB. Norvežan vodi v lestvici pred Čehom Raško INNSBRUCK, 4. — Izredni Norvežan Bjoem Wirkola je praktično že četrtič zapovrstjo zmagal na tradicionalni novoletni turneji štirih skakalnic. Po zmagah v Oberst-čtorfu in Garmischu si je 25-letni Norvežan osvojil prvo mesto tudi v Innsbrucku, kjer je pustil za seboj Ceha Jirija Raško in sovjetskega skakalca Anatolija Segla-mova. Lestvica po tretjem nastopu (četrti ho v Bischofshofnu) je naslednja: 1 Bjoem Wirkola (Norveška) 696,2 točke 2. Jiri Raška (CSSR) 665,8 3. Heinz Schmidt (NDR) 652,1 * * • SOHONACH, 4. — Trije Nemci so se uvrstili na prva mesta tekmovanja v smučarskih skokih v Schonaohu. Od tujcev je bil najboljši Italijan Damolin, ki je zasedel četrto mesto, medtem ko je Jugoslovanu Dovžanu pripadlo sedmo. Izid tekmovanja je naslednji: 1. Wlnkler (Z. Nem.) 195,5 (64,5 + 65,5) 2. Keller (Z. Nem.) 194,3 (63,5 + 62) 3. Poehland (Z. Nem.) 179 (61,5 + 61) 4. Damolin (It.) 176 (59 + 61) 5. Wursthorm (Z. Nem.) 174,1 (60 + 61) 6. Solezer (Fr.) 171,8 (62,5 + 58) 7. Dovžan (Jug.) 164,8 (60,5 + 60) šitev procedurnih problemov kom- ■iiiiMiiiiiiiiMiiiiniiiuiimimmiiniiiiiiiiiiiiiiimiminmiimiimiiiimmiiiiimimiimmiiiiiiiimmiiimiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiimiiiiimmiiiiiiiDniiiiiiiii V IRANU ZOPET HUD POTRES VELIKO ŠTEVILO MRTVIH IN MNOGO HIŠ PORUŠENIH Delo reševanja je oiežkočeno zaradi hudega mraza, ki je ponekod dosegel 14 stopinj pod ničlo TEHERAN, 4. — Hud potres je včeraj prizadel sevemovzhodni dol Irana. Po vesteh, ki so prispele v Teheran, je pet oseb ob življenje, okrog 4 pa je ranjenih. Porušenih je več kot sto hiš. Organizacija «sonca in rdečega leva« (iranski Rdeči križ) je takoj posegla in skuša pomagati z zdravili, živili, šotori in odejami. Ljudje, ki so ostali brez strehe, morajo biti kar na prostem pri temperaturi pod ničlo. Danes pa so še drugi potresni sunki prizadeli dele pokrajine Ho-rassan (v vzhodnem in severno-vzhodnem Iranu), kjer je že pri včerajšnjem potresu bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Po novejših vesteh, ki sicer še niso uradno potrjene, se število mrtvih giblje med 50 in 100, 200 do 300 ranjenih, 2000 oseb brez strehe in 800 stanovanj uničenih. Posebno Je opustošena vas Da-han Ojach, ki leži sredi gorske verige Mihrabi. Poročajo, da je tu 200 hiš popolnoma porušenih in najmanj 20 oseb mrtvih. Pri reševalnih delih so zaposleni oddelki vojske in druge ustanove in organizacije. Guverner pokrajine Ho-rossan osebno vodi operacije. Delo reševanja pa močno ovira hud mraz, ki je ponekod dosegel 14 sto pinj pod ničlo. V OBERSTAUFNU Gertrud Gabi zmajala v slalomu in kombinaciji OBERSTAUFEN, 4. — Z zmago y slalomu 8. mednarodnega ženskega tekmovanja v Oberstaufnu si je Avstrijka Gertrud Gabi zagotovila tudi prvo mesto v lestvici kombinacije (veleslalom in slalom). Gablova je pustila za seboj A-meričanki Judy Nagel in Marylin Cochran ter Francozinjo Annie Fa-mose. Avstrijka, ki Je obe progi prevozila v najboljšem času, je pokazala absolutno premoč In je sedaj s 45 točkami čvrsto na prvem mestu lestvice za svetovni alpski pokal. Za njo sta namreč z 29 točkami Franoozinja Francoise Mačehi in Američanka Kfki Out-ter, medtem ko je Francozinja Annie Pamose četrta s 26 točkami. Prijetno je presenetila Italijanka Cipolla, ki se je uvrstila na odlično peto mesto. Izid tekmovanja v slalomu je naslednji: 1. Gertrud Gabi (Av.) 75”72 Judy Nagel (ZDA) 76”51 Maryldn Cochran (ZDA) 76”80 Annie Famose (Fr.) 76”89 Glorianda Cipolla (It.) 77”32 6. Cathy Nagel (ZDA) 77"42 7. Kikl Cutter (ZDA) 77”62 8. Florence Steuer (Fr.) 77”78 9. Ingrid Lafforgue (Fr.) 78”00 10. Monika Kaserer (Av.) 78”U itd. preveč snega, da bodo veleslalom izvedli v enem samem teku. Sohnider, ki je komaj trinajsti na lestvici FIS, je pokazal zelo dobro tehniko in zato ni izključeno, da bo igral letos eno glavnih vlog v tekmovanju za svetovni alpski pokal. Ostali častni mesti sta pripadli Francozu Jeanu Pierru Augertu in Avstrijcu Reinhardu Tritscherju, ki sta se uvrstila pred Avstrijcem Karlom Schranzem in Francozom Bernardam Orcelom. Najboljši I-talijan je bil Clataud, ki je zasedel 15. mesto. Ostali Italijani so se uvrstili od 25. mesta dalje. Današnji veleslalom v Berchtes-gadnu je potekal na 1400 m dolgi progi s 440 m višinske razlike in z 58 vratci. Tekmovanja se je udeležilo 85 tekmovalcev iz 21 držav. Lestvica tekmovanja v veleslalomu je naslednja: 1. Kurt Sohnider (Švica) 1’28”53 2. Jean-Pierre Augert (Fr.) 1’28”68 3. Reinhard Trietscher (Av.) 1’28”74 4. Karl Schranz (Av.) 1’28”91 5. Bernard Orcel (Fr.) 1’30”01 6. Jacob Tischhauser (Švica) 1’30”33 7. Alfred Matt (Av.) 1’30”43 8. Jean-Noel Augert (Fr.) 1’30”53 9. Henri Duvillard (Fr.) 1’30”59 10. Heini Messner (Av.) 1’30”78 itd. NOGOMET V prijateljski tekmi Milan-Monfaleone 4:2 MILAN, 4. — V prijateljskem : Čanju je danes v Milanu enajst ca Milana premagala MonfalC' z izidom 4:2 (4:0). Za Milan so bili v prvem 1 času uspešni Lodetti (dvakf Hamrin in Mora, za Monfalcone v drugem delu igre Ciclitira, ki dosegel oba gola, zadnjega j minuti pred koncem tekme. Pri je v 29’ minuti dosegel iz eni metrovke. Monfalcone je zaigral zelo do in se je pognal v bitko brez čutka manjvrednosti. V prvem 1 času je seveda prevladala iz« nost Milanovih nogometašev, ki se v drugem delu igre zaprli obrambo in so 'e varovali izid-* * * GENOVA, 4. — V prijateljski] gometni tekmi v Genovi je JU' tus premagal Sampdorio z 2:0. * * * FIRENCE, 4. — Italijanska f dinska državna nogometna rel zentanca je v trening tekmi v rencah premagala ekipo Cattol Virtus z 2:0 (1:0). Srečanje je trajalo le 60 ml* Tako so nogometaši Brega do9 proti Flaminiju svoj drugi g1 liiimiiuiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiim umni tiuiiiini um,iiii,iiiii NAMIZNI TENIS Izredno uspešna ign slovenskih igralcem Na pokrajinskem turnirju v Trstu so slo. venski igralci zasedli vsa najboljša mesta 2. 3. 4. 5. V BERCHTESGADNU V veleslalomu najboljši Švicar Kurt Schnidcr BER.CHTESGADEN, 4. — Mladi, komaj 22-letni Švicar Kurt Schnlder je danes proti vsakemu pričakovanju zmagal v edini man-che veleslaloma, žirija je namreč odredila, predvsem, ker je zapadlo Na turnirju, kil ga Je organiziral pokrajinski odbor In na katerega so bili povabljeni samo najboljši igralci naše pokrajine, je kot predvideno zmagal državni prvak Košuta Boris. Pravilnik turnirja je predvideval izločitev po drugem porazu in samo temu se ima Boris zahvaliti, da ni prišlo do njegove nepričakovane izločitve. Pravi junak turnirja je bil namreč igralec ŠZ BOR, Bole. Naš igralec je bil v odlični kondiciji in z blestečo, napadalno Igro je v četrtfinalu gladko premagal državnega prvaka. Njegovi top-spln udarci, predvsem pa cela vrsta obojestranskih napadov je spravila v očitno zadrego italijanskega prvaka, šele ob ponovnem srečanju v finalni tekmi je Košuta Boris prevladal in to bodisi zaradi boljše atletske priprave, predvsem pa zaradi večje izkušenosti. Vsekakor pa sta si bila nasprotnika povsem enakovredna In njuna Igra Je bila vseskozi na izredni višini. O celotnem turnirju pa lahko rečemo, da je bil na taki tehnični ravni, kakršne še nismo videli na dosedanjih pokrajinskih turnirjih. Pohvaliti je treba tudi izredni nastop Košute Edija, ki je zaporedoma premagal Peterllnija, Kocha in Floreanija in je moral kloniti samo pred izkušenostjo brata-prvaka. Nastop borovcev je šel torej preko vsakega pričakovanja, saj drugemu in tretjemu mestu Boleta m Košute Edija dodati motamo še hvale vredno peto mesto Ton Ce pa upoštevamo, da tudi K< Boris izhaja iz vrst slovei športnikov, potem lahko mim< četno, da sodi ta. nastop k na, jim uspehom našega zamej« športnega udejstvovanja. Rezultati: Košuta Edj — Peterlini 2:0 Koch — Comelli 2:1 Venuti — Conti 2:0 Floreani — Divo 2:1 Košuta Boris — Birsa 2:0 Bole — Floreani 2:0 Tomšič — Venutj 2:1 Košuta Edi - Koch 2:0 Divo — Birsa 2:1 Venuti — Peterlini 2:0 Bole — Tomšič 2:0 Košuta Boris - Košuta Ed Koch — Tomšič 2.0 Četrtfinale: Bole — Košuta Boris 2:0 ( 21:17) Košuta Edi — Koch 2:0 (I 21:18) Polfinale: Košuta Boris — Košuta Ed (21:14, 23:21) Finale: Košuta Boris - Bole 2:0 (1 21:15) Končna lestvica: 1. Košuta Boris (Libertas -fitta), 2. Bole (BOR) 3. Košuta Edi (BOR) 4. Koch (CGS) 5 Tomšič (BOR) PnmdritrSnevmfc — 3 5. ]«nnarj|p 19f MUMIJA V vili profesorja Augusfa Nerva je vlomilec ukradel leseno mumijo. Profesorja ni bilo doma, odpotoval je bil na sestanek znanstvenikov v San Jose v Kostariki. V vili je ostala profesorjeva prijateljica, ki jo je vlomilec ubil. Kar se tiče mumije, je predstavljala znanstveno in zgodovinsko vrednost, pa vrag za njo! Toda prav zaradi nje je izgubila življenje profesorjeva prijateljica Lavi-nija Montez, znamenita dramska umetnica, znana v Panami in dobršnemu delu Latinske Amerike. Ali je bilo potrebno, da jo je vlomilec ubil zaradi take malenkosti? Profesor Nervo je takoj zapustil sestanek v San Joseju in prihitel v Panamo. Bil je popolnoma zlomljen. Očitno je bilo, da je bila smrt njegove prijateljice zanj hud in boleč udarec. Profesorjev prijatelj Amadeo da Verona, simpatičen italijanski inženir in strokovnjak pri družbi Panamskega prekopa, je sam uvedel preiskavo v zvezi z zločinom po petnajstih dneh, ko je panamska Policija izjavila, da bo ostal zločin verjetno nepojasnjen. Verona je prejel dovoljenje policije za preiskavo na svojo odgovornost. A profesor za to ni bil posebno zavzet. Žalostno je izjavil: •— Dragi moj Amadeo, kaj vse to pomaga? Nihče ne more oživiti moje drage Lavinije, a kar se tiče mumije, bi bilo bolje, da je ne bi bil nikoli videli Toda Amadeo je cenil profesorje in si ni dal vzeti poguma. Začel je mrzlično raziskovati ves Primer, šef panamske policije je bil Amadeu rad na uslugo in mu je dovolil, da si je vzel detektiva za sodelavca. Vendar pa so ostali trije meseci vztrajnih preiskav brez posebnega uspeha. Vlomilec in ubijalec kakor da se je pogreznil v zemljo! Nikjer ni bilo mumije, profesor pa je bil od dne do dne vse bolj potrt. Lavinija je počivala v rodbinski grobnici v Santiago de Ve-raguas. Detektiv je že pričel obupavati, samo Amadeo je še vztrajal. — Dobro, gospod Verona, mu je nekega dne dejal detektiv, kako to: Italijan ste, a ste potrpež-Ijivejši od vsakega Angleža? — To je dediščina naše družine, Tu je pojasnil Verona in se smehljal. Toda Manfredo, ali bi hoteli z mano v VVashington? —- Kako to mislite? V hotel Washington? — Ne, ne, ampak v pravi VVashington, tistega v Združenih državah. —■ Zelo rad, a zakaj? ■— Zaradi preiskave. — Vi ste zares čuden detektiv. Uboj se je dogodil v Panami, a vi odpotujete na drugi konec sveta. — Kaj hočete, dragi moj, kriminalistika ima včasih nenavadne Poti! Torej jutri potujeva. Potovala bova z ladjo Panamske družbe, tako bo ceneje. Amadeo se je poslovil od profesorja Nerva. Na vprašanje ali bo opustil nadaljnjo preiskavo, je odgovoril: —■ Nikakor ne. Potujem službeno v VVashington. Družba me pošilja in Manfredo me spremlja. Ima teto v VVashingtonu pa bo izkoristil ugodno priložnost, da jo obišče. Ko sta prispela v VVashington, is Amadeo detektivu tako pojasnil namen njunega potovanja: —■ Mumijo je nekdo ukradel, ker predstavlja izredno vrednost, sicer je ne bi bil niti pogledal. Profesor je dobil mumijo, da jo preuči in zatem vrne muzeju v Panami. Ker jo je nekdo ukradel, je treba ugotoviti pravi motiv tega dejanja. — Dobro, a kako bova odkrila ta motiv? — je vprašal Lorca. — Ali niste nikoli ničesar slišali o kongresni knjižnici v VVashingtonu? Gotovo ste že kaj slišali o njej. Tam bomo poiskali podatke o mumiji. To je balzamirano truplo faraona iz šeste dinastije. Morda obstaja kak zapis. Medtem ko se je detektiv sprehajal po mestu in si ogledoval znamenitosti, se je inženir v knjižnici poglobil v egiptologijo. Po petih dneh mu je bil primer — vsaj kar je zadevalo mumijo — povsem jasen. Inženir in detektiv sta zopet odpotovala in Lorca je bil nekoliko užaljen, ker mu inženir o stvari ni ničesar povedal. Toda Verona ga je kmalu pomiril. Dejal je, da bi bilo prezgodaj že kaj sklepati, dokler ne bo zbran ves mozaik podatkov. Vrnila sta se v Panamo. Verona in Lorca sta nadaljevala rutinsko delo v zvezi s preiskavo. Zdaj se je Amadeo zamislil. Kradljivčev motiv mu je bil povsem jasen. Toda zakaj uboj, saj bi bil vlomilec lahko ukradel mumijo tudi brez tega? Minil je še en mesec, • del uganke je bil še vedno nerazrešen. Nekega dne je Amadeova petnajstletna hčerka brskala po nekih albumih in iznenada poklicala očeta: — Poglej očka, kako sta si profesor Nervo in pokojna teta Lavinija podobna. Amadeo je pogledal sliko in dejal ravnodušno: — No, da, kaj ne veš? Naslednjega dne sta Lorca in inženir odpotovala v Barranuillo v Kolumbiji. To je bilo rojstno mesto profesorja in lepe igralke. — Zaradi te preklete mumije bova verjetno potovala še v Syd-ney in Arhangelsk, je godrnjal detektiv. — Ne bojte se, ga je potolažil inženir. To je zadnje potovanje v zvezi z mumijo, to vam zagotavljam. V Barranuillu se je inženirju posrečilo najti igralkino polsestro, od katere je po spretnem izpraševanju izvedel za zadnji člen v verigi domala nerešljive uganke. Lorca je zopet vztrajno spraševal, toda inženir mu je pojasnil: — Prav kmalu boste izvedeli e. Dan po vrnitvi se je v hiši panamskega šefa policije zbrala manjša družba: profesor Nervo, inženir Verona, šef policije Jime-nez, njegov pomočnik Mendana, detektiv Lorca in policaj Fisher. Verona je pričel: — Želim pojasniti tragedijo v zvezi z ubojem Lavinije Montez in skrivnost mumije iz šeste dinastije. Po kratkem predahu je nadaljeval: — Kakor pojasnjuje rokopis s številko 12.214 iz kongresne knjižnice v VVashingtonu, so bili v prsnem košu mumije skriti rubini in safirji ter drug nakit. Takšen je bil običaj v starem Egiptu. Lopez je za to vedel, se polastil mumije, pobral kamne in nakit, a mumijo uničil; tat je obenem ubijalec. Toda pokojne igralke ni ubil zato, ker bi ga ovirala, ampak iz povsem drugih razlogov. O tem naj nam profesor pove kaj več. — Odkod naj jaz to vem? je presenečeno vprašal profesor. Takrat sem bil v San Joseju... - Ker nam profesor noče ni- česar povedati, bom sam nadaljeval. Bil sem v Barranuillu, rojstnem mestu profesorja in igralke. Tam mi je njena polsestra izdala skrivnost. Profesorjev oče je bil tudi igralkin oče. O tem profesor ni ničesar vedel in je to dognal šele v zadnjem času. Zato se je nepričakovano vrnil, se naskrivaj splazil v svojo hišo, zadavil svojo ljubimko, uničil mumijo ter skril drage kamne in nakit na varnem mestu... V tem hipu je počil strel. Ker so vsi gledali inženirja in ga poslušali, niso pazili na to, kaj dela profesor. Ta je bil vsaj tokrat pogumen. Izvlekel je revolver iz žepa, si ga nastavil na sence in sprožil. Samo inženir Verona je to opazil, toda želel je svojemu prijatelju dati vsaj zadnjo možnost, da se izogne sramoti, obsodbi in kazni. Illlillll SLODNJAKOVO SLOVENSKO SLOVSTVO (Izdala Mladinska knjiga) Široka peč. (Ilustracija v knjigi Srečanja z gorami). Bilo bi sicer pretirano, če bi zapisali, da Je nova literarna zgodovina Antona Slodnjaka, ki je pravkar izšla, prva povojna literarna zgodovina, kot je bilo to tudi že zapisano. Konec koncev ne smemo prezreti Janež-Ravbar-jevega Pregleda slovenske književnosti, zlasti pa ne velike Zgodovine slovenskega slovstva, ki bo kot delo več avtorjev prihodnje leto s šesto knjigo zaključena. Toda nova literarna zgodovina Antona Slodnjaka ((Slovensko slovstvo« je vendar literarna zgodovina, ki je delo enega samega avtorja, ki v eni sami knjigi daje pregled celotnega slovenskega literarnega snovanja od začetkov pa prav do današnjega časa in obenem tudi delo, ki je prvič spregovorilo o celotni slovenski književnosti, tudi tisti, ki ""'"""""""""H"1........Hlinili.........»lunin...................................immiiiiiiimimi. OBOGATITEV SLOVENSKE PLANINSKE LITERATURE Pravnik, kot eden politični delavec in funkcionar vodilnih slovenskih alpinistov (Dr. Miha Potočnik, SREČANJA Z GORAMI - Izdala Cankarjeva založba) Ni dolgo tega, kar smo dr. Miho Potočnika spoznali v Trstu na njegovem planinskem predavanju. Zdaj naj opozorimo še na njegovo knjigo Srečanja z gora-mi. Ce smo Slovenci še pred nedavnim razpolagali le še s posameznimi knjigami planinske literature, ki so predstavljale nekaj izjemnega na našem knjiž- ......................................... PAOLO MOLINARI: «Lirične pesmi («Liriche in prosa» - Trst v prozi» - Samozatožba) Mladi tržaški publicist Paolo Molinari je v samozaložbi izdal zanimiv zvezek z naslovom ((Liri-che in prosa« (((Lirične pesmi v Prozi). Naj takoj povemo, da nas je vzdušje teh pesniških sestavkov precej presenetilo in to v glav-ham iz dveh razlogov. Pričakovali smo namreč, da se bo Molina-ri kot predstavnik mlade generacije polemično obnašal do tradicije v splošnem smislu in do Pesniške tradicije v ožjem, to je formalnem pomenu tega izraza. Prav tako smo pričakovali, da bo vsebina njegovih pesmi v prozi odločno angažirana in zato kritična do sodobnega čustvovanja. Toda Molinari se očitno ne stri-hja s svojimi sovrstniki in ne verjame v instrumentalizacijo poezije. Njegov navdih je sramežljiv kot so sramežljive besede, s katerimi se izraža, človek ima občutek, da je nekje na robu življenja in da ga opazuje s sočutjem sicer, a od zunaj, kot bi ®u bila všeč le senca predmetov, ne pa predmeti sami na sebi. A-li kot bi se bal lastnega krika in bi zato rajši šepetal svojo mirno bolečino samo ljudem, ki ga lahko razumejo, ker ga ljubijo. Ne moremo pa trditi, da smo v njegovem delu izsledili kako znamenje odpovedi. V njegovih pesmih je duh «Biedermeyerja» samo navidezen. V resnici se Molinari ne zaveda svojega položaja in značaja svojih odnosov do sveta in čustev. Mimo drsenje v mili prepad pozabe te pri njem naravno in ne vzbuja ne skrbi ne ganjenih tresljajev duše. Zato ni v nobeni njegovi vrstici nič retorično prisiljenega ne čustveno neresničnega. V vsaki pesmi se razodeva njegova pesniška duša prav do zadnjega kotička in vse kaže, da ga reakcija površnega bralca prav nič ne moti. Rekli bi zato, da je Molinari pesnik, ker pesniško čuti, ne pa ker mu je do tega, da bi se pesniško izražal. In v tem je po našem velika razlika. Kdor se namreč zaveda, da je pesnik, se na vse načine trudi, da bi svoji pesniški misli dal najlepšo obliko. Kdor pa se ne zaveda svojega pesniškega poslanstva, se zadovoljuje s tem, da zabeleži trenutke svoje ganjenosti in mu skrb za obliko ne dela posebnih preglavic, saj mu beležke služijo le kot zapiski v dnevnik. V Molinariju je torej najčistejša pesniška duša, ker se pojavlja v najprimitivnejši obliki. Zato se človek mora približati njegovi poeziji, če jo hoče seveda pravilno doumeti, skromno in ponižno. Tako nekako kot se približa čistemu studencu, kadar se predvsem želi odžejati. Zaman bomo iskali v njegovi poeziji pretresljive momente. Zaman bomo i-skali .((poslanice«, globoke filozofske misli ali smele metafore. Molinari se obrača samo na naše preprosto sočustvovanje. Zato učinkujejo njegove pesmi v prozi kot mirne, zelene jase sredi zveriženega pragozda sodobnega življenja. Josip Tavčar nem trgu, je danes naša tovrstna literatura vendarle že precej napredovala. Predvsem je takih knjig precej več. Lahko pa še vedno ugotavljamo, da jih ni preveč in da je izid take knjige s planinsko tematiko vendarle še nekaj posebnega. Zlasti za planince in vse ljubitelje gora ter narave. Vsako novo knjigo planinske literature, zlasti še, če gre za domače delo, lahko z veseljem pozdravimo na našem knjižnem trgu. Tako tudi knjigo Srečanja z gorami, knjigo e-nega naših vodilnih delavcev planinske organizacije, dolgoletnega alpinista, udeleženca mnogih prvenstvenih vzponov, sicer pa u-glednega pravnika, političnega delavca in funkcionarja, kar vse združuje osebnost dr. Mihe Potočnika. Knjigo v lepi opremi Daniela Povšeta, dopolnjeno s fotografijami gora, je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Založba že na platnicah ščitne-ga ovitka predstavlja avtorja knjige, podrobneje pa ga predstavlja v uvodu h knjigi prof. Tine Orel, ki je knjigi napisal uvodno besedo. V njej pa ne govori samo o Mihi Potočniku, temveč govori tudi o našem planinstvu, našem alpinizmu ter poudarja pomen planinstva, ki z vsemi svojimi dosežki pomaga graditi materialno in duhovno kulturo slovenskega naroda. Po tej uvodni besedi, namenjeni piscu knjige, spregovori sam pisec. Najprej v kratkem uvodnem poglavju, v katerem skuša odgovoriti, kaj ga žene v gore in kaj je tisto, kar ljudje iščemo v naravi, posebno še v gorah. Potem pa se začne pravo planinsko branje, vrsta najrazličnejših sestavkov, zapisi vzponov, podvigov, doživetij in srečanj v gorah. Avtor je snov razdelil na tri dele. V prvem delu so vsebovani planinski spisi, v katerih opisuje avtor svoje vzpone, svoja pota, mnoge prvenstvene vzpone, doživetja v domačih gorah. Gre pretežno za opise vzponov, ki so nastali v času med obema vojnama, ko je bil avtor knjige skupaj z Jožo Čopom, Stankom Tominškom in še nekaterimi drugimi alpinisti svoje generacije med najpodjetnejšimi, najbolj neugnanimi in najboljšimi slovenskimi alpinisti Z njimi je opravil mnoge prvenstvene vzpone in s tem pomagal dati našim goram slovenski značaj, saj so do tedaj predvsem Nemci osvajali naše gore. Zato najdemo tu opi- se prvenstvenih vzponov na Jalovcu, v Triglavski steni, špiku, v katerih se je proslavil tudi Miha Potočnik. Drugi del knjige nosi naslov Od Alp do Pamira. že naslov pove, da gre za opise tur, vzponov in podvigov v tujih gorah. Tudi tu najdemo opise izpred vojne, zlasti opis podvigov v francoski Dauphineji v francoskih Alpah, kjer je bila leta 1938 prva večja preizkušnja slovenskih plezalcev na težavnem tujem terenu. Tu so pa tudi opisi vzponov na Kavkazu, kamor je po vojni vodil Potočnik desetorico najboljših slovenskih plezalcev. Tretji del knjige , (Beseda o stvareh in ljudeh) vsebuje razne Potočnikove sestavke, zapise, besede govorjene v spomin ob raznih slovesnih prilikah. Tu so Potočnikovi sestavki in zapisi o Stanku Tominšku, o Čopu, o Ku-gyju, beseda ob jubileju Gorske reševalne službe in podobno. Knjigo zaključuje kronika avtorjevih vzponov. Vse knjige planinske literature so si med seboj precej podobne. Navadno izžarevajo veliko avtorjevo ljubezen do gora, poudarjajo lepote vzponov v gorah, tovarištvo, nevarnost, posredujejo notranje zadovoljstvo, ki ga občuti alpinist ob velikih podvigih v gorah. Navadno izražajo tudi skromnost avtorja, skromnost tistih pravih gornikov, ki hodijo v gore zaradi ljubezni do hribov in nam posredujejo vsa nepozabna doživetja v okviru sten, ledu in nedotaknjene prirode. Nekaterim avtorjem, ki znajo bolje zapisati svoje občutke, bolje izraziti svoja notranja doživetja in bolj odpreti srce, u-spe to bolj, drugim manj. Miha Potočnik je mojster peresa in zna svoja doživetja lepo, uglajeno in s pravim občutkom posredovati bralcu, čeprav bi ne mogli reči, da je čustven fantast kot so nekateri drugi podobni avtorji. Vsekakor ostaja vedno v treznih mejah in nam mimo in stvarno, pa vendar zanosno, pripoveduje o svojih vzponih. Zato se opisi njegovih vzponov bero Dr. Miha Potočnik lepo, nikoli pa ne kot nekaj fantastičnega in prekipevajočega. Treznost, umirjenost in zanimivost so torej njih poglavitna odlika. Nobenemu ljubitelju gora ne bo žal, če bo knjigo vzel v roke in jo prebiral. Gotovo bo ob njej užival. Sl. Ru. (Knjigo je mogoče nabaviti v Tržaški knjigarni. Cena 2400 lir). JOHANNESBURG, 3. — Prodaja angleške revije «Films and Fil-ming« je bila v Južni Afriki začasno ustavljena in iz kioskov so vse izvode revije umaknili. Veliko revij pa Je bilo že prodanih. Podjetje, ki se ukvarja z razpečevanjem revije, je izjavilo, da je umaknilo revijo iz prodaje, da bi preprečilo uradno prepoved prodaje, prepoved, ki prihaja s strani vlade. Prepoved bi naj bila utemeljena zaradi fotografije v reviji jz filma «Joanna», ki nasprotuje apartheidu. Na tej fotografiji se vidi belopolto dekle, ki jo poljublja črnec. Belopolto dekle je v konkretnem primeru Južnoafričanka Genevieve Waite. Film «Joanna» so, kot je znano, napravili na Angleškem. r mv'Š! '' I " .V-.- m 3« ter 'SVtnbffcbtnft J&nibr G«rr furtjcu 2lu|tfrijuii3 tu grf4.itg tvctfj. ti4t vni> on vem rof> pbiloprtM&ttttt 3ttmcum. itmiFr4lfu p <5*t«te/tf5yr/ GOyfa l?oRurrn pomit SpofiiA ll«bcfT)yc / R'u'1 faf« Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 5 januarja SIMEON Sonce vzide ob 7.46 tn zatone ob 16,35 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 18.05 in zatone ob 9.15 Jutri, PONEDELJEK, 6. januarja TRIJE KRALJI SREDO SEJA POKRAJINSKEGA SVETA l>red imenovanjem komisarske uprave je treba opraviti zadnje formalnosti redsednik in odbor sta že podala ostavko, ki jo je svet soglasno potrdil ■ Pre-s k turna ali deželna komisarska uprava? ■ Nove volitve baje prihodnjega novembra Predsednik pokrajine, ki je skup- sedanje je posvečeno vprašanjem o z od »om-kt že podal ostavko in reforme višiih «rerfniih col 7■ o t- t V 1 o z odborniki že podal ■' »tero je pokrajinski svet soglas-1 j potrdil, po zakonu še vedno i nčeljuje pokrajinski upravi, dokl.tr > ista izvoljena nov predsednik in j' ov odbor, ali pa dokler ni ime-a Ovana na pokrajini komisarska u-1 rava. Zato je dr. Savona sklical za 8. :: m. ob 13.30 sejo pokrajinskega ; veta s sledečim dnevnim redom: i izvolitev predsednika; 2. izvo-r tev štirih odbornikov in 3. iz j olitev dveh namestnikov odbor-r Skov. £ Sklicanje te seje spada v for-talni postopek, ki ga zahteva za a on in ki določa, da je treba po _ saki ostavki predsednika in od-^ omikov, najprej poskusiti, ali Je 1 logoče sestaviti nov odbor z no- > tm predsednikom. } Ob ostavki odbora in še popraj 1 mo že pisali, da pokrajinski od-or ne razpolaga v pokrajinskem :* vetu z večino, ker imajo stranke : 've sredine 12 od 24 svetovalcev, i e pravi komaj polovico, kar ne i adostuje za nemoteno upravljanje < okrajine, saj morajo biti nekate- < L najvažnejši sklepi, kot na pri-j ter najemanja posojil, sprejeti z i ečino izvoljenih svetovalcev. In r rav zavrnitev najetja posojila za r .litje primanjkljaja za leto 1967, s S povzročila krizi odbora, ki se 5 o po še nekaterih formalnostih 1 ončala z razpustitvijo pokrajin-i kega sveta, imenovanjem komisar-5 ke uprave in nato, baje letošnje-z a novembra, z izvolitvijo novega t lokrajinskega sveta. Pokrajinski svetovalci, ki se bo-s lo v sredo ponovno sestali, bodo s norali formalno glasovati za no-ega predsednika in nove odbor-dke. Za izpolnitev zadevnih za I ionskih formalnosti pred razpu-' titvijo pokrajinskega sveta, pa ima-o svetovalci na razpolago dve po-I i: 1. da večina da bele glasov-» lice, pri glasovanju novega pred-ednika in odbornikov, ali pa da , eftina ne pride na sejo, kar bi * povzročilo, da bi se moral po * ismih dneh pokrajinski svet ponov-i 10 sestati z enakim dnevnim re-] lom kot v sredo. Ce tudi tokrat * pokrajinski svet ne izvoli novega ' predsednika in nove odbornike, * po s prefektumiim odlokom ime-‘ lovan na pokrajini prefektumi ko-. pisar, ki bo nadomestil odbor in ! svet, predsednik republike pa bo s \ .vojim odlokom razpustil pokra * inski svet ter nato imenoval po-! sebno komisijo, ki bo pomagala 1 prefektumemu komisarju upravlja-1 ;i. pokrajino do izvolitve novega 1 pokrajinskega sveta; ! 2. da na prihodnji seji poda o- itavko vsaj polovica svetovalcev S m bi bil postopek bolj poenostavljen. Z ostavko vsaj polovice svetovalcev, pokrajinski svet ni več sklepčen. V tem primeru ne posreduje več državna, marveč deželna uprava, ki imenuje na pokrajini svojega komisaria, ki bo izvrševal dolžnosti odbora in sveta do izvolitve novega pokrajinskega sveta. Ce se bodo svetovalci strank leve sredine odločili za to rešitev, se bo enostavno pokrajinski svet sam dejansko razpustil. reforme višjih srednjili šol. Zase danja se udeležuje okrog 300 profesorjev in ravnateljev srednjih šol iz vse Italije. Začelo se je z uvodnim predavanjem predsednika organizacije prof. Alda Agazzija o raznih šolskih vprašanjih in-o re formi. Sledila so razna poročila. Otvoritve zasedanja so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti, parlamentarci in rektor univerze Ori-gone. Trajalo bo do ponedeljka. 8. januarja množični sestanek partizanov na Opčinah 1’okrajinski odbor Združenja partizanov — AN Pl — sklicuje v sredo, 8. januarja 1969 ob 20. uri na sedežu prosvetnega, društva na Opčinah širšo sejo vseh bivših partizanov tržaškega ozemlja. Na seji se bodo obravnavale razne zadeve, ki se nanuša.jo posebno na vprašanja priznanja kvalifikacij bivših borcev in sorodnikov padlih. Pokrajinski odbor ANPI vabi vse prizadete, da se udeležijo seje spričo potrebe, da se obravnava sedanji položaj bivših borcev ter sorodnikov padlih v okviru nedavnega zakona, ki ureja ta vprašanja. Vabljeni vsi zainteresirani. Premalo uradnikov za izstavitev dokumentov upokojencem Občinska svetovalka KPI J. Bur-lo je poslala pristojnemu odborniku vprašanje, v katerem ga opozarja, da vsak dan na občinski iz-terjevalnid pred sobo štev. 236 čaka po več ur na desetine upokojencev, da bi opravili nekatere uradne formalnosti v zvezi s pokojnino. Mnoge osebe znajo povedati, pravi svetovalka, da je bilo svoj čas v tem uradu nameščenih šest uradnikov, ki so hitro odpravili stranke, da pa sta sedaj samo dva, ki ne zmoreta tolikšnega dela Zato svetovalka vprašuje odbornika, ali so mu znane težave tega urada in ali ne meni, da bi bilo treba povečati število uradnikov, da bi bilo delo opravljeno v pravem času. Svetovalci KPI Cuffaro, Calabria in Rossetti pa so vprašali župana, kakšno stališče ,ie zavzel v zvezi z uveljavitvijo člena 50 deželnega posebnega statuta na nedavnih sejah deželnega gospodarsko-social-nega odbora in predvsem glede vprašanj, ki so življenjske važnosti za tržaško gospodarstvo. • županstvo sporoča, da bo občinski plavalni bazen «Bruno Biam-chi» 7. t. m. ponovno odprt za javnost. INTERPELACIJA DEŽELNEGA SVETOVALCA DR. ŠTOKE Rižarna naj bo dostopna vsem Ljubljanska RTV je nameravala posneti kratko reportažo za ciklus ^Zgodovinski spomeniki» Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka je naslovil na deželni odbor naslednjo interpelacijo: ((Ljubljanska televizija Ima v načr tu ciklus dokumentarnih posnetkov pod naslovom- ((Zgodovinski spomeniki«. Ravnateljstvo je namera valo posvetiti dokumentarij tržaški Rižarni, kjer je trpelo, umiralo in umrlo na stotine mladih in starih ljudi italijanske in slovenske narodnosti, ki so bili krivi samo tega, da se niso strinjali z nacifa-šističnimi idejami. V ta namen je snemalna skupina iz Ljubljane vložila prošnjo pri tržaški občini, ki je dala potrebno dovoljenje za televizijsko snemanje v Rižarni, ki je bila pred leti proglašena za nacionalni spomenik. Ko pa je prišla na kraj jugoslovanska televizijska skupina, je naletela na policijo, ki je prepovedala snemanje in opomnila, da je za ta primer potrebno dovoljenje notranjega ministrstva, za kar je treba vložiti nanje prošnjo preko 1 tržaške prefekture. Spričo tega vprašujem deželni odbor, da bi zvedel, ali ve za ta dogodek in kaj namerava storiti, da bo: 1. italijanskim in inozemskim sne-malnim skupinam ter vsem obiskovalcem dovoljeno filmati ali slikati v notranjosti Rižarne in zu naj; 2. da ne bodo te operacije (re gistracija, fotografiranje) podvržene nobenemu birokratskemu dovoljenju ministrstva niti katerega ko li organa ali ustanove, ker ne gre v tem primeru za kraj, podvržen, vojaškim služnostim, ali vojaškega značaja, marveč za svet kraj, ki mora biti dostopen vsem, kjer koli živijo, tako da ga bo lahko vsakdo obiskal ter se seznanil z nečloveškim trpljenjem Slovencev in Italijanov za bolj pravično in človeško prihodnost.« Kakor smo že poročali, je tržaško županstvo, na prošnjo dopisnika RTV-Ljubljana, izdalo dovolje nje, odprlo Rižarno in dalo na razpolago kustosa za ves čas snemanja, ki pa ga je preprečil poseg organov javne varnosti iimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiimiiiiHiimiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimiiHiiiiiiiiiiiii TURISTIČNO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Sporazum o dvotedenskem bivanju turistov v obeh sosednih državah Sporazum so sklenili po prizadevanju dalmatinskih lurističnili organizacij in vzporednih organizacij na italijanski jadranski obali Italija in Jugoslavija sta se sporazumeli o novi obliki uspešnega sodelovanja v turizmu. Te dni so se namreč pojavile v Avstriji, Zah. Nemčiji, Beneluksu in skandinavskih deželah propagandne tiskovine, s katerimi italijanski in jugoslovanski turistični krogi skupno vabijo severnjake na dvotedenski kombiniran obisk obeh dežel Formula, ki so ji dali naziv «Jugoslavija —■ Italija 7+7», se nanaša na štirinajstdnevno bivapje, teden dni na jugoslovanskem in teden dni na italijanskem ozemlju. Do sporazuma je prišlo po prizadevanju dalmatinskih turističnih organizacij in vzporednih organizacij v Riminiju, Anconi, Fanu in Rimu. Za prehajanje turistov z ene obale na drugo bodo sedaj znatno okrepili obstoječe zveze preko Jadrana. Pri tem pridejo v poštev vsa večja pristanišča ob jugoslovanski obali, med italijanskimi pa poleg Riminija in Ancone tudi Pescara, Benetke in Ba ri. Kolikor bi turisti pokazali zani-manje za širši razmah takšnega iz življanja, se nameravajo italijanski in jugoslovanski turistični delavci družno povezati tudi z najvažnejšimi pristanišči v Grčiji. Za hitre vožnje po Jadranu bodo prišli do veljave zlasti hidrogliserji splitskega «Aerodroma», ki danes razpolagajo s 650 sedeži. Med tem časom pa so se okrepile turistične vezi med samimi SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI PROSEKU Obdaritev otrok policijskih uslužbencev Včeraj so v prostorih društva »Ginnastica Triestina« obdarili 700 otrok policijskih uslužbencev. Pri obdaritvi so bili med drugimi navzoči vladni komisar dr. Cappelh-ni. kvestor D’Anchise in general straž javne varnosti Trinsello. Dr. Cappellini je imel tudi kratek priložnosten nagovor. Darilne zavoje so razdelili tudi otrokom uslužbencev INAM, uslužbencev državnega zaklada in otrokom v bolnišnici «Burlo Garofolo«. Avtomobilist smrtno povozil pešca čigar istovetnost še ni znana Avto Je vozil jugoslovanski emigrant v Švici - Žrtev, ki je bila brez dokumentov, je tako iznakažena, da jo bo težko spoznati, ker verjetno ni iz teh krajev Včeraj zvečer je na državni cesti št. 202 pri Proseku jugoslovanski delavec s svojim avtom do smrtj povozil neznanca, fcl je prav tedaj prečkal cesto. 25-letni jugoslovanski emigrant v Švici, Slobodan Popovič, se Je z ženo in štiriletno hčerko vračal iz Jugoslavije v Švico. Pravzaprav je bil še prej namenjen v Benetke, ki so stalna Izletniška točka jugoslovanskih turistov, od tod pa je nameraval naprej v Švico, kjer je v mestecu Kloteh pri ZUrichu Imel svoj novi dom. Na cesti od Opčin proti Sesljanu Je nekoliko pognal svoj avto, veliki «Peugeot», ki ga je bil prislužil kot loščilec. Cesta je bila prazna toda temna, ker je mrak že zdavnaj legel nad kraško pokrajin-no. Zavil je mimo gozdiča, nato zapeljal pod podvoz ln tako prišel do usodnega križišča, kjer se malo pred Prosekom odcepi novi del ceste proti svetišču na Vejmi. Morda je samo za trenutek pogledal proti razsvetljeni gmoti cementa in železja, morda je bila tega kri- Zasedanje združenja katoliških profesorjev Včeraj se je v Trstu pričelo 67. vsedržavno zasedanje združenja i-talijanske katoliške zveze srednješolskih profesorjev. To študijsko za- .............................................."““"»T........... Zadnje slovo od Zorke Kosovelove va tema. V tistem trenutku Je. zaradi prebitja lobanje. Z njimi zagledal pred seboj človeka, ki je se je pripeljal tudi sodni zdrav-stopil na cesto. Moški je bil le* nitk dr. Russi, ki si je truplo o-nekaj metrov pred njim. Pritisnil gledal. Takoj nato je dovolil ka-je na zavore, da so kolesa zapiska- rabinjerjem, da so ga slikali ln mu la na asfaltu, toda zaman. Začutil Je top udarec in že naslednji trenutek mu je glava nesrečneža predrla vetrobran, ki se je razletel v drobne kosce. Telo je nato vrglo z avta, kjer je skrivenčeno obležalo na asfaltu in ga orosilo s krvjo. Ura je bila 18.35. Avto je prevozil še nadaljnjih osemdeset metrov in se ustavil ob cestnem robu. Mladi šofer se je vrnil in v temi zagledal človeka, ki je v strašni negibnosM smrti ležal na cestišču. Glavo je imel prebito, da mu ni bilo videti obraza. Dobesedno mu ga je odneslo in kri ter možganska snov so se pomešali s cestnim gruščem. Na kraj nesreče so kmalu prišli karabinjerji, ki so takoj uvedli preiskavo. Na kraj nesreče so kmalu prišli tudi bolničarji, ki so neznanca pregledali in ugotovili, da je umrl Hladno je bilo včeraj popoldne v šenipolaju. Mrzel veter je silil v k :,:ti in kraška gmajna je bila tožna v svoji zimski podobi. A še večja žalost je bila v na-vh sro*n, žalost ki teži. žalost ki boli. Po-s .dnič smo se poslavljali ou Zorko Kosovelove, te zgledne slovenske žene in matere, ki ji nikoli v ž vljenju ni bilo lahko, ki je pa prav v stiskah in tegobah zavednega primorskega človeka v hudih letih, ko na obzorju še ni bilo videti zarje lepših dni, znala uveljaviti do najvišje mere in oblike svojo srčno plemenitost, svoj na- radirk ponos in svojo požritvamriingf stušjj, 6a si ga Imel rod, predanost svojemu rodu in zemlji, na kateri se Je rodila. V Setmpolaj, v vos ki je videla rasti in delati njene starše, v kraj, kamor je sama hodila krasiti grob svoje matere, so prihiteli vsi, ki so utegnili, prijatelji in znanci r.je same in njene ugledne družine, iz mesta In domačini. Vsi so ji hoteli prinesti svoj zadnji pozdrav, ji pokloniti svojo toplo misel tn spustiti na njeno krsto prgišče rdeče kraške zemlje, katero je ljubila bolj kot se da povedati, tako kot je mogoče le slutiti oh poznavanju nje same in njenega razdajanja same sebe za ta naš mali košček naše zemlje ln za ljudi na njej. Krsto so pripeljali naravnost lz Ankarana v šempolajsko cerkev, kjer je cerkveni obred opravil domači župnik g. Mirko Mazora, nato pa se Je dolg žalni sprevod razvil na domače pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu od drage Zorke poslovil v imenu odbora članov bivših mladinskih društev in v imenu zvestih prijateljic In prijateljev tovariš Vekoslav Span-ger: «Z otožnim srcem stojimo tu pred Teboj vsi, ki smo te vzljubili in spoštovali, ker si s svojo srčno toplino, s čutom neomajne narodne zavesti in požrtvovalno vztrajnostjo užigala tudi v nas plamenico borbe za naše pravice,« je dejal španger in v njegovi besedi In njegovem glasu sta bila prisotna resnična bolest, bolest ko zgubiš človeka, ki Je resnično za- preiskali žepe. Moški, ki ga je ubdio, Je bil star 40-50 let, oblečen v slaba oblačila, brez plašča, v sami suknji. Srajco je imel odpeto in vse je kazalo, da ni iz naših krajev. Pri pregledu so karabinjerji ugotovili, da ni 1-mel pri sebi nobenih dokumentov ln tudi denarja ne. Stopili so v stik s proseško karabinjersko postajo in skušali najti domačina, ki bi neznanca mogel prepoznati. Ljudi, ki so se vrstili pred strašnim prizorom, o-gledovali truplo ln nato odkimali, je bilo veliko. Neznanca je bilo težko prepoznati tudi zato, ker mu Je udarec popolnoma razmrvil o-braz, ki je bil videti kot brezoblična krvava gmota. Tudi prosešklm karabinjerjem je človek bil popolnoma neznan. Neznanec bi utegnil biti tudi kak jugoslovanski begunec ali brezdomec jz tujih krajev. Prihajal je z gmajne, z repentabrske strani in bil namenjen proti ezulskemu naselju S. Nazario ali k Vejnl. Zaenkrat Je Istovetnost žrtve neznana. Karabinjerji, ki Jih vodi brigadir Tedeschl, nadaljujejo z iskanjem podatkov in skušajo u-gotovltd od kod je neznanec prihajal in kam je bdi namenjen. italijanskimi in jugoslovanskimi o-brežnimi kraji. Tako je zadnje novo leto dočakalo v Splitu 800 italijan skih turistov, v zameno pa se bo februarja udeležilo pustovanja v Fanu približno enako število dalmatinskih turistov. Jugoslovanski turistični krogi naglasajo, da se sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi obrežnimi pokrajinami krepi mnogo hitreje kakor na drugih področjih; tako se je v lanskem letu število Italijanov, ki so obiskali Dalmacijo, povečalo — v primerjavi z letom 1967 — za 45 odst., medtem ko se je število turistov iz drugih dežel povečalo «le za 7 odst. Odbor prosvetnega društva France Prešeren vošči vsem Boljunčanom srečno novo leto 1969 z željo, da bi vsled raz lastitve vaškega zemljišča dobili lastni in dostojni kulturni dom. Ob priliki 80-letnice GIZELE KOŠUTA (Splacna) ji čestitajo in kličejo še na mnoga leta družine Košuta, Tence in Delorenzo Urnik trgovin z železnino Deželno odbomištvo za industrijo in trgovino sporoča, da bodo trgovine z železnino in z avtomobilskimi ter motociklističnimi nadomestnimi deli v tržaški pokrajini odprte jutri izjemno ves dan, ker sledita dva praznična dneva. Onemogla na stopnišču Včeraj so z rešilnim avtom RK pripeljali v tržaško bolnišnico 84-letno žensko. Našli so jo v polza-vesti, ko je sedela na stopnišču neke hiše v Ul Leoncavallo 5. Bila je vsa otrpla od mraza in vidno bleda in šibka. V avto RK so jo morali bolničarji prenesti, ker ni mogla stati na lastnih nogah. Zdravniki so ugotovili, da je bila ženska, ki je s težavo povedala svoje ime, Uršula Perossa. lačna in premražena. Sprejeli so jo na III. zdravniški oddelek, kjer si bo opomogla v desetih dneh. <«Ko je moral pokojni profesor Pepl, Tvoj mož, za zapahe za 12 let, ker se je boril za naše pravice, si tudi Tl draga Zorka, okusila grenkobo temne ječe, a te to ni zaustavilo. še bolj te je podžgalo. Pomagala si jetnikom-žrtvam fašizma, kakor si pač mogla, pomagala družinam, ki so postale žrtve fašističnega terorja, pomagala si lačnim otrokom, ki so ostali brez očeta, ker jih je fašistična policija zaprla«. «Za vse kar je Tvoja blaga duša in neumorna narodna zavest storila za naš narod, Te bomo ohranil i v trajnem spoštljivem spominu«, je dejal V. španger. Da, zares, za vse to in še za Tvoj vedno prijazni, dobri, mili nasmeh, za Tvoje vedno spodbudne besede, za Tvojo srčno dobroto Te bomo ipieli radi tudi poslej v naših spominih, ko se bomo še in še spominjali «. - • taka je bila Zorka Kosovelova...» Težko smo se ločili od svežega groba in ko je krsto zagrnila prst in ko so gomilo prekrili venci Otroška bolnišnica «Burlo Garo-svojcev, prijateljev, brazilskega kon- folo« sporoča, da bodo svojci otrok, zulata, odibora članov bivših mla- ki so v bolnišnici, lahko obiskali Dve zanimivi oddaji Radia Trst A iz Rezije in Benečije Jutri, v ponedeljek, 6. t. m. bo Radio Trst A ofo 18.30 oddajal mašo na sv. treh kraljev dan. Peli bodo verniki na Solbict v Reziji po krajevni tradiciji. V četrtek, 9. t. m. pa bo isti radio oddajal ob 12. uri ((Snubljenje s čokom« v Terski dolini. Obiski v bolnišnici «Bnrlo Garofolo» dinskih društev in Slovenske kul turno-gospodarske zveze, je ostala v nas boleča zavest, da smo tam na šempolajski njivi pokoja, kjer že počivata nedavno umrla narodna delavca Janko Furlan ln Josip škerk, pustili primorsko tržaško mater in ženo, katere zgled nam bo še In še moral biti svetal vodnik. j. k. male bolnike od 7. t. m. dalje vsak dan po sledečem umiku: pediatrični oddelek: od 10.45 do 11.30; kirurški in specialistični oddelek: od 15. do 16. ure. V prazničnih dneh 60 obiski določeni za vse oddelke od 10. do 11. ure. Med časom obiskov bodo zdravniki na razpolago svojcem bolnikov za pogovor o zdravstvenem stanju otrok. Grški avtomobilist prijavljen zaradi hude prometne nesreče Na Silvestrovo so agenti letečega oddelka tržaške kvesture zaključili preiskavo v zvezi z nesrečo, ki se je 17. novembra lam pripetila na nabrežju pred hotelom «de la Vil-len. Kot je znano, je tedaj velik nemški mercedes zavozil na pločnik in pritisnil k železni ograji gospodinjo Mafaldo Obljubec, ki so ji morali zaradi hudih ran odrezati nogo. V avtomobilu sta bila dva moška, ki sta izstopila in skušala ženski pomagati. Točneje povedano, sta se pretvarjala. V resnici sta le čakala na ugodno priložnost, ki se jima je kmalu nudila, ko se je okoli ranjenke zbrala precejšnja gruča ljudi. Pomešala sta se mednje in nato izginila. Po daljši preiskavi je leteči oddelek ugotovil, da sta neznanca bila Grka in sta verjetno zbežala v Monakovo, kjer imata svoje stalno bivališče. Preiskava pa s tem ni bila zaključena. Treba Je bilo ugotoviti, kdo iz dvojice je sedel za volanom ln dejansko povozil žensko. Zbrati je bilo treba čimveč pričevanj očividcev, ki so v tistih bežnih trenutkih uzrli za vetrobranom obraz voznika velikega mercedesa. Ta drugi del preiskave so agenti dokončali pred nekaj dnevi in na Silvestrovo predali sodnim oblastem prijavo grškega državljana Anastasiosa Messarisa, starega 39 let. Seveda pa je tako zaključen predvsem formalni del zadeve, kajti roka pravice bo le stežka dosegla krivca, ki je sedaj v Monakovem. Za podobne prekrške, kot Je nenamerno ranjenje, namreč dogovor o izročanju tujih državljanov ne velja. Messaris bo torej prijet samo v malo verjetnem primeru, če se bo vrnil za svojimi ne prav čistimi opravki v naše mesto, kjer je sicer prekupčeval z pretihotapljenim blagom. Gledališča Teatro Stabile Danes in jutri ob 16.30 in ob 20.30 sta v Avditoriju po dve predstavi gledališča iz Aquile Johna Os-borna ((Plačani dolg«. Delo je povzeto po tekstu Lope de Vega «La fianza satlsfechaii. V okviru gledaliških izmenjav bo tržaški Teatro Stabile gostoval v Aciuili in v drugih krajih v Abru-eih in Laziu s komedijo Fulvia To-mizze »Bertoldova zgodba«. »Platani dolg« je druga predstava v okviru izmenjav po komediji «Eden zadnjih karnevalskih večerov«, ki jo je uprizorilo gledališče iz Genove ter pred Eliotovo «Coctotall Pa>rty’, s katero bo gostovalo v Trstu Stalno gledališče iz Rima. Nazionale 14.00 Walt Disney: «11 libro delta giungla«. Techntcolor. Grattacielo 14.30 »Riusciranno 1 no-stri eroi a ritrovare l’amico mi-sterlosamente scomparso in Afri-ca?» A. Sordl, N. Manfredi. Eden danes in jutri ob 14.30 «Sera-finon. A. Celentano, O. Piccolo, S. Urzi. Technicolor. Fenice 13.30 «C’era una volta H West». Henry Fonda, Claudla Car-dinale. Technicolor. Ezcelsior 15j00 «L’uomo dalla cravat-ta di cuoio«. Olint Eastwood, Susan Clark. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Hitz 15.00 «L’incendio di Moscan. Technicolor. Alabarda 14.30 «1 nipotl di Zorro«. F Franchi, C. Ingrassia. Technicolor. Moderno 14.30 »Fermi tutti si comin-cla daccapoii. Elvis Presley. Technicolor. Filodrammatico 14.00 «Due sporche carogne«. A. Delon, Charles Bron-son. Colorscope. Aurora 15.00 «11 meduco della mu-tuan. Alberto Sordi. Technicolor. Cristallo 14.30 «Strazlaml ma di ba-ci saziami«. N. Manfredi, U. To-gnazl, P. Tliffin. Technicolor. Capitol 14,30 «Romeo e GluiHetta«. Leonard VVhlting, Olivia Rossej. Technicolor. Impero 15.00 (cSette spose per sette fratelli«. Vlttorlo Veneto 14.30 «La Volpeii. L. Dennis, Keir Duillea. Technicolor. Garibaldi 15.00 «Le dolcl sign oren. V. Lisi, U, Andrease, Lando Buzzan-ca. Technicolor, Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 15.30, Jutri ob 16.00 «Cenerein-tola«. Ideale 14.00 «Quella sporca dozzina«. Lee Marvin, Ernest Borgnine, Tel-ly Savah. Techntcolor. Abbazla 15.30 «1 Nibelunghi*. Uwe Boyer, M. Marlow. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. Januarja 1969 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 69-letni Argimliro Or-tolanl, 80-letna Libera Posecco vd. Godlani, 36-letni Silvio Ličen, 62-letni Giuseppe Marsetich, 71-letna Giovanna Tarlao vd. Torresini, 65-letni Ferdinando Illeni, 64-letna An-na Guglielminettl vd. Bacchetta, 66-letni Ermanno Tonon, 67-letni Miro-slavo Treven, 81-letna Margherlta Miazzi vd. Rascovlch, 79-letnl Caga-reili Mario. OKLICI: uradnik Bruno Biasatto in prodajalka Rosanna Viler, strojni častnik Giorg.o Levi in prodajalka Luisa de Felice, mojster Alflo Mar-chese In bolničarka Vittoria Paolet-ti, tehnik Luigi Schepis in uradnica Adelia Bonavia, kemik Carlo Musy in gospodinja Laura Marsilli, urad nik Giuseppe Barbera ln zdravnica Biancamaria Gasser, mesar Giuseppe La Magra in bol. postrežnica Sonia Glanello, kemik Nevio Lenardon 'n uradnica Maria Grazia Humar, mehanik Silvino Fabris ln gospodinja Nerina Lucia Marini, mesar Luclo Padovan in delavka Sonia Božic, komercialist Giorgio Conti in učiteljica Sonia Maria Faraguna, električar Ga-etano Brancale in delavka Palmira Čerin, delavec Albino L.issia in u-radnica Ingrid Herdin, tehnik Gior gio Nardin in profesorica Livia Ste fani, mehanik Antonio Cottone in delavka Maria Morelleschi, ind. izvede nec Angelo Vlacci in uradnica Patri-zia De Biasi, uradnik Walter Vidulli in uradnica Chiara Urbano, postrešček Alberto Požar in gospodinja Maria Mennunu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih KRSTNA PREDSTAVA Scenograf: NIKO MATUL Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: ŽARKO PETAN V četrtek, 9. januarja ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA V petek, 10. januarja ob 20.30 ABONMA RED «A» V nedeljo, 12. januarja ob 16. uri ABONMA «B» V nedeljo, 19. januarja ob 16. uri ABONMA RED OKOLIŠKI V sredo, 22. januarja ob 20, url DIJAŠKI ABONMA Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na telefonu 734265. V Slovenskem klubu bo v torek, 7. januarja 1969 ob 20.30 predaval prof. PAVLE MERKU o temi LJUDSKO SLOVSTVO NA PODROČJU TERSKEGA NAREČJA Na zanimivo predavanje z literarnega področja Beneške Slovenije vljudno vabimo vse, ki se za najzapadnejši kos slovenske zemlje z ljubeznijo zanimajo. Prosvetno društvo Slavko Škamperle se zahvaljuje orkestru ((Matilda & Comp.ii za kvalitetno izvajanje pestrega programa na silvestrovanju 1968. Obveščamo, da zaradi tehničnih ovir odpade IZLET V ČEDAD ki bi moral biti Jutri, 6. t. m. Slovenska prosvetna zveza SPD «IGO GRUDEN« ln ŠD »SOKOL« Iz Nabrežine vabita vse člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER ki bo v soboto, 11. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Nastopil bo obnovljeni moški pevski zbor «Igo Gruden«. Mali oglasi ISCE SE TEREN za gradnjo hišice v Bazovici — vas. Telefonirati na št. 55-190 od 13. do 15. ure. KVALIFICIRANEGA mladega mizarskega delavca sprejmem za stalno, Plača dobra. Via Cecilia Rittmeyer 20. IŠČEMO ČISTILKO za čiščenje uradov in hodnikov. Ponudbe pisati na upravo Ul. S. Francesco 20. •CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rlttmeyer «/a. KORESPONDENTA za nemščino išče uvozno - izvozno podjetje. Pismene ponudbe pod «Korespondent» poslati na upravo našega lista, Ul. S. Francesco 20. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren obvešča člane širšega odbora, da bo prva seja letos v torek, 7. t.m. ob 20.30. Zaradi važnosti seje priporočamo polnoštevilno udeležbo. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. učiteljice daruje bivša učenka Angela Cok 1000 lir za Dijaško matico. Vrdelsko društvo HAAS daruje 6 tisoč lir za športno društvo Bor. Ob šesti obletnici smrti nepozabne Angele daruje družina Konlč 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Regent Luxa darujejo Zofka in Miranda Kapun 2000 lliir in Emil Da-nev 2000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastotev spomina pok. Pina Misleja daruje Tončka Ščuka 5000 lir za Dijaško matico. Kristan Bartolomeo, Opera - Via Diaz 9, Milano, daruje 500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Zorke Kosovel so darovali: Zlata in Mirko Ferfolja 2000 lir za Dijaško matico, družina Černe - Jankovič 1000 lir za Dijaško matico, Mila in Rafael Perko 2000 lir za Dijaško matico, Aurea In Rafael Perko 2000 lir za Dijaško matico, Valerija Kocjančič - Spela 1000 lir za sklad Sergija Tončiča, Drago Curk 5000 lir za Dijaško matico, Anica Gombač 1000 lir za Dijaško malico, družina S. Pertota 2500 lir za športno združenje Bor in 2500 lir za revijo «Zallv», družina Uga Margona 2500 lir za Dijaško matico, Ugo Margon Jun. 1000 lir za Dijaško matico, Vanja ln Vlado Turina 1000 lir za Slovenski klub in 1000 lir za Dijaško matico, družina Milkovič iz Gropade 1000 lir za Dijaško matico, T6' in Drago Dolgan 2000 lir za stoletnico Kmečke čitalnice v Skednju, Angela Pahor 2000 lir za Dijaško matico, Polda Gruden 2000 lir za Dijaško matico in 2000 lir za sklad Sergija Tončiča, Mario Magajna 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar, Zora in Jože škerk 5000 lir za športno društvo Sokol, Zofka Sancin in družina Škerlj 2000 lir za Dijaško matico, E. in C. Costiale 2000 lir za sklad Sergija Tončiča, Ljuba, Sonja in Sergij Gržinič 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za sklad Sergija Tončiča, Majda Rupena 3000 lir za Dijaško matico in 3000 lir za sklad Sergija Tončiča, Rosanda Gašperšič 3000 lir za Dijaško matico, Zupanovi iz Padrič 5000 lir za športno združenje Gaja, Milka in Lojze 1000 lir za športno združenje Gaja, Silvan Grgič z družino 5000 lir za Dijaško matico 5000 lir za sklad Sergija Tončiča In 5000 lir za športno združenje Gaja. Stefan Lovrečič 2000 lir za Dijaško matico, Ina in Maks Skumavec 2500 Ur za Dijaško matico in 2500 lir za sklad Sergija Tončiča, Odbor bivših mladincev 5000 lir za Dijaško matico in 5000 Ur za sklad Sergija Tončiča, Ema Kerševan 1000 lir za SZ Bor, Fani Kerševan 1000 lir za Dijaško matico, Grozdana 1000 lir za Dijaško matico, Franjo Gombač 2000 lir za Dijaško matico, Vekoslav Spanger 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku, Ito in Ton-ka Koierič 2000 lir za prosvetno društvo ((Škamperle«, Miro Stopar 2000 lir za Dijaško malico. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro & Ne-ri. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30) Godina, Čampo S. Giacomo 1. Grl golon, Trg Virgilio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unitž dTtalia 4. Nlcoii, Ul. di Servola 80 (Skedenj), LOTERIJA BARI 4 2 37 83 64 CAGLIAR1 46 57 39 88 85 FIRENCE 1 62 50 79 37 GENOVA 49 9 59 89 29 MILAN 83 38 45 27 29 NEAPELJ 45 47 67 3 52 PALERMO 22 39 47 68 67 RIM 64 4 59 57 49 TURIN 38 58 61 55 73 BENETKE 67 88 54 44 25 ENALOTTO 1X1 X 2 X 1 2 S t 2 X 1 Kvote: 12 točk — 4.402.000 lir 11 točk — 165.000 lir. 10 točk — 14.900 lir. Za vedno nas je zapustila naša draga žena, mama in nona FRANCKA REBULA por. BRIŠČAK Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. t. m. ob 15. uri iz niše žalosti, Praprot štev. 19 na šempolajsko pokopališče. - *al4.i°č>: mož Mirko, otroci Pepi, Mirko. Evgenija, Franc in Marcela, snahe, zeta in vnuki. Praprot, 5. januarja 1969. ZAHVALA Ob smrti našega dragega dr. ENGELBERTA BESEDNJAKA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob bridki izgubi stali ob strani in sočustvovali z nami ter nam na kakršen koli način izkazali svoje sožalje in pomoč, posebno še zdrav niku dr. Milanu Starcu, ki ga je dolgo let zdravil, gospodom duhovnikom za duhovno tolažbo: klaretancu g Malalanu, gospodoma Rutarju in Žerjalu, msgr. dr. Musizzi, dr. Kosmaču, župniku Rudolfu ln vsem predstavnikom oblasti darovalcem vencev, vsem. ki so spregovorili poslovilne besede, ter miren skemu pevskemu zboru. Posebno zahvalo izrekamo tudi naši zvesti Pavli Ravnikar za ljubeznivo pomoč pri negi pokojnika Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žena Zala, brat Peter, sestra Ana z mo žem in družino in vsi drugi sorodniki Trst, 5. januarja 1969 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na kateri koli način počastili »pomln naše drage MARIJE REGENT por. LUXA Posebna zahvala č. g. župniku Francu Šibeniku, zdravniku Milanu Starcu, pevskemu zboru ((Vasilij Mirkvi, cerkvenemu pevskemu »boru, športnemu društvu Primorje, godbi s Proseka tar vsem darovalcem cvetja, prijateljem, in vaščanom. Žalujoči mož, otroci in drugo sorodstvo Prosek, 5. januarja 1969. PrimcTr^tiTlnGvnlle S. januarja IN INTERVJU /AVTORJEM, DRAMATIKOM PROF. JOSIPOM TAVČARJEM Pred krstno uprizoritvijo farse «Red mora biti» v Kulturnem domu znatno pomaknile naprej in naj v tej zvezi omenim francosko, ameriško in angleško gledališče, ki je popolnoma razumljivo_ in domače prav tako v Varšavi, Pragi, Parizu ali Beogradu. Kulturna področja se čedalje hitreje širijo in izrazi kot «evropska umet-nost», «ameriška umetnost» ali mfriška umetnosti so se že popolnoma udomačili. Jeziki bodo kmalu postali le izrazna sredstva, a bodo morda prav zaradi tega dobili še večjo veljavo, saj je izrazno sredstvo v umetnosti odločilnega pomena. Tudi «Red mora bitn je nastal pod vplivom teh mojih prepričanj in zato obravnava snov, s katero se ukvarjam že od trenutka, ko sem začel zapisovati svoje občutke in misli v dialogični obliki. Nekje pa je moje najnovejše delo le malo drugačno od prejšnjih in Slovensko gledališče bo v četrtek uprizorilo v Kulturnem domu v krstni izvedbi novo odrsko delo dramatika prof. Josipa Tavčarja, larso «Red mora bito. Za nas v zamejstvu je vsaka nova predstava našega poklicnega gledališča pomemben kulturni dogodek, toliko pomembnejši pa je, ko uprizarja novost domačega avtorja; pomembnejši predvsem zato, ker je odraz kulturne tvornosti ljudi v slovenskem zamejstvu, ker je nov doprinos zamejstva v splošno slovensko kulturno imovino. Dramska dela prof. Josipa Tavčarja predstavljajo že zajeten o-PUs in če že ne diha iz njih specifično naš slovenski človek v zamejstvu, se v njih odražata moderen človek In moderno življenje na splošno, katerega majhno, a z vsemi sodobnimi lastnostmi obremenjeno kolesce smo tudi mi na tem prepihu vsakršnih tokov. Dramatik Tavčar je zato svetovljan m Slovenec obenem, registrator in presnavljalec sodobnega življenjskega utripa pa vendar tudi ne samo z 'besedo, temveč tudi s čustvom sin našega naroda, ki mu ne more biti in mu ni vseeno, kako se v tem sodobnem življenjskem u-tflipu znajdemo, opredeljujemo In rešujemo mi. Ko sem sedel poleg njega v prazni dvorani Kulturnega doma med eno izmed poslednjih vaj, sem to znova spoznaval ob tem njegovem hajnovejšem delu. In medtem ko je režiser žarko Petan z njemu Jastno prijazno strogostjo in občutljivostjo za najmlajše detajle Bfadii odrsko apHciranje svoje režiserske zasnove in ko so Igralci s Polno zavzetostjo, čeprav brez kostumov in šminke in še na neizdelan; sceni igrali svoje vloge, sem izkoristil priložnost in zastavil avtorju prof. Tavčarju nekaj vpra-sanL na katera je dal naslednje dogovore: * * * Vprašanje: V vseh vaših dosedanjih delih obravnavate razne aspekte sodobne družbe, stiske modernega človeka, njegovo iska-dje^ nekih novih vrednot, ki naj simbolizirajo naš čas, čas tako-imenovane «konsumne družbe«, čas vsaj navideznega odmiranja klasičnih vrednot? Je tudi vaše d a,;novejše delo, ki bo v četrtek doživelo odrski krst, odraz takih č ovekovih stisk in v čem je morda vendarle drugačno od prejšnjih? Odgovor: Že od vsega početka &em bil prepričan, da je glavni predmet gledališkega dela človek v njegovih odnosih do družbe in casa, v katerem živi. To seveda >ii nobeno odkritje. Vendar so Precejšnje razlike med vsemi možnimi tolmačenji tega načela. Jaz sern — ne vem, ce po instinktu flii vzgoji — izbral najširše. Nekatere dramatike zanima le člo-vek v odnosih do družbe njegovega mesta ali njegove ožje kulturne domovine. Druge spet zanima človek v odnosih do enega samega (vzemimo političnega) o-spekta družbe. In tako dalje. Variacij na to temo je res mno-Oo. Toda mene zanima predvsem naš čas kot rezultanta vseh zgodovinskih sil, ki so prispevale k njeni določitvi. Naš čas kot vzdušje in dejstvo in človek, ki v tem času živi, pa naj bo to v Trstu, Ljubljani, Moskvi ali Bostonu. V dobi, ko televizija povezuje že ves svet s pomočjo umetnih satelitov in se človek lahko pogovarja s sočlovekom, kt leta okoli Lune, ne moremo *n velo ne smemo, vsaj po mo-jem drugače pojmovati usode in značaja sodobnega človeka. In tu ne gre za kozmopolitizem, za narodno brezčutnost ali za zgolj umsko obravnavanje abstraktiv-ruh pojmov. Narodnost umetnikov mora danes priti do izraza drugače. Na glasbenem in likov-nem področju se je to že zgo-dt'o, ne da bi se kdo ob tem spotikal. In tudi na gledališkem področju in literarnem na-svloh so se stvari v tem pogledu n,lillllllll1|||||||||^|||||||||||||||llllllllllllllllll1tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMHIllllllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||„ Seznam plačevalcev dopolnilnega davka z davčno osnovo nad 5 milijonov lir Prof. Josip Tavčar sicer v tem, da sem v njem skušal poudariti bolj dialektiko našega časa kot tesnobo človeka, ki je njena žrtev. Vprašanje: Vaše novo delo imenujete farso. Ste mnenja, da je tudi to čemur smo priče, da je namreč moderna «kontestacija» farsa, ali pa se v njej odražajo tudi težnje po plemenitem in da le starejša generacija gleda nanjo kot na farso? Ali pa vam je mogoče farsa kot odrska zvrst le najprimernejša oblika za izpovedovanje, kar bi lahko sklepal tudi po nekaterih vaših delih? Odgovor: «Red mora bitu je farsa samo po dramaturški zgrad-nji, ne pa po vsebini, ki je resna in celo tragična. Izbral pa sem to obliko, ker se mi je zdela najprimernejša za snov, ki sem jo nameraval obravnavati. Mehanizem, ki diktira tempo naši družbi in našemu času, se namreč zdi smešen človeku, ki ga gleda od zunaj ih še ne zaveda, da bo ali je ze njegova žrtev. En sam primer. V uvišjih krogih» nastane I Viale XX SHtembre IH/III Premestitev uradov ronskega letališča Konzorcij za ronsko letališče je prenesel svoje glavne urade na samo letališče Včeraj so odpeljali iz Trsta tudi material, ki spada v pristojnost dosedanjega tržaškega tajništva. V našem mestu bo poslej deloval stalen urad — podružnica. V kumiku. Dolga vrsta kletk: 2000 jajčaric, druga ob drugi... ...MISLITE TUDI «NA NJ»! ...in sicer na Vaš avtomobil s tem, da ga opremite za zimo in ga obdarujete • Antlfriz • Verige za sneg • Nosilci za smuči za vse vrste osebnih vozil • Ščitniki za radiator (zunanji in notranji) • Ščitniki proti zameglitvi stekla (na zadnjem okencu) AUTOFORNITURE ZAACHI TRST, UL. CORONEO 4 TEL. 29-684, 69-588 KRZNARSTVO l'KLLIC(ERLA NINO FERLUGA VI8CO - 3 km od Palmanove Tel. 99-626 Vse vrste krzna ■ Izvršujemo naročila po men - Specializirani v Izdelavi krzna «clncllla» - Raznovrstna popravila Najugodnejše cene! : P nmor^ia "dTiov^lk NEDELJA, 5. JANUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Glasba za klavičembalo ■ 10.00 Godalni orkester - 10.35 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja , za najmlajše - 12.00 Nabožna glas-ba - 12.30 in 13.30 Glasba po že-, Ijah - 14.45 7. glasbo po svetu -' '15.35 Kozak Jevnikar: «šentpeter» ! j- 17.35 Beseda in glasba - 18.45 'Operetne melodije - 19.30 Klasiki lahke glasbe - 20.00 Šport - 20.30 ' (L. Rehar: »Potovke* - 21.00 Plo-1 šče - 22.00 Nedelja v športu -1 22.10 Sodobna glasba - 22.20 Za-• ,bavna glasba j TRST i 9.30 Kmetijska oddaja - 11.00 J Skladbe za orgle - 11.20 Tržaške i ipesmi - 12.15 šport - 14.00 El j Campanon. KOPER : 7.30, 12.30, 14.30, 19.30 Poročila ' 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Pre- j nos RL - 9.10 Orkester tržaške Glasbene matice - 9.50 Orkester J Lefevre - 10.00 Prenos RL - 10.30 I > Pianist Aldricb z orkestrom Lon-t ‘ don - 11.00 Dogodki in odmevi -S 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.45, .15.00 Glasba po željah - 12.35 Zu-) nanjepolitični pregled - 14.00 So-S ' sedni kraji in ljudje - 16.00 Pre-* : nos RL - 19.00 Športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.10 in 22.35 1 IGlasba po željah. NACIONALNI PROGRAM i : 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila ; 1 ' 8.30 Kmetijska oddaja - 10.45 3 iFerma la mušica - 11.40 Roditelj-‘ ski krožek • 12.00 Kontrapunkt -;13.15 Program z Giannijem Mo-'randijem - 15.10 Nove ital. pesmi • 16.30 Popoldne z Mino - 18.00 Beethoven, Simfonija štev. 6 -113.55 Nogometna tekma Mehika-■ (talija 21.10 Športna nedelja -;21.55 Violončelist Antonio Janigro 22 20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM i 7.30, 8.30, 13.30. 19.30 Poročila 8.45 Oddaja za ženske 9.35 Ve- liki variete - 11.00 Nedeljske pestmi - 11.35 Juke box 12.00 Športna prognoza - 13.09 Kvizi narobe 1 14.30 Teden aktualnosti - 15.45 ] Preizkušajo se diletanti 16.35 ’ Športna nedelja - 17.35 Lahka in druga glasba - 18.45 Plošče in j skeči - 20.01 Sopranistka A Stella in tenorist G Di Stefano - 21.00 i Nolli, Un reporter dellantico E-j gitto - 22 40 Angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Mozartove skladbe - 10.20 : Skladbe za orgle - 10.55 Mezzoso-; pranistka O. Dominguez in teno-• rist G. Canpcra - 11.50 Bartokovi kontrasti - 12.10 Pesmi iz Pariza 13.00 Interpretacije 14.30 Mo-; /,art in Schumann - 15.30 Gorki, 1 Barbari - 17.30 Sličice iz Francije 18.30 Lahka glasba - 19.15 Kon-| cert - 20.30 Preteklost in sedanjost - 21.00 Klub poslu: flcev. FILODIFUZIJA i 8.00 Beethoven, Kvartet. Schu-; mann, Simfonija štev 1 Bergovi ‘ Lieder - 10.10 Geminiani, Concerto ‘. grosso 10 20 Dnssau, Variacije i ;n Dukas, Medigra in finale -j 10.55 Antologija interpretov - 12.30 Mozartova Serenada K 388 - 14.15 j itamic, simfonija. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 12 00 13.00, 19.30 Poročila - 7.20 Inform. oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 Jožko Lukeš: »Zlomljena kitara*, 'gra za otroke 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Srečanja v studiu 14 - 10.05 Se pomnite tovariši... -tl 50 Pogovor s poslušalci 13.15 /edri zvoki 13 30 Nedeljska reportaža 13 50 Velik; orkestri -i4.05 Mednarodna oddaja zabavne glasbe 14.40 L.S. White: Zbogom, lepotica moja 15.05 Športno >opoldne 17.05 Orkester W Miil-sr - 17 30 J Husson: Zbiralec .rsli», rad igra 18.30 Pesmi in klavirske skladb 19.00 Lahko ■'oč, otroci! 19 15 Glasbene razglednice - 20 00 «V nedeljo zvečer* 22.15 Serenade 23.05 Literarni nokturno - 23 15 Veliki orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša 12.00 Razgovor z 'imetniki 12 30 Settevoci 13.30 Jnevnik 14.00 Kmetijska oddaja 14.45 Športni prenosi 16.45 Program za mladino 17.45 Che do nenica, amici! 18 45 šport 18.55 Nogometna tekma Mehika-Italija - 20.45 Dnevnik - 21.15 Stevenson, La freccia nera 22.15 Športna ne del ja - 23.10 Dnevnik. II. KANAL 17 45 Glasba - 18.30 Liberti: «Li "acconti* - 21.00 Dnevnik 21.15 Cirkus 22 25 Settevoci. PONEDELJEK, 6. JANUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.30 Godalni orkestri - 9.00 Maša - 10.00 Glasba za praznično jutro - 11.00 Violinist Klopčič - 11.15 Komac, Čudni popotniki - 11.45 Oddaja za malčke - 12.00 Pesmi o božiču in treh kraljih - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 14.45 Z glasbo po svetu - 15.30 Rebula, Kratek preplah v mestu Arbeli -16.50 Lesjakov ansambel - 17.20 Čar glasbenih umetnin - 18.30 Maša, pojejo verniki na Solbici -19.10 Jeza: Sv. trije kralji v ljudskem izročilu - 19.25 Melodije - 20.00 Šport - 21.05 Pahor, Ponarejeno drevesce - 21 25 Melodije - 22.00 Pianist J. Šetinc. TRST 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.40 E. Cantoni: «11 raggio verde*. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba -8.00 Prenos RL - 10.35 Prisluhnimo jim - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Melodije - 12.00 in 12.45 Glasba po željah - 14 00 Za oddih in razvedrilo - 15.30 Pevski ansambli - 16.40 Prijetna glasba - 17.00 Od opere do opere - 18.00 Prenos RL - 19.00 Kitarist Al Caiola - 19.30 Prenos RT, - 22.10 Motivi za vsakogar - 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 10.15 Ura glasbe - 11.30 Sopranistka M. Pob-be - 12.00 Kontrapunkt - 14.40 Nove pesmi - 16 00 Oddaja za bolnike - 16.30 Moderne melodije -17.10 Program za mladino - 18.55 Glasba iz Latinske Amerike - 19.30 Luna park - 20.15 Glasbena fantazija - 21.00 Koncert - 22.30 Glasbeno govorni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 10.00 Roman -10.35 Program z A. Lupom 11.35 Pesmi desetletja - 13.00 Športni pregled - 14.05 Juke box 14.45 Glasbena paleta - 15.30 Neapeljske pesmi - 16 00 Tekmovanje za novo pesem - 17.13 Popoldanski spored - 18.20 Mala enciklopedija 19.00 Današnje plošče 20.01 Glasba po željah - 21.00 Canzo-nissima. III. PROGRAM 10.00 Nabožna glasba - 10.20 Brahmsov Sekstet opus 18 - 11.50 Sodobna ital. glasba - 12.35 Anto logija interpretov - 15.00 Mozartova operna glasba - 17.00 Pade-revski, Capriccio - 17.20 Pastirska kantata - 18.30 Lahka glasba -18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.00 Paul Claudel: «L’o staggio*. FILODIFUZIJA 8.00 Haydn, Kvartet za godala; Bach, koncertna simfonija - 8.35 Skladbe za orgle - 9.00 Operni koncert - 10.10 Hertel, simfonija - 11.00 Slavne interpretacije -12 30 Cherubinijev Kvartet za godala in Dvorakov Kvintet opus 81 - 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6 50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radoved neže - 9.10 «Cicibanov svet* - 9.30 Paleta zvokov - 10.15 Pri vas do ma - 12 10 Pianist Gyorgy Cziffra 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalni orkestri 13.30 Priporočajo vam... - 14.00 Lepe melodije 15.40 Zbor «Glasbene matice* 16 00 Vsak dan za vas - 17.05 Mo zart: iz opere «Don Juan* - 18.00 Aktualnosti - 18.15 »Signali* - 18.35 Mladinska «Interna 469» 19.00 J s h ko n°č. otroci! 19.15 Irena Kohont - 20.00 Simfonični koncert, v odmoru: »Kulturne diagonale* 22.15 Za ljubitelje jazza 23.05 Literarni nokturno — VI. Gajšek: Pesmi - 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša - 12.00 Socialni pro blem - 12.30 človek in mesto 13.(K) Roditeljski krožek 13.30 Dnevnik 15.00 Giocagič 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mla dino 18.45 Kvartet. Cetra - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnev nik 21.00 Canzonissima - 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.20 Bertolde, Bertoldino e Ca casenno 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Naš svet - 22.15 Orglar Fernando Germani - 22.50 Benečija in Benetke JU«. TELEVIZIJA OD 5. DO 11.-1.-1969 NEDELJA, 5. januarja 20.00 in 22.05 Dnevnik - 9.30 An-lambel Mihe Dovžana - 10.00 Kme .ijska oddaja - 75.50 Daktari — 'Um - 11.40 TV kažipot 12.55 Bi ichofshofen: Smučarski skoki 15.30 Športna reportaža 17 25 Sa-;a o /orsyt!h 18.15 Amandus — slov. film 19 45 Cikcak 20.35 liumor. oddaja - 21.20 Malo za ialo, malo zares - 21.40 Šport. PONEDELJEK, 6. januarja 20.00 in 22 20 Poročila 17.40 Ena praznična in ena na visokih ;etah 18.30 Prva pomoč pri milo žičnih nesrečah 18.50 Zabavno glasbena oddaja 19.20 Kalejdo jimp • 19.45 Cikcak 20.35 J. Kra iinški: Smrt na obroke — TV dra na - 22 00 Glasbena oddaja. TOREK, 7. januarja. 20.00 in 22.30 Poročila 15.30 Smučarski slalom — posnetek - 17.45 Risanke 18.00 Gregčev oče gre v partizane 18.20 Po sledeh napredka 18.40 Vokalno inštru mentalni solisti 19.05 Športna oddaja - 20.35 Vizitka — angleški film - 22.10 Veliki mojstri: Ser gej Prokofjev. SREDA, 8. januarja 20.00 in 23 05 Poročila 16.05 Veleslalom v Grindelwaldu — po snetek - 17.45 Oddaja za otroke - 18.30 Pisani trak - 18.45 Skrivnosti narave — film - 19.15 Glasbena oddaja - 19.45 Cikcak 20 35 Niti našega življenja — mladinsko tek mo vanje 21.45 Pesem voda — holandski film ČETRTEK. 9. januarja 20.00 in 22 05 Poročila - 17.45 Pionirski TV dnevnik 18.15 Po Sloveniji 18.45 Znanstveno fantastični film 19.45 Cikcak 20.35 Saga o Forsytih 21.25 Kulturne diagonale PETEK. 10. januarja 20.00 in 22.45 Poročila 16.05 Tekmovanja v smuku — posnetek 17.25 Serijski film 18.15 Glas bena oddaja 19.00 Svet na za slonu ■ 19.50 Cikcak - 20 35 Romeo in Julija — ital.-angleški film. SOBOTA, 11. januarja 20.00 in 23 05 Poročila 12.50 Wengen: Tekmovanja v smuku -prenos 17.45 Ansambel Mihe Dov Žana 18.15 Mladinska igrb Laze Lazareviča 19.15 Sprehod skozi čas: Martin Bchrmann 19.40 Pet minut za lepši jezik 19.45 Cikcak - 20.35 Zabavnoglasbena oddaja 21.35 Rezervirano za smeh 22.00 Sherlock Holme.; - film 22.56 TV kažipot - 23.25 Smučarski teki v Bohinju. Goriško-beneški dnevnik UKREPI ODBORA ZA TURIZEM Skoro 30 milijonov namenjenih za propagando v letošnjem letu Skupna deželna propaganda v inozemstvu - Udeležba na sejmih v Ljubljani in Zagrebu ■ Izdelali bodo prospekt o gor is k ih Brdih Na svojem sedežu v Ul. Mazzini v Gorici se je te dni sestal Izvršni odbor pokrajinskega turističnega odbora za Goriško (EPT), da bi pod predsedstvom Maria Del Bena proučil razne upravne zadeve in med drugim tudi odobritev proračuna ter programa za leto 1969. Predsednik je poročal odbornikom o sredstvih za propagando, ki so razpoložljiva v proračunu in ki znašajo 29.8 milijona lir S temi sredstvi bodo podprli izvedbo manifestacij, ki so na programu v letošnjem letu pri avtonomnih turističnih ustanovah v Grade? u in Gradiški ter pri krajevnih turističnih društvih v Gorici in po drugih občinah, med drugim v Tržiču, Ronkah in Krminu. V poštev bodo prišle vse pobude turističnega značaja, ki dajejo jamstvo, da bodo uspele. Dalje bodo pripravili priročnik hotelov na Goriškem za tekoče leto, prospekt s koledarjem za turistične prireditve skozi vse leto, prospekt za valorizacijo lepote Brd, prospekt o Tržiču, reklamne napise ob cestah, oglase po časopisih in za udeležbo na milanskem velesejmu. Del zgornje vsote pa je namenjen za skupno deželno turistično propagando. V ta sklad, ki bo imel 50 milijonov, bodo prispevali deželna uprava, ter EPT iz Trsta in Vidma in turistične ustanove iz Trsta. Gradeža in Lignana. Od teh 50 milijonov bodo potrošili 33.6 milijona za reklamne oglase po časopisih tistih držav, ki pridejo najbolj v poštev za turizem v naši deželi, nekaj nad 1 milijon bodo dali v nagrade, ki jih bodo izžrebali med prisotnimi tujimi turisti: dalje bodo napravili propagandno turnejo s pcrsbnim za to opremljenim avtobus ^>i, kar bo stalo 1.75 milijona Ur, nadaljnih 13.6 milijona pa bodo potrošili za udeležbo na raznih mednarodnih sejmih. Propagandni avtobus bo opravil turnejo v Nemčiji, Švici in na Ho landskem, prevozil naj bi okrog 5000 km; obiskal 32 večjih mest in 256 potovalnih agencij, ki jih bodo oskrbeli s primernim propagandnim materialom. Odobrili so nadalje udeležbo na mednarodnih velesejmih na Dunaju, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Prosvetno društvo «IVAN TRINKO» iz Čedada V DVORANI «A. RISTORI« V ČEDADU jutri, 6. januarja 1969 ob 15. uri Spored: nastop ansambla »BENEŠKI FANTJE* pod vodstvom Antona Birtiča ter ponašena Goldonijeva komedija TAST PO SILI « v Izvedbi goriškega gledališča iz Nove Gorice Avtobusi bodo na razpolago Vstopnina: Odrasli Otroci 200 lir 100 Ur na spomladnem sejmu v Nemčiji, na sejmih v Ljubljani in v Zagrebu (spomladi) ter na raznih drugih mednarodnih manifestacijah, ki jih bo organiziral po večjih evropskih mestih italijanski zavod za trgovino z inozemstvom. S temi in drugimi ukrepi računa EPT, da bo še povečal dotok turistov na Goriško, ki na srečo tudi lani ni občutila krize v več jem obsegu, ker se je zmanjšanemu obisku turistov iz zapadne in severne Evrope postavil nasproti javljen prvič tudi večji obisk če-hoslovaških turistov v Gradežu, Ki bodo prihajaU v skupinah skozi vso poletno sezono v to jadransko kopališče. Odbor je odobril nekatere spre membe v proračunski postavki za lani, ter imenoval novega odbornika Perissima namesto poslanca Marocoa, ki je odstopil. Ob koncu je predsednik poklonil zlato kolajno za zasluge dosedanjemu ravnatelju EPT Camillu Fal-zariju, ki odhaja v zaslužen pokoj. povečan obisk turistov iz Zahodne Poslovitvenemu voščilu predsednika Nemčije in Avstrije. Za letos je na- so se pridružili tudi vsi odborniki. Obmejna blagovna menjava v oktobru Pokrajinski urad trgovinske zbornice v Gorici je izdal v oktobru dve uvozni dovoljenji za 7.8 milijona lir ter 91 izvoznih dovoljenj za 462 milijonov lir. Nadalje so «a dogana« uvozili še za 62 milijonov lir blaga. Uvozili smo za 7.8 milijona lir svežega mleka, za 43 milijonov lir lesa za kurjavo, za 13 milijonov neobdelanega trdega lesa ter za skoraj 5 milijonov žaganega trdega lesa. Izvozili smo južno sadje (223 milijonov lir), tekstilno blago (19.8 mil.), oblačila na splošno (78 mil.), avtomobilske nadomestne dele (16 mil.) ter razne stroje, ploščice, poseben papir itd. za zneske v višini 5 do 15 milijonov lir. Ob koncu oktobra je avtonomni kompenzacijski račun pri Banes dTtalia izkazoval naslednje stanje: saldo 30. septembra 1968: 780 mil; prejeta vplačila v teku meseca 82.9 milijona; Izvršena izplačila v te ku meseca 271 milijonov; saldo 31. oktobra 1968 : 592 milijonov (cca.). lllllIllIlllllIllIllIllllllllllllllJlllllllIllllIllllllllllllluniiilliiiiillllllllllllllllllllllliailllllllllllllllllllillllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllTililIllllllllllllillllll NA PETKOVEM PREDAVANJU V KLUBU «GREGORCIC» Velike možnosti za zimski turizem na Kaninu in v Bovcu Predaval je predsednik Goriške turistične zveze inž. Viktor Klanjšček številni Goričani, ki so prisostvovali v petek zvečer predavanju inž. Klanjščka iz Tolmina o načrtih za športne naprave na Kaninu so bili zelo zadovoljni z izjavami predavatelja. Tistim, ki so bili odsotni, in ki običajno zelo radi hodijo na tovrstna predavanja, je lahko žal, saj so izgubili zares zanimiv večer. Inž. Klanjšček, gozdarski izvedenec je tudi vnet turistični delavec in je že več let predsednik Goriške turistične zveze. Dela več kot dvajset let v Tolminu in je razumljivo, da je vzljubil prelepo Soško dolino. Bil je med tistimi, ki so se pred leti z uspehom zoperstavili načrtom za gradnjo akumulacijskega jezera prj Trnovem, ker bi to pokvarilo za vedno slikovito dolino zgornjega dela toka Soče. Je pa tudi med tistimi, ki se zavzemajo, da bi na Kaninu u-stvarili velik zimskošportni center, ki bi lahko postal med najvažnejšimi v Evropi. Smučišča so in tudi zelo obsežna v višini 2000 metrov, težko je le priti do njih. Načrti predvidevajo gradnjo sistema žičnic in vzpenjač, ki bi ta visoka smučišča približala dolini. Obstajata dva načrta za valorizacijo kaninskih smučišč. Prvi predvideva gradnjo žičnic in novih hotelov s kapaciteto 600 postelj. Ti hoteli naj bi bili v Bovcu. Za ta načrt je potrebna pomoč Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ly baje gleda z dobrohotnostjo investicije v tem predelu. Precejšnjo vsoto denarja bi bilo treba dobiti doma in tudi tu so izgledi pozitivni. To naj bi veljalo 16 milijard starih dinarjev in ko bi u-speli dobiti finansiranje bi gradnja trajala tri leta. Drugi obsežnejši načrt pa bi zahteval okrog 40 milijard starih dinarjev in v tem primeru bi dobili v Bovcu kapaciteto 5000 ležišč. Nastalo naj bi pravcato visokogorsko turistično mesto, ki bi bilo izkoriščano za smučanje celotno zimo In pomlad in v ostalih mesecih pa za poletni turizem. Za takšno investicijo pa bi bila potrebna izdatna pomoč iz tujine, tako finančna kot propagandistična s stram velikih turističnih agencij. O tem je govoril inž. Klanjšček in svoja Izvajanja ponazarjal s I čenja dveh avtomobilov zaradi preštevilnimi diapozitivi. Marsikdo iz- I hitevanja. Na srečo ni bil nihče med poslušalcev si je na tihem ranjen. predstavljal, kaj bi pomenil za vso Soško dolino in tudi za naše mesto tak športni center na Kaninu. Na mah bi se spremenila ekonomija večkrat zapuščene Soške doline. Pred tem predavanjem je inž. Klanjšček prikazal še celo vrsto diapozitivov o Poljski, kjer je bil lani poleti kot eden izmed jugoslovanskih gozdarskih izvedencev. Pred nami so se vrstile slike iz raznih poljskih mest od južnih do baltskih pokrajin in vse to je predavatelj ponazarjal z zelo prijetno jn domačo govorico. Predavatelj je mnogo potoval, ker zastopa Jugoslavijo v eni izmed komisij mednarodne organizacije FAO. Na vseh svojih potovanjih je posnel več tisoč diapozitivov. Zaradi tega ga je predsednik kluba Waltritsch povabil, naj se še kdaj oglasi v klubu «Simon Gregorčič«. Vespistka podrla otroka v Pevmi Sinoči okrog 20. ure so pridržali za 7 dni na zdravljenju v goriški bolnišnici 3-letno Heleno Vižintin iz Pevme štev. 23. Ko Je deklica šla v spremstvu svoje matere peš po Ulici Bellaveduta, jo Je od zadaj zadela in podrla vespistka iz Sent-mavra, Marija Predan. Nesreča Sovodenjca na delu v gozdu Včeraj okrog 16. ure so pripeljali v goriško splošno bolnišnico 25-letnega Bratislava Černiča iz Sovodenj st. 40. Zdravniki so mu ugotovili rano na palcu leve noge kjer si je odrezal tudi kos prsta ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Černič je odšel v očetov gozd blizu Vrha kjer mu je pri podiranju akacijevega drevesa sekira odletela ter se mu zapičila v levi palec z navedenimi posledicami. Ob tisti uri se je peljal 30-letni Giuseppe Vittorelli iz Gorice, Ul. Veniero v Ulico Vittorio Veneto s fiatom 124. Iz središča mesta proti bolnišnici pa je privozil alfa ro-meo 1300 26-letni Lucio Comar, doma iz Cervignana, ki je hotel prehiteti neko drugo vozilo. Pri tem pa ga je zaneslo še bolj na levo in posledica je bila, da je trčil v fiat 124. Goriški karabinjerji so u-gotovili nekaj škode na obeh vozilih. TV ODDAJA O UMOBOLNICI Vsi bolniki se strinjajo da je novi sistem boljši Po odpravi pregraj je OPP postal res bolnišnica - Skupni sprehodi bolnikov v okolico Italijanska televizija je v svoji oddaji TV 7 v petek zvečer pokazala med drugim tudi pokrajinsko umobolnico v Gorici in poročevalec Sergio Zavoli je obenem prikazal njene probleme v zvezi z revolucionarno reformo zdravljenja, ki jo je uvedel dosedanji vodja OPP dr. Basaglia. V reportaži je Zavoli najprej pokazal okolje umobolnice ter njeno zunanje obeležje z obsežnim parkom vzdolž zidu, ki predstavlja tudi državno mejo z Jugoslavijo. V skupnem intervjuju z ekipo zdravnikov in bolničarjev smo lahko prisostvovali zanimivi izmenjavi mnenj za in proti reformi postopanja z bolniki, ki se je začela že leta 1962, ko so v prvem oddelku podrli žično ograjo, ki je omejevala prostost bolnikov ter kvarno vplivala na njihovo zdravljenje. Prof. Basaglia je v svoji izjavi dal poudarek osebnosti bolnika, ki je po njegovem važnejša kot pa bolezen sama, čeprav je oboje v neposredni zvezi. Zavoli je nato intervjuval vrsto pacientov kar v parku in njihove izjave so bile nad vse zanimive. Vsi so soglašali s tem, da je mnogo boljši sedanji način zdravljenja, ki je vrnil OPP njen značaj bolnišnice, prej pa je bila bolj podobna zaporu z vsemi omejitvami svobode in s surovim ravnanjem z bolniki. Obenem so poudarili bolniki razliko med revnimi in bogatimi pacienti. Revni so bili v prejšnjem režimu ponavadi zapostavljeni, do-čim so si bogati lahki pridobili določene privilegije in v posebnih bolnišnicah lahko ohranili tudi svoje državljanske pravice kljub nasprotnim zakonskim predpisom. Zato je neki mlajši bolnik, ki je prišel tistega dne v bolnišnico samo na kontrolni pregled, ker je že skoro ozdravel, izjavil, da je denar in pa stalno delo prvo in osnovno, kar je potrebno, da se lahko uvrstiš v človeško družbo. Končno nam ja reporter pokazal tudi skupni sprehod bolnikov v prosto naravo v okolici Gorice v spremstvu bolničarjev. Med temi smo o-pazili tudi Ivota Klanjška, ki je spremljal bolnike na njihovem sprehodu po goriških Brdih. Interpelacija ministru zaradi delavcev v Tržiču Senator PSIUP Altoarello je poslal ministru za delo Interpelacijo v zadevi elektrovariicev ladjedelnice v Tržiču, ki so v sindikalnem sporu z vodstvom ladjedel-•iimiiiiniiiiimiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiimiiiiiiiit Pogreb na Vrhu Prejšnji teden so na Vrhu pokopali 87-letnega Gina Fonzarija, ki je spadal med najstarejše vaščane. Pokojnik se je pred kakimi 17 leti priselil iz furlanske ravnine na Vrh kar je izreden primer, saj se po navadi vrši preseljevanje v nasprotni smeri, ko se Vrhovci odseljujejo v dolino kjer je lažje življenje. Pokojnik je bil upokojen ter se je ukvarjal s čevljarstvom. Zapustil je sina Viktorja, ki je zidarski delavec. Včeraj-danes Trčenje pri prehitevanju Včeraj nekaj po 13. uri je prišlo na šempetrski cesti v Gorici do tr- VESTI Z ONKRAJ MEJE Priprave za gradnjo mejnega prehoda med Vrtojbo in Šempetrom Gostovanje Goriškega gledališča v Čedadu - Slikarske razstave v Novi Gorici Pospešene priprave na gradnjo avto cest Šentilj - Nova Gorica ter dela na cesti Villesse - Gorica so spodbudila tudi novogoriško občinsko skupščino, da je začela temeljito razmišljati o vzporednem reševanju nekaterih problemov povezanih s prometom med Jugoslavijo in Italijo na njenem območju. Zadevna problematika je našla svoj odmev na zadnji seji te skupščine, ki je Pila tik čred novoletnimi prazniki. Na seji so se zavzeli predvsem «a pravočasno ureditev novega mednarodnega prehoda med Vrtojbo in Šempetrom ter ta ured1-tev priključkov s tega preboda na sedaj obstoječe cestno omrežje. Pooblastili so predsednika skupščine in upravne organe, da sačno oodvzemati v zvezi s tem potrebne ukrepe. Zdi se, da le zaenkrat nekako zagotovljenih za tacetna iela pri rešitvi omenjenih oroble-nov 400 milijonov dinarjev, kar pa Je seveda mnogo premalo tudi za njihovo dovršitev. Trenutno le tako, da urbanistični strokovnjaki pripravljajo sedaj načrte, da oi prehod čimbolj smotrno povezali s prehodom na italijanski strani meje. To v giatnem ne bo te- žavno, ker Je že dosežen sporazum o lokaciji prehoda na obeh straneh meje. Po daljši razpravi so na seji skupščine sprejeli sklep, da Je treba močno pospešiti Izdelavo ostalih zazidalnih načrtov, da bo čimprej Jasno, kaj in kako graditi ter seveda, kako urediti začasno povezavo z obstoječim omrežjem cest, dokler ne bo dograjena avto cesta do meje. Vzporedno pa so potekali že tudi razgovori med predstavniki nekaterih delovnih organizacij in novogoriške banke. Doseženo je bilo soglasje o tem, da omenjene organizacije ustanovijo skupaj z banko posebno gospodarsko združenje, ki bo poskrbelo za izgradnjo prehoda tei objektov na njem. Združenje bo pritegnilo k sodelovanju tudi podjetja drugod iz Slovenije in Jugoslavije, ki so zainteresirana za to, da bi imela ob prehodu svoje objekte. * • * Goriško gledališče bo obiskalo v ponedeljek Čedad Občinstvu se bo predstavilo z Goldonijevo Komedijo «Tast po sili«. S tem 1eiom ie doživelo pred kratkim izredno io-pel sprejem slovenskega oočinFva na Tržaškem. Komedijo je ležua’ znani gledališki in filmski režiser Jože Babič, ki je dlje časa deloval tudi pri Slovenskem gledališču v Trstu. V Čedadu bo gledališče nastopilo v okviru prireditev ■posvečenih dnevu izseljencev. Napovedan imajo velik obisk iz raznih krajev v Beneški Sloveniji. • • * Med kulturnimi dejavnostmi v novogoriški občini je nedvomno najbolj razvita slikarska. Lani se je zvrstilo v avli občinske skupščine nad 10 pomembnejših slikarskih razstav umetnikov, ki so doma na Goriškem ali pa tudi drugod. Med njimi sta se predstavila tudi dva umetnika iz zamejstva. Kaže, da bodo novogoriški kulturniki nadaljevali s to prakso tudi letos. 4. januarja bosta v avli občinske skupščine predstavila svoja dela akademska slikarja Milivoj Dominko ter Silvester Komel. Gre za mlada umetnika, ki sta se v raznih tehnikah uveljavila Ziastl z vrsto motivov, ki obravnavajo Goriško. Sočasno razstavlja svoja moderno zasnovana dela v razstavnem prostoru turističnega društva akademski slikar Rafael Nemec. Napovedanih pa Je za prihodnje mesece še več drugih razstav. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 28. do 4. januarja se Je v goriški občini rodilo 29 otrok, umrlo 12 oseb, poročilo se Je 6 parov in 6 so Jih oklicali. ROJSTVA: Alessado Nanut, Anto-nietta De Francesco, Nevio Grillo, Stefano Mauri, Massimiliano Paulin, Marilena Fabro, Alessandra Pozzetto, Massimiliano Valenti, Rosa Bortune, Andrea Fiale, Geno-veffa Caramnante, Edoardo Sartori, Antonella Dal Mas, Milena Moret-to, Diana Mulic, Paola Di Bert, Raffaela Petemich, Daniela Duca, Pamela Zambon, Roberto Tabaj, Sara Sigmund, Edi Mocchiuttl, David Medvedich, Silvestra Visintin, Donata Piemonte, Anita Cotič, Mi-chela Buffa, Daniele Marini tn Fran-cesca Visintin. SMRTI: upokojenec 65-letni Giuseppe Bardelotto; gospodinja 71-letna Gioconda Paoletti, vd. For-coni; upokojenec 90-letni Stefano Salmaso; gospodinja 73-letna Marija Biziak, por. Sfiligoj; gostilničarka 79-letna Angela Cheberi, vd Šuligoj; delavka 57-letna Zora Cu-strin; šofer 58-letni Luigi Corsi; u-pokojenec 74-letni Agostino Calli-garis; težak 50-letni Giuseppe Vrech; upokojenka 85-letna Romana Lergetporer, vd. Lussin; gospodinja 62-letna Paola Cescutti, por Macuz; upokojenka 60-letna Adele Gasparutti, vd. D’Addazio. POROKE: uradnik Renzo Turus in gospodinja Mirella Montagner; dekorater Renato Toso in tekstilna delavka Elvina Bandelll; profesor Bruno Medeot in dijakinja Lu-cilla Verioli; zasebni uradnik Giu-lio Andretti in prodajalka Bruna Pelesson; finančni stražnik Giuseppe Guidera in prodajalka Loreda-na Del Vento; mizar Luciano Ber-gamasco in tekstilna delavka Emi-lia Princi. OKLICI: karabinjer Franco Fo-lenghi in uradnica Anna Pascolo; mizar Sergio Colautti in delavka Anna Braini; profesor Roberto Co- li in študentka Annamaria Bres-san; delavec Giovanni Tabroni in delavka Lucia Ciubej; zasebni uradnik Dario Sfiligoj in uradnica Giu-lietta Del Grosso; uradnik Roberto Del Stabile in uradnica Laura In-terbartolo. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’Udine, Trg S. Frančiška 5, tel. 2124. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna al «Reden-tore«, dr. Fitz in Enneri, Ul. Ro-selli 23, tel. 72340. RONKE Danes )e odprta lekarna «All’An-gelo« S. Olivetti, Ul. Roma 22 — tel 77019 Dežurna cvetličarna v Gorici Danes je v Gorici odprta cvetličarna Reichmann, Corso Italia 34, tel. 5371. Darovi in prispevki Dijaškemu Domu v Gorici je darovala družina Karla Kumarja iz Gorice namesto cvetja na grob pokojne Angele Šuligoj 5000 lir. Za krvno banko v Gorici so darovali: družina Michele Bancheri 10.000 lir; družina Vincenzo Giu-ilano 10.000; družina Rizzutto-Pun-teri 5.000; družina Pilato 5000; in družina prof. Miani 10.000. Vaša zlatarna v Gorici ŠULIGOJ UST. LETA 1908 GORICA, UL. CARDUCCI 49 Bogata izbira ur in zlatnine niče že od lanskega oktobra. Senator priporoča, naj bi se minister na prihodnjem sestanku v torek 7. t. m. zavzel za pravično rešitev tega spora. Angelo Šuligoj so pokopali v Pevmi Pretekli ponedeljek so imeli v Pevmi lep pogreb, ko so na tamkajšnje pokopališče spremili k zadnjemu počitku znano gostilničarko iz Drevoreda XX. septembra v Gorici gospo Angelo Keber vdovo Su ligoj. Pogreba se je udeležilo veliko število sorodnikov, znancev in prijateljev in med njimi tudi sin Srečko, ki je sedaj za župnika v Medani, kjer je na splošno priljubljen. Pri pogrebnih svečanostih je sodelovalo kakih 20 duhovnikov in številni pogrebci, ki so hoteli s tem izkazati še zadnjo čast priljubljeni pokojnici. Cerkvene obrede je za materjo opravil sin Srečko, pevci iz Medane, ki jih je za to priliko vodil znani goriški rojak Ludvik Zorzut, pa so ji zapeli v slovo. Pokojnica je bila stara komaj 31 let, ko je izgubila moža ter je ostala sama s še majhnimi otroki, med katerimi je tudi Albin, ki sedaj poučuje na slovenskih šolah na Goriškem. Z odločno voljo je premagovala življenjske težave ter z nemajhnimi žrtvami spravila svoje otroke do kruha. Obenem je našla dobro besedo ali nasvet za vse, ki so se k njej zatekli. Dočakala je 79 let starosti. Dobri slovenski ženi in materi želijo znanci in prijatelji miren počitek, družini pa izrekajo iskreno sožalje. Gostovanje v Gorici gledališča iz Aquile V okviru letošnje gledališke sezone bo v torek 7 t.m. gostovalo v Gorici v dvorani UGG stalno gledališče iz Aquile, ki bo predvajalo delo avtorja Lope de Vega Carpio «Plačan dolg» (Un debito pagato). Začetek predstave ob 21. uri. Vstopnina po 1000 lir za sedeže v parterju ter po 600 lir za stranske prostore. Abonma za šest predstav v sezoni v parterju 4500 lir; delavske skupine po 3.500 lir, dijaški abonma 3000 lir. Urnik trgovin za nedeljo in ponedeljek Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo jutri, v nedeljo in na praznik Treh kraljev v ponedeljek veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik: V nedeljo, 5. januarja: vse trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo dežurne cvetličarne Reichman v Gorici. V ponedeljek, 6. januarja: Trgovine ostanejo ves dan zaprte. Poslovale bodo samo mesnice od 7. do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure ter pekarne in mlekarne v dopoldanskih urah samo za razdelitev kruha in mleka. t> ur ivu CORSO. 15.00—22.00: «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare 1’amico misteriosamente scomparso in Africa?«, A. Sordi in Nino Manfredi, italijanski film v barvah. VERDI. 15.30—22.00: «C’era una volta ll West->, H Fonda-in C. Car-dinale; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 15.15-22.00: «Giu-gno '44 sbarcheremo in Norman-dia«, M. Remle in B. Sullivan; Ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA. 15.00—21.30: «Lucrezia», O. Berova in G Garko; italijan-sko-avstrijski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15-21.30: «1 due pom-pieri«, F. Franchi in C. Ingrassia; italijanski kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 14—22: «15 forche per un assassino«, C. Hill in S. Andersen. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 14.00: «Colpo grosso alla napoletana«, R. Welch in R. VVagner. Kinemaskope v barvah. I*RINCIPE. 14—22: «Sissignore», U. Tognazzi, Maria Grazia Buccella, v barvah SAN MICHELE. 14.00: «Nel sole«, Al Bano in R. Power. V barvah. V KONFEKCIJI se začenja velika razprodaja MONCARO z izrednim popustom do 3(h> GORICA, VERDIJEV K0RZ0 113-117 na vsem konfekcijskem blagu za moške, ženske in otroke Izredno ugodne cene za vse drugo blago Zelo ugodna prilika za nakup! Prihiorski7Hmvnik; VEDNO SE PRITOŽUJEMO, DA JE MRAZ, TODA... Pred šestimi leti je mrzli val razsajal po vsej Evropi in povzročil veliko škodo Huda zima je stala Evropo 600 milijard lir - 19- januarja je bilo tudi v našem mestu 10 stopinj pod ničlo, nekaj dni prej v Bosni pa kar 37 stopinj Take zime, kakor je bila zima v letu 1962-63, ni bilo nad sto let. Bila je najdaljša in najbolj mrzla, najdražja in najbolj tragična. Bila pa je polna zimske lepote in bele opojnosti, še celo mnogo človeških src se je omehčalo in pomado potrebnim pešcem po cestah in avtomobilistom. Zima je pričela sredi decembra in je trajala do marca ter je pokrila zemelisko površie od Švedske do Sicilije. (Prim. dn. je poročal dne 30. 12. 62 o mra-zu pod nasledniim naslovom: «Sneg, led in mraz po Evropi. pav, Italija pod plastio snega. Hud mraz na Juž. Tirolskem. V Palermu in Cosenzi 20 st. pod ničlo. Tudi od drugod poročila o hudem mrazu in snegu, bojijo se, da bo mraz narastek« Zamrznjene so bile premnoge reke kakor Temza, Donava, Hen, Marna in veliko drugih, na katerih so se šoortniki drsali. Premnogi ljudje so bili odrezani od svojih središč in 7°meteni v globokem snegu. Teko so bile nekatere vasi v Angliji osamljene po dva me-se”a. Na škotskem je bil sneg teko visoko nametan, da so l'"difi hodili v višini streh in c~lc ovce so se zatekale na strehe. da se niso zadušile v globokem snegu. V severni Brita-nii' se je zrušil steber, ki je rial pokonci 4000 let, in je teh-t51' 26 ton Pesek, s katerim so Posipali ceste, se je zbiral po cestnih jarkih iri globelih v ionah in so ga s plameni talili, da so ga laže odstranjevali. V Francili so se pojavljali volkovi, ki jih ni bilo 50 let, v srednji Italiji so volkovi trgali ovce in žrli po cestah mrho-v‘'ho in ustavljali celp cestni Promet po 3 ure in več, čeprav so šoferji hupali na vso moč tu svetili v volkove z žarometi. da bi jih preplašili, a volkovi se niso zmenili za strah. Zima je zahtevala 2000 človeških življenj. Ponekod so se zime veselili, posebno v kra-■jih, kjer se le redko zima poklja kakor na Capriju, v Barceloni, Marseillu in drugod ob Ri°rju, kjer je sneg pobelil o-bale. Takratna zima je bila kaj čudna. Tako so v Angliji pone-k-ou kopali repo z vrtalnimi stroji, na Danskem so med o-t°k vozili z avtobusi po ledu, ra prelazu Sv. Bernarda so kapucini s svojimi bernardinci odšlj z gore v bolj varne doli-nrka. 4’ Er 43 sarai, 44. An-rijj3- H aaegila, 43. stanar, 49. Elbasan. HORO SKOP Veljaven od 5. do 11. januarja 1969 OVEN (od 21. 3. z' As. do 20. 4.) Preveli-( J ka zahtevnost in ne- j popustljivost v Iju-bezenskih zadevah bosta rodili prepire in nezadovoljstvo. Morate malce popustiti, saj boste le tako dosegli vedrino. Na delu ne bo nobenih posebnih novic. Bolele vas bodo noge M sledicam BIK (od 21. 4. do /Z20. 5.) Ne smete biti preveč ljubosumni, sicer boste J postali smešni za ^osebo, ki jo imate radi. Prejeli boste zelo važno pismo, ki bo vplivalo na vašo usodo. Imeli boste precej domačih opravkov. Teden je primeren za nakupe. Priporočamo vam, da vzamete čistilo. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6). Ne spuščajte se v nove pustolovščine; utegnili bi pokvariti svoj dobri sloves in uničiti družinski mir. Na delu boste dosegli velike uspehe. Storili boste tudi neki pometen korak, s katerim boste pomagali nekemu sorodniku Ozdravili .boste, če boste pazili na živce. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Uporabiti , boste morali vso | svojo prisebnost id duhovitost, da se izognete zlim po-obrekovanja. Imeli boste neki obisk. Z dobro voljo in spretnostjo se boste močno uveljavili v svoji »luž-bi. Telesne sile se vam bodo okrepile. Bodite zmerni pri jedi. LEV (23. 7. do 22. Z \ 8.) V čustvenih za-f | deva^ boste zašli v l / zagato, iz katere se \. J boste le težko iz-Vv—motali, če boste vztrajni se bo končno vse popravilo. Priporočamo vam varčevanje, ker se vam utegne zgoditi nekaj, za kar vam bodo potrebni prihranki. Pazite se pred skoki temperature. DEVICA (od 23. 8. • / A A do 22. 9.) Ne ob- f I \ našate se prav do 1 J oseb drugega spola, * j/ ker ste zaradi laskavih izjav postali ošabni. Človek se mora vedno zavedati, da ni nikoli izpil čaše modrosti do dna. Zaradi omejenosti nekega vašega predstojnika ne boste mogli napredovati. Boste polni energije, TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Neko zanimivo srečanje bo prispevalo k temu, da se spremeni zelo neugodni položaj v zvezi s čustvenimi zadevami. Zatem bo zavladala sreča. Na delu boste doživeti mnogo zadoščenja. Plačali boste tudi dolg, ki vas že dolgo tare. Zdravje na splošno dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ne bodite obupani, če nimate sedaj sreče v ljubezni, saj morda oseba, ki vas ne mara, niti ne zasluži tako toplih čustev. Gmotni polnžaj bo trden in nastale bodo tudi možnosti za njegovo izbo jšanje. Priporočamo vam več počitka. STRELEC (od 22. 11. -v d° 20. 12.) Čutili / t V\ boste nova, mehka ( I ) \ 'n nežna čustva, ki V A J vafo jih bo tudi V(JL y uspelo izraziti ljubljeni osebi. Prejeli boste nepričakovano pismo. Na delu bodite zadovoljni s tem, kar imate. Celo v igri boste imeli srečo. S pomočjo diete Sl boste popravili zdravje. ----- KOZOROG (od 21. f A 12. do 20. 1.) Do- ^A]ž|veli boste znači-'en trenutek, kj bo , uvod V srečen do- godek. Vendar se morate paziti pred prevarami. V zvezi z delom boste rrejeli neko vabilo, od katereqa bo odvisna vaša prihodnost. Pazite se pred prepihom in na krvni pritisk. VODNAR lod 21. L do 19. 2.) čustveni odnosi utegnejo imeti razne sence Prav bi bilo, da bi pravilneje usmerili svoje življenje. Na delu boste našli pravo pot le s potrpljenjem in zdravim razumom Cas je ugoden za umetniške dejavnosti. Pazite na zdravje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Končno ste našli pravo pot, da boste izrazili vsa svoja čustva. Je možnost zelo zanimivega srečanja. Prejeli boste telefonski poziv. Tedžn je primeren tudi za bolj tvegane pobude. Prejeli boste zelo zanimivo novico. Imeli boste želodčne in črevesne motnje. Nogometaši Primorja povabljeni na Škotsko Vest o vabilu je podpredsednik Primorja Sedmak sporočil na društvenem družabnem večeru V ponedeljek je priredilo Primorje v društveni gostilni na Proseku družabni večer za tekmovalce in simpatizerje, na katerem se je zbralo nad 130 privržencev tega športnega društva. Med prisotnimi so bili tudi nekateri ustanovitelji Primorja iz leta 1924 (Kapun Franc, Trampuš Stano. Rupel Milan, Trobec). Prisotne je najprej pozdravil društveni tajnik Lukša Marino, nato pa je imel priložnostni govor podpredsednik Primorja Srečko Sedmak, ki je med drugim poudaril, da so ti družabni večeri postali že tradicionalni praznik Primorja. Sedmak je izrazil zadovoljstvo, da se je Primorje se preteklo nedeljo ni pustilo presenetiti niti od druge proseške ekipe, Libertasa ..............................illlliull...iimnillll.■■■■■■.■■■■■........milim..............................................lliiiilliimmliiil IZREDEN USPEH BOROVE ODBOJKARSKE ŠOLE DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 5. januarja 1969 NOGOMET t. amaterska liga ’4.30 v Stadrežu Juventina — Itala 3. amaterska liga 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Coop S I 10.30 v Nabrežini Libertas Prosek — Vesna 11.00 v Trstu, Ul. Flavia Inter — Zarja 14.30 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia — Breg Mladinsko prvenstvo 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Breg — Gaja (zaostala tekma) KOŠARKA Naraščajniško prvenstvo 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Lloyd B — Bor Promocijsko prvenstvo 14.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Tricolore JUTRI Ponedeljek, 6. januarja 1969 NOGOMET Začetniški (pokal Pacco) 09.30 V Miljah Breg — Triestina Pol odbojkarske ekipe Bora kandidira za B reprezentanco Danes odpotujejo na pregledni trening B reprezentance Orel, Plesničar, Uršič in Pučka KOŠARKA Naraščajniško prvenstvo 10.00 v Trstu, šola na Greti Mivar — Bor Italijanska odbojkarska zveza je sklenila letos še bolj razširiti svojo mednarodno aktivnost. Moška A reprezentanca se je pred kratkim vrnila iz Francije z dvema pomembnima zmagama nad prekoalpskimi sosedi. Italijanska reprezentanca je pod vodstvom novega trenerja Čeha Jožefa Kozaka močno napredovala in je zdaj (po zmagi nad Francijo) vsekakor v samem zahodnoevropskem odbojkarskem vrhu. Da bi si ustvarila dovolj zaledja za svojo A reprezentanco je italijanska odbojkarska zveza sklenila organizirati tudi B reprezentanco, katero pa bodo sestavljali le igralci, ki sicer nastopajo le v prvenstvu B lige. Prav tu pa je slovensko Športno združenje Bor iz Trsta prejelo veliko priznanje za svoje delo (in z njim seveda tudi igralci in trener Jurkič): odbojkarska zveza je namreč med 25 kandidati za to reprezentanco določila kar štiri borovce. Nobenemu drugemu društvu ni u-spelo uvrstiti med kandidate za B reprezentanco toliko svojih igralcev. Med 15 društvi je sedem društev prispevalo po dva igralca, ostala pa le po enega. To je najlepši dokaz o veljavnosti Borove odbojkarske šole in je treba za tak uspeh in priznanje igralcem, trenerju in društvu res iskreno čestitati. Danes se bo v Firencah zbralo naslednjih 25 kandidatov za sestavo B reprezentance: Orel, Plesničar, Fučka in Uršič (Bor Trst), Reale in Giusti (Bellucci L’Aquila), Chia rini in Giorgi (CSI Chia vari), Cel-lini in Tartegni (Portuali Ravenna), Giordano (Alessandria), Cavallo in Durante (Messina), Moro (Aosta), Negri in Mazzoni (Mantova), Ram-belli (Casadio Ravenna), Borghi (CIAM Modena), Cepelli in Aristar-chi (La Torre Reggio Emilia), Roj in Fornaroli (Genova), Casali (Bo-voli Bologna), Leonardi (Tosoni Terni), Regazzi (Montesi Pesaro). Iltllllll Silvano Simeon zopet doma RIM, 4. — Silvano Simeon, italijanski državni prvak v metu diska (61,72 m) se je danes vrnil v Italijo iz ZDA, kjer ga je v Houstonu operiral na srcu sloviti ameriški kirurg prof. De Backey Operacija je odlično uspela in Simeon bo proti koncu letošnjega leta lahko začel zopet trenirati. Al Oerter najboljši športnik ZDA 1968 NEW YORK. 4. — Ameriški športni časnikarji so v anketi za podelitev nagrade Sullivan, ki jo dobi vsako leto najboljši ameriški športnik, izbrali za najuspešnejšega športnika ZDA v letu 1968 metalca diska Ala Oerterja, ki je osvojil zlato olimpijsko medaljo v svoji disciplini na kar štirih olimpijskih igrah: v Melbournu, Rimu, Tokiu in lani še v Mehiki. Zanimivo je, da niso v tej anketi uvrstili Boba Beamona (8,90 m v skoku v daljino) in še nekaterih drugih svetovnih rekorderjev niti med prvih petnajst najboljših ameriških športnikov. NOGOMET Dosmrtna diskvalifikacija za napad na sodnika FIRENCE, 4. — Toskanski deželni odbor FIGC je dosmrtno diskvalificiral tri nogometaše, ki nastopajo v neki deželni ligi. Nogometaši ne bodo smeli več igrati, ker so med nekim srečanjem napadli sodnika. zbralo toliko ljudi, kar potrjuje, da vaščani živo sledijo delovanju društva. «Primorje si je letos zastavilo za cilj prestop v višjo ligo — je nadaljeval podpredsednik društva — ves čas se pa zavedamo, da ta naloga ne bo lahka. Tega pa se gotovo zavedajo tudi vsi tekmovalci, ki bi morali še bolj redno posedati treninge, predvsem pa rezervni nogometaši.* Srečko Sedmak je tudi povedal prisotnim, da je Primorje pred dnevi prejelo vabilo za povratno prijateljsko tekmo na Škotskem proti klubu Academic Aire iz Glasgovva. Predlog, naj bi gostoval na Škotskem tudi pevski zbor «Vasilij Mirk* so Škoti sprejeli z navdušenjem. Zdaj imajo seveda Prosečani pri uresničitvi tega gostovanja velike denarne težave. Imeli so že več posvetovanj in če jim bo uspelo rešiti vse težave bodo odšli letos julija na Škotsko športniki in pevci. Gostovanje v Glasgowu bi seveda pomenilo ne le za Prosek, ampak tudi za vso manjšino velik dogodek. Za zaključek je Sedmak izrekel vsem prisotnim v imenu društva novoletna voščila, nakar so odlikovali tri najbolj zaslužne igralce Primorja. Verginela je dobil za 100 odigranih tekem zlato medaljo, Sardoč za 75 tekem srebrno in Furlan za 50 odigranih srečanj bronasto. Uspehov v novem letu je nato zaželel še društveni predsednik Mi ro štrekt-lj, ki se je tudi zahvalil vsem dobrotnikom in podpornikom Primorja. Prisotni so se nato predali prijetnemu razpoloženju ob kozarčku domačega vina in zvokih tria vaške godbe. BRUNO RUPEL A RETTA U L T R A I H I N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo « L A CLESblDRAi Trst Piazza S Antonio Nuovo N 4 I nadstropje im mm t:\mm Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! tzraden popust — Garancija — SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno -potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOŠNA PLOVBA« Piran -Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341-23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 AVTOPROMET GORICA NOVA GORICA TELET. 21024 PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH Dnevno obratujejo vse vlečnice. Lepa smučišča in tereni za druge zimsko-športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo nrano, vinom in drugimi pijačami. Tel. hotel Poldanovec 21313, 21314 o< še PARK HOTEL GORICA di : šj J U ° ' m ni NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno /n gostilna *Pri Hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna", Zv bi da ■' razen torka in barski program telelon 21-239 n, V: ec B TRST, 4. — Pred dnevi je bil v kavarni Firenze v Trstu 6. šahovski brzotumir tržaškega šahovskega društva. Udeležilo se ga je 28 igralcev. Prvo mesto sta si delila Rupeni in Ierco, na drugem mestu pa sta bila Justek Kovačič in dr. Božidar Filipovič GOSTILNA « NA KLANCU* Seča (Portorož) št. 81, telefon 73-588 — ob glavni cesti proti Pulju dno sveže morske ribe IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA HOTEL Sl.o™ LJUBU 4 IVI A TITOVA UL. 10-TKL.OU 20641 DO 20645 n -s; :: LL‘- Vaša jnffii HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO' Z DELIKATESO. EKSPRESOM. SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA « APERITIVN1 BAR Herrcra se bo vrnil v Španijo? ..........iiimimiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii............»iniiiiiin..................................................................... NOOOMKI DANES Jfcft JLs lUA (14. kolo) BARI - LAZIO Paolo Toselli BRESCIA - SPAL Sergio Gonella CATANZARO - PERUGIA Gaetano Mascali COMO — REC.GIANA Francesco Panzino GENOA — MANTOVA Alessandro D’Agostini LIVORNO — CESENA Domenico Serafino MODENA — REGGINA Umberto Branzoni MONZA - LECCO Cesare Gussoni PADOVA - CATANIA Gian Gaetano Vacchini TERNANA - FOGGIA Mario Bernardis A SKUPINA C (16. kolo) CREMONESF - NOVARA G. Battista Sgherri LEGNANO - RAPALLO Luigi Andreoli SAVONA - MACO.B1. ASTI Franco Latanzi SOLBIATESE - PRO PATRIA Mario Beretta SOTTOMARINA — BIELLESE Arnaldo Prati TREVIGLIESE - ALESSANDRIA Carmine Rodomonte TREVISO — MARZOTTO Domenico Lavetti UDINESE — PIACENZA Piero Bianchi VERBANIA - VENEZIA Ermanno Ghetti SEVILLA, 4. — V nekem intervjuju za seviljski radio je trener Rome Helenio Herrera izjavil, da se bo vrnil v Španijo. Dejal je, da je prejel že več ponudb raznih španskih nogometnih klubov, pri katerih naj bi prevzel službo trenerja. Nj pa povedal, kdaj namerava zapustiti Italijo. TENIS POKAL SUNSHINE Zmaga Avstralije nad ekipo ZDA MIAMI BEACH, 4. — Avstralija je zmagala na mednarodnem teniškem tekmovanju za pokal Sun-shine, ki je nekakšen Davisov pokal za mladince. Avstralija je v finalu premagala ZDA z 2:1. Izidi finala so bili taki: MoKinley (ZDA) — McDonald (Avstralija) 2:0 (6:4, 6:2), Doerner (Avstralija) — Robhins (ZDA) 2:1 (3:6, 6:0, 6:2), McDonald : Doerner (Avstralija) — MdKinley : Robbins (ZDA) 2:0 (6:4, 15:13). Srečanje dvojic je trajalo več kot dve uri. ihhihiihiiiiihhhhiihihhhiihihihihhhiihihiihihiihhiiiiiihihhhhhihiihhhhihhhhihihhhihiiiiiiii umm DANES NA STADIONU AZTEC0 Povratni dvoboj Mehika-Italija Riva bo gotovo igral, za Rivero pa bo odločil zdravnik CIUDAD MEXICO, 4. — Ferruc-cio Valcareggi bo šele jutri objavil postavo italijanske reprezentance, ki se bo drugič spoprijela na stadionu Azteca z najboljšimi mehiškimi nogometaši. Po včerajšnjem treningu je italijanski trener najavil nekaj sprememb. Če se ne bo premislil v zadnjem trenutku, bo Valcareggi poslal na igrišče Alberto-sija, Malatrasija in morda tudi Mer-la. Gotovo pa ne bo Castana, ki zaradi natega mišice ni mogel niti trenirati. O nastopu Rivere pa bo odločil zdravnik, medtem ko je splahnel tudi strah, da Riva ne bi mogel igrati. Dr. Fini je med pregledom igralcev ugotovil, da so vsi pri najboljšem zdravju in da «bo-lehajo* kvečjemu zaradi «krize zavračanja* in to zaradi višinske razlike in prilagoditve okolju. Zato so igralci nekoliko trudni, vendar domnevajo, da bodo do nedelje, ko se bodo ob 19 uri po italijanskem vsi v času predstavili občinstvu, najboljši formi. Da ne bi preveč utrudil igralcev, je Valcareggi včeraj odredi) (p lahek trening. Valcareggi je izjavil, da bo nedeljska tekma težja tako za Italijane kot mehiške igralce, ker obe enajsterici poznata napake in vrline druge. V mehiških vrstah bodo gotovo zamenjali vratarja Calderona, ki no si po njihovem mnenju največjo krivdo za poraz. Po včerajšnjem treningu je bil mehiški tehnik Raul Carderas optimistično razpoložen. Prepričan je namreč, da bo mehiška reprezentanca bolje zaigrala, medtem ko italijanska ne bo mogla prekositi same sebe. SUPER MARKET v SEŽANI Najkvalitetnejše prehramnene potrebščine Tobačne izdelke Teksti) in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Kozmetiko Izdelke domače obrti PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini v Divači Lokvi Senožečah Dll tovljah. Komnu in Brestovici ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 107. POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. O B V E S I I L O Športno društvo BREG priredi danes, v nedeljo, 5. januarja ob 17. uri sprejem za vse svoje tekmovalce. Sprejem bo na društvenim sedežu. Hotel « V\It K » Rovinj l«l. KI 122 Moderen gostinski objekt v Doro i vem gozdičku ob morju. Odprt i vse leto 390 ležišč Večina so® una balkon s pogledom na morji? s Vse sobe s tušem in WC. Celi \ tralno gretje Internacionalna *'"* ‘ ki» hinja pripravna za vse speciali1 tete. Minigolf in vsi drugi športni objekti športnim ekipam, ki želi# pri nas trenirati, daiemn oenzijo^ po ugodni ceni JACQUEUS GILLIES Polkovnik na obisku ii. «Molčite! Tako je domenjeno. če me ne boste ubogali, boste našli ženo in otroka mrtva.« Gubice okrog ust so se mu napolnile z znojem in slušalka mu je padla na pivnik. Polkovnik jo je počasi pobral. «Vaša žena ima na ušesih e-lektrodi,« je suho dejal. «če vključijo tok, jo bo zelo bolelo. Sicer bi ozdravela, toda duševno...« «Kaj... kaj hočete?« «No, le nekaj denarja.« Polkovnik je stopil do okna in pogledal Wallacea, ki je stal pri avtomobilu. Ko se je obrnil. je opazil da se Fordyce krčevito oklepa pisalne mize. Fordyce je dejal: «Ti umazana svinja...« Polkovnik se je obrnil k nje- mu: »Pazljivo me poslušajte! V petnajstih minutah bom nared. Če pa ne boste sodelovali z menoj, potem...« Prijel se je za ušesa. Fordyce se je zgrozil. «Le pazite, kaj boste storili! Najprej pokličite glavnega u-radnika! Prepričajte ga, da sem vaš zastopnik in da pregledujem vaše delnice na jugozahodu. Potem ko se bova nekaj časa pogovarjala, me boste povabili, da prenočim z vami. Nekaj trenutkov se bom delal neodločnega, med tem časom pa vas bom zaprosil, če lahko odložim prtljago. Odgovorili mu boste, naj jo prinese v sobo. Sedaj ponovite!« Fordyce je odprl usta, pa jih spet zaprl. Oči so se mu zasvetile. «Ponovite!» Polkovnik Je u- daril po mizi. Fordyce je tiho ponovil. «V redu.« Ko je polkovnik spet pogledal na uro, je že bila pol. Nekdo je jahal po mirni ulici. Fordyce se je z robcem obrisal po obrazu, preden je dvignil slušalko. Malo pozneje je vstopil glavni uradnik. Fordyce se je nekoliko obotavljal in naposled dejal: ((Polkovnik Gore-Hep- burn je prišel pregledat naše delnice, Pearson.ii Polkovnik se je naslonil na stol in suho dejal: «Zelo mi je žal, Pearson, da vas tako vznemirjam. Vendar se moram prepričati o vsem.« «Upam, da bo vse v redu, gospod.« «Zdi se mi, da sem vas zalotil,« se je medlo nasmehnil polkovnik. ((Vstopil sem, pokazal svojo vizitko in že čez dve minuti ste me pustili samega s Fordycem. Lahko bi mu porinil pištolo za rebra, brž ko so se vrata zaprla.« Pearson si je obliznil ustnice. ((Gospod, toda ni videti, da ste ropar!« Polkovnik je vstal in se važ- no naslonil na stol. «Malome-ščani bi pa res že lahko malo pametneje mislili. Saj dandanes res ne vemo niti, kdo je berač, kajne, Fordyce?» Fordyce je prikimal. Spet se mu je nabral pot po obrazu. »Boste prenočili pri nas, polkovnik? Z ženo bova zelo... zelo vesela, če boste ostali tu.» Polkovnik Je pogledal na uro. ((Odvisno je od marsičesa, vendar bi resnično rad. Dovolite, da pustim prtljago pri vas, dokler se ne odločim? Moj šofer bi se že rad odpeljal po svojih opravkih.« Fordyce je suho odgovoril: ((Seveda, Pearson, bi hoteli reči polkovnikovemu šoferju, naj prinese prtljago?« «Da, gospod Fordyce.» Vrata so se zaprla za njim. «Ta vaša predstava ni bila vredna ravno Oscarja.« je hladno dejal polkovnik. «Malo bolj se potrudite, Fordyce če ne —» Segel je po telefonu. »Če ne, vam bom pripravil majhen vrisk, da se vam bo spomin osvežil.« Fordyce se je zdrznil. Polkovnik je pogledal v svoje za- piske: «če se ne motim, je zakladnica spodaj. Ima navadna, proti jugu zaščitena vrata, ki se odpirajo z električnim tokom. Drži?« Fordyce je prikimal, «Kako se odpro vrata?« «Jaz imam ključ. Pearson ima drugega. Potrebujete oba.» «Vem.» Pearson in šofer sta vstopila. Odložila sta tri kovčke in torbo z zadrgo. Polkovnik je rekel: «Hvala, Wallace. Ne zadrži se predolgo!« Šofer je pozdravil in odšel. Ko je hotel oditi tudi Pearson, ga je polkovnik zaustavil: ((Potreboval vas bom kak trenutek, Pearson. Rad bi pregledal zakladnico.« Pearson je pokimal: «V redu, gospod.« Ko je odšel, Je polkovnik stopil k oknu, «Minuto in pol sem prezgodnji.« Fordyce je obrnil glavo in vzdihnil: «Ne veste, koliko me vse to stane.« «Stane vas približno sto tisoč funtov, Fordyce.» Fordyce je pomežiknil in se ozrl proč. «Bojim se, da boste razočarani. V tako majh- ni podružnici, kot je Haverton, ni toliko denarja.« »Odložite očala, Fordyce.» Polkovnik se mu je mirno približal. «Kaj... kaj bi spet radi?« »Odložite jih.« Fordyce ga je ubogal in dejal: «Saj ne vidim brez...« Njegov glas je utihnil, ko ga je polkovnik udaril po sencih z orokavičeno roko. «Pri vas je naložen denar dveh tovarn in še dela birminghamske kemične tovarne. Jutri bodo prišli iskat svoje plače. Prejšnji teden ste imeli naloženih devetinosemdeset tisoč funtov. Vaš primer smo raziskovali leto dni, torej so nam znane vse najmanjše podrobnosti. Vzemite spet očala. Tako neumni ste videti brez njih.« Ko si jih je Fordyce nerod no nataknil za ušesa, je polkovnik nadaljeval: «Sedaj me pazljivo poslušajte! če se boste le enkrat zmotili, ne boste nikoli več videli svoje družine! Vsaj ne pri zdravi pameti! Bo danes kdo dvignil kakšno večjo vsoto?« «Ne. Mislim, da ne.» «Zelo dobro. Ko bova šla v zakladnico, boste naročili Pear sonu, naj vsakomur, ki bi hotel dvigniti denar, pove, naj se vrne čez kakšno uro. Lahko rečete, da sem prišel pregledat račune Vam je jasno?« ((Razumem.« ((Vedite, da gre za zdravje vaše žene, če sem kaj spregledal.« Fordyce se je obotavljal. «Na stopnišču je alarmna naprava, ki jo upravlja skrito stikalo na vrhu. To bi morali vedeti.« »Hvala, Fordyce. Lepo napredujete.« Spet je stopil do okna. Počasi je dejal: «Ta raz gled skozi okno mi bo vse življenje ostal v spominu. Bi zdaj telefonirali Pearsonu?« «Vse v redu s Pearsonom? Odlično, Fordyce.» Ko sta se spuščala po stopnicah, je polkovnik dejal: «Tu nekje je alarmna naprava, kajne?« Fordyce je pritrdil in pritisnil na stikalo. Po betonskih stopnicah so kmalu prišli do svetlobe, ki jo Je dajala luč na stropu. Skupaj sta odi nila vrata. Potem je Fordj pritisnil na gumb in vrata se tiho odprla. Polkovnik je počasi vsto in si ogledal dolžino zaklad ce. Oči so se mu ustavile starih knjigovodskih knjig; škatlah in omaricah. «Stvi ki jih imate tu...« S stene snel glavno knjigo. Odprl je in dejal: «Medtem ko bom stvari ogledal, Pears je najbolje, da ugasnete larmno napravo in naju klenete. Tak je običaj. Če va še kaj potrebovala, bc šla s Fordycom v njegovo sarno.il «Dobro, gospod.« Ko je že odhajal, mu Fordyce negotovo rekel: «Pe son, če bo medtem kdo tel dvigniti večjo vsoto dec ja, mu recite, naj se vrne < uro. Recite, da imamo preg računov ali kaj podobneg «V redu, gospod Fordyc Pearsonovi koraki so odi vali po stopnicah. (Nadaljevanje sledi) LKFDNISTVO- TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-8 08 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir vnaorei četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ti> Trst 11-5374 - Za SFRJ ADIT, DZS, L|ubl)ana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči ra-Sin pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finanč.no-upravni 250, osmrtnice (50 Ur — Mali oglasi 40 1 hespda _ Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt upravi - I? vseh drugih pokrajin Italije pri «Soc1etk Publicltk Itallana« — Odgovorni urednik: SlANISI.AV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst O. O < Cr.Ač