Leto LXXIL, št. 1$1 Ljubljana, petek 7* l«BJa loja Cena Din 1.— ^haio vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 peti! vrst d Din Z 4o 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. dopust po dogovoru, inseratni davek posebei. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljova ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnico v Ljubljani it. 10.351. V pričakovanju novih dogodkov: Živahni posveti med Londonom, Parizom in Varšavo Vse zanimanje je osredotočeno na pogajanja v Moskvi in na vprašanje ska in poljska vlada so v stalnih stikih — Skupna protestna m Pariz. 7 j uli i a. br Vsa mednarodna politična javnost so danes zanima v prvi vrati za pogajanja z Moskvo in za gdansko vprašanje. Obojemu posvečajo tudi odgovorni politični krogi v Parizu in Londona največjo pozornost in obe vladi sta stalno v najtesnejših stikih. Diplomatski posveti v Parizu, Londonu in Varšavi Angleška in francoska vlada proučujeta sporazumno zadnji odgovor ruske vlade in poročila obeh poslanikov v Moskvi Francoski poslanik v Londonu Corbin je bil snoči dvakrat v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer se je razgovarjal z odgovornimi politiki. Tudi danes je imel daljši razgovor z državnim podtajnikom Aleksandrom Cadoganom, nato pa je sprejel tudi ruskega poslanika Majskega. Jstočasno je bil tudi ruski poslanik v Parizu Surič pri Bonetu. Ti razgovori se nanašajo na pripravljanje odgovora, ki ga bosta Anglija in Francija dali na zadnjo rusko noto. 2e sedaj pa se lahko reče, da pesimizem in optimizem, ki sta se pojavljala v raznih fazah angleško-francosko-ruskih pogajanj, s problemom samim nimata nobenega opravka. Vse tri velesile so se že od vsega početka sporazumele, da morajo za vsako ceno ohraniti mir in se upreti vsakemu napadu. Ruski listi in iziave odgovornih ruskih krogov ne dopuščajo nobenega dvoma, na katero stran se bo postavila Rusija, če bi prišlo v Evropi do resnega konflikta. Nestrpnost zaradi počasi se razvijajočih pogajanj pa je v prvi vrsti v zvezi z ogrožanjem Poljske in Gdanska Hitra sklenitev sporazuma bi pomenila resen opomin vsem ogroževal-cem in velik prispevek za ohranitev miru. V čem su težave v Moskvi Stvarne težave, ki so nastale pri pogajanjih, pa tičijo v izredni kompliciranosti vseh problemov, ki se pri teb pogajanjih rešujejo. Prvotno je bil načrt ta, da Rusija intervenira na evropskem vzhodu, če bi na kontinentu nastala kakšna vojna. Ta načrt pa je bil sedaj politično in strateško razširjen. Ruska zahteva, naj bi Anglija in Francija dali jamstva tudi za baltske države, je izzvala protizahteve po ruskih garancijah za male države na evropskem zapadu. Trenutno se proučuje načrt, po katerem bi se razpelo Čez vso Evropo celo omrežje medsebojnih in avtomatskih garancij. Jasno je, da bodo pogodbeniki v glavnem prevzeli te garancije, a težko jih je spraviti v sklad z interesi posameznih držav, in še težje definirati primere, ko bi se morala ta jamstva izvajati. Nekatere države v nemški soseščini ne marajo ruskih garancij. Nizozemska vidi v teh garancijah občo omejitev svoj nevtralnosti. Ker Švica in Nizozemska nista priznali Rusije, je slednja proti temu, da bi se ti dve državi kot prejemnici garancij v pogodbi omenili. Vse te težave pa so bolj procedurnega, kakor stvarnega značaja, a vendar zavirajo nadaljnji razvoj pogajanj. Zato se pojavljajo predlogi, da bi se sedaj sklenil sporazum samo o vseh onih točkah, o katerih je stvarno že dosežen. Glede ostalih točk, posebno pa o takih, ki se nanašajo na proceduro, pa naj bi se pogajanja nadaljevala. Dolgotrajna pogajanja ne ogrožajo uspeha V ostalem pa okoliščina, da trajajo pogajanja že več tednov, ni sama po sebi nič posebnega. Za zvezo z Italijo se je nemški kancelar izrazil že leta 1926. Ko je bil po prevzemu oblasti leta 1933 v Italiji, se je to vprašanje načelo, a tedaj stvar še ni bila povsem aktualna. Naslednje leto so se odnosa ji med Italijo in Nemčijo celo nekoliko poslabšali. Jeseni 1935 je pričela politika osi končno dozorevati, zvezna pogodba pa je bila sklenjena šele pred nekaj tedni. Prav tako se, kakor zatrjujejo pariški politični krogi, ni čuditi, da se še nekaj tednov razvijajo pogajsnjs • redakciji diplomatskega instrumenta, ki ho na razvoj dogodkov v Evropi imel silen političen vpliv in ▼ danem primero tad i ogromen strateški Gdanski problem Glede na gdansko vprašanje v zadnjih 24 urah ni mogoče ugotoviti ni kaki h sprememb. Francija je v govoru ministrskega predsednika Daladiera zavzela svoje stališče. Isto je storila tudi Anglija z govo-ki ca je imel Halizaz pred tednom dni. Poljska poslanika v Parizu in Londonu stalno obveščata obe vladi o položaju. Danes je bil poslanik Lukasziewicz ponovno pri Bonnetu. Skupna nota gdan-skemu senatu Po informacijah, ki so se razširile v političnih krogih, namerava Poljska zahtevati od Gdanska. da konča ilegalno agita cijo. Poljska bo izvršila v Gdansku v tej smeri formalno demaršo. ki io bosta pod prli tudi Anglija in Francija Ni Se znano, kdaj se bo to zgodilo. V tej zvezi pa opozarjajo na to. da je poljska vlada, ki se je sestala včeraj pod vodstvom d rezidenta republike Moscickega. sprejela v tem pogledu zelo važne sklepe. Zunanji minister Beck je danes sprejel francoskega poslanika v Varšavi Noela. ki se je pravkar vrnil iz Pariza, in mu poročal o stališču francoske vlade glede Gdanska, Beck pa ga je informiral o sklepih poliske vlade. Poljska svojega stališča glede Gdanska ni v ničemer izpremenila. To stališče je mogoče obeležiti v naslednjih točkah: 1. Gdansk ne sme biti vključen v Nemčijo: 2. Gdansk mora ostati v poljskih carinskih mejah: 3. Vse pravice, ki jih ima Poljska v Gdansku. morajo biti striktno spoštovane, predvsem pa uporaba pristanišča, dokov, kejev, železniških in drugih prometnih naprav in ohraniti se mora tudi neovirana poštna zveza med Poljsko in svobodnim mestom; 4. Prebivalstvo v Gdansku ima pravico do svobodnega kulturnega razvoja, le da se ne povzroči nikaka škoda Poljakom in njihovemu svobodnemu nacionalnemu razvoju. V tem duhu bo sestavljena nota poljske vlade, ki bo v kratkem poslana v Gdansk. Nova navodila delegatom v Moskvi Pariz, 7. julija e. Ker je med vladama v Londonu in Parizu zelo hitro prišlo do sporazuma glede odgovora, ki naj se odpošlje na zadnje sporočilo sovjetskega komisarja Molotova, so bila že včeraj odposlana predstavnikom Francije in Anglije « Moskvi nova navodila, da lahko nad al/.; jejo pogajanja. Po informacijah, dobljenih snoči v francoskih diplomatskih krogih, se je vzelo v obzir več formul, kar bo oni o gočilo zastopnikom Francije in Anglije v Moskvi, da čimprej dosežejo sklenitev splošne pogodbe. Ako napor, da se sporazum razširi na bližnje države, ne bo uspel, se bodo delegati najbrž omejili na sklenitev trojnega sporazuma, ki ne bi bil tako obširen, ki bi se pa ustvaril v obliki sporazumne izjave vseh treh vlad Bonnet in Halifajc sta snoči sporočila ruskima poslanikoma v Parizu in Londonu v.vbino navodil, ki so bila poslana angleškemu in franc. zastopniku v Moskvi. Ti razgovori so omogočili Bonnetu in Halifaxu, da sta jasno opredelila sedanjo situacijo in da sta poleg povsem pravnih in tehničnih vprašanj pretresala tudi samo bistvo vprašanja, kako bi prišlo do čim popolnejšega razci-sčenja situacije. Milijardo! krediti Anglije za oboroževanje zaveznikov Po uradnem poročilu je dosedaj •Id, Turčiji, Runtuniji in Grčiji Is Polj-din London, 7. julija, e. Snoči je bilo Izda-no službeno obvestilo, ki naglasa, da je angleška vlada sklenila, da da onim državam, ki jim je dala poroštvo, tudi kredite v znesku 50 milijonov funtov šterlin-gov. S poprej e odobrenimi krediti v zne-. sku 10 milijonov funtov šterlingov znaša vsota odobrenih kreditov zdaj 60 milijonov funtov (v naši valuti okrog 15 milijard din). Zadnje dni je bilo govora, da bodo obrambni krediti Anglije znašali 100 do 150 milijonov funtov Šterlingov. Ta znesek pa je bil zmanjšan na 60 milijo- nov te bo razdeljen na Turčijo. Poljsko. Rumunijo in Grčijo. K tem kreditom Anglije dodajajo današnji nemški listi precej pikre komentarje, navajajoč, da v glavnem ne gre za denarna posojila, temveč za dobave orožja, pri čemer bo zaposlena angleška oboroževalna industrija, ki bo spet mastno zaslužila, a države bodo plačevale visoke obresti in prišle tako v suženjsko odvisnost Anglije. Turčiji in Rumuniji posebno zamerijo, da sta odpovedali svoja naročila v Nemčiji. „V Evropi Je za vselej minila doba napadov in ropov44 Bivši angleški zunanji minister Eden o mednarodnem položaju — Anglija se ne bo uklonila London, 7. julija. AA. Reuter Bivši zunanji minister Eden je imel v Limingtonu govor, v katerem je med drugim dejal: Ni nobenih izgledov, da bi se medna-rodni položaj sboUsal vse do tedaj, dokler vlade ne bodo uvidele, da bi vsak napad imel srn nujno posledico, da vrte vso Evropo v vojno. Izhod iz tega stanja bi bil zelo enostaven, ako bi vsi. ki nosijo odgovornost v svojih državah, razumeli da je v Evropi sa vselej minila doba napa- dRusi odgovarjajo na predloge zapadnih velesil glede vojaške zveze: Vi ste na nas hoteli prevaliti nemško nevarnost, ki se je pa mi prav nič ne bojimo. Vi pa ste v skrbeh radi Poljske in Rumunije, ki se sami ne moreta z uspehom braniti in ki jih vaša garancija ne more očuvati poraznega razkroja, niti jih more kakorkoli preskrbi je-vati s potrebnim orožjem, strelivom in s hrano. Vi od nas zahtevate, da jim mi pomagamo. Mi smo k temu pripravljeni, ali samo pod pogojem, da imamo prav isto pravico, kakršno ste vi prevzeli glede Belgije, Holandske in Švice, braniti neodvisnost baltiških držav in Finske in da nam v tem primeru pomagate. Na drugi strani zahtevamo, da sklenete z nami tesno vojaško zvezo » popolno reciprocitet o. Z.a ta slučaj pristanemo na to. da bi se ta vojaška zveza nanašala samo na Evropo, obsegala pa bi fammtvo neodvisnosti Poljske m R trm trni /e.«* »Bosim ni roba ■. Sermjevsk* »Muslimanska svijest*, glasilo bosanskih muslimanov, ki se čutijo Hrvate, razpravlja v posebnem članku o stališču bosanskih muslimanov napram hrvat-sko-srbskemu sporazumu in pravi: »Skrajni čas /r ie, da se Bosna preneha smatrati za privatno doto kogarkoli in da se preneha eksperimentirati z njeno usodo. Ne moremo in ne bomo nikdar dovolili, da bi Zagreb in Beograd kockala za nas, a brez na* in proti naši volji. Bosna ni roba, marveč izgrajena zgodovinsko-politič na individualnost a avojimi posebnimi interesi, s posebno mentaliteto in s posebno tradicijo.. .« Približno slično sporočilo na adreso Beograda in Zagreba je nedavno tega nasJo\-il v svoji brošuri tudi dr Meljko Cingrifm glede Dubrovnika. Abesinija ie vedno Rim 7. julija. AA. Štefani. Uradno objavljajo, da znaša število italijanskih vojakov, ki so umrli od 1. do 30. junija t L v Vzhodni Afriki, zaradi bolezni ali vrši-tve dolžnosti 25. Skupno število mrtvih od 1. januarja 1935 do 30. Junija 1939 znaša 4.886. Borzna poročila. Curin, 7. julija. Beograd 10. Paril 11.75. London 20.7675, New Yock 443.625. Bruselj 75.40. Milan 23.34. Amsterdam 235.50, Berlin 178. Praga 15.125. Varšava 33.50, Sofija 5.40. " ■ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«,petek, * "39. Stev. 151 Predlog za reformo srednje šole Malo odgovora na članek, priobčen pod tem naslovocn v „Slov. Narodu44 24« junija Baška, 6. julija Na članek pod tem naslovom v 142. št. »Slov. Naroda« z dne 24. junija na željo pisca g. Martina Edvarda sledeče: O reformi srednje šole kot šole sploh Čitamo venomer in more se reči, da se tozadevno v Jugoslaviji ni nič storilo. Kaj in v koliko vseskozi dobrega, v to se sedaj ne bom spuščal; živimo še vedno v tozadevnem razmatranju in reformi. Drži pa eno, kar vsi priznajo, da je prej učenec, zlasti srednješolec in s tem abitu-rijent neprimerno več znal kot zna danes. Pisec članka pove tudi, zakaj. Ker se je prej učilo v šoli in doma. Dijak je imel povprečno dnevno 4 ure šole in se je doma za vsak predmet povprečno vsaj eno uro vestno pripravljal, pri tem mnogo či-tal in pisal. Imeli smo pisatelje-srednješol-ce, danes pa, pravi g. pisec, abiturienti ne znajo pravilno pisati materinščine. Naj je to res ali pa tudi ne, dejstvo pa je, da so se pred 30, 40 leti slovenski dijaki naučili ne le materinščine v povoljni meri, temveč so se v šolah z nemškim učnim jezikom naučili nemščine, toliko, da so jo mnogokrat obvladali boljše kot dijaki nemške narodnosti. Kako je danes glede znanja jezikov, bilo klasičnih bilo živih, lahko sami vidimo in slišimo. Sedaj reforma! Kako? — Predvsem je treba uvaževati eno in to je glavno, da brez truda ni kruha. »V potu svojega ob- raza si boš služil kruh« in »zemlja ti bo rodila sama le osa t« — drži Še danes in velja vsem Adamovim potomcem, dokler bo stal svet. Kdor se hoče dokopati do kakršnih si bodi izsledkov na polju znan-stvenosti ali se sploh Sesa naučiti, se mora truditi in potiti. »Nuroberškega lijaka« tudi modernisti na polju šolstva ne bodo iznašli, oz. našli — nikoli. S tem pa ni rečeno, da zdrava psihološko in logično utemeljena metoda ne reši vprašanja učenja in priučenja vsaj 50 odstotno. Pri vsem tem pa je treba že v mladosti v domači hiši in v šoli pametno navajati otroka, kako prehaja sleherna igra neopaženo v sistematično resno delo in zaposlenje. Današnja mladina je vse preveč raztresena. Pred leti je pisal neki dunajski profesor, da od dece prehajajoče iz ljudske v srednjo šoto niti eden ne more 5 minut koncentrirati misli na določen predmet (Moderna šola). V srednji šoli bo treba drsalke zopet zamenjati za knjige, pa bo Šlo. S tem pa ni rečeno, da bi povsem zanemarili zdrav in smiseln sport, toda »zuviel des Guten verdirbt den Magen!« komur pa sleherno delo le smrdi ter mu je igra, sport in bezganje po ulicah vse — ta pa ni za šolo in je naj nad obveznost ne poseča. Srednja šola pa mora obdržati svoj glas in svoje ime. kar se tiče učnega smotra. Fr. Šegula Grobe pomanjkljivosti v tujskem prometu Na Bledu avtomobili nimajo kje parkirati — Razrvana cesta Maribor — Slovenska Bistrica — Celje Ljubljana, 7. julija Leto za letom opozarjamo na nekatere pomanjkljivosti v tujskem prometu, a zaman. Zdi se, da nam služijo lepe številke o tujskem prometu m njegovem gospodarskem pomenu samo za opevanje. Ce bi tujski promet jemali resno, bi nas pač moralo mnogo bolj skrbeti, kako bi odpravili pomanjkljivosti, ki resno ovirajo razvoj tujskega prometa in škodujejo tudi našemu ugledu. Ob tej priliki ne bomo naštevali vseh pomanjkljivosti in tudi ne govorili o njih le »teoretično«. Naj navedemo le dve »malenkosti«, kakršnih je seveda pri nas nešteto. Bled je naše najpomembnejše letovišče. Na glasu je kot prvo »mondeno« letovišče v naši državi, zato ga obiskujejo v resnici bogatejši tujci. Krajevni činitelji si zelo prizadevajo, da bi kraj obdržal sloves mednarodnega letovišča ter da bi privlačeval čim več gostov. Priznati je treba, da je Bled sčasom zelo napredoval. Toda ne smemo le hvaliti njegove lepote in krajevnih pridobitev, ne le dobro razvitega gostinstva itd. v propagandnih prospektih. Potrebna je seveda tudi kritika, seve, stvarna, kakršne sicer ne moremo vselej obešati na veliki zvon, a skrbeti nas mora, da je ne bodo namestu nas — tujci. Na prvi pogled se res zdi malenkost, Če se tuji avtomobilist pritožuje, da na Bledu ni dovolj prostora za parkiranje avtomobilov in da je imel zato večkrat sitnosti z orožniki, ko je ustavljal avtomobil na nedovoljenem prostoru. Toda začelo se je dogajati, da tujci zaradi takšnih malenkosti celo zapuščajo Bled. Ko gost zapusti letovišče zaradi kakšne pomanjkljivosti, to ni več malenkost. Zakaj bi takšnih »malenkosti« ne mogli odpraviti? V resnici se je zgodilo, da je neki tujec, avtomobilist, zapustil Bled, ker je imel sitnosti zaradi parkiranja. To pomeni, da posvečamo gostom mnogo premalo pozornosti in če jim ne ustrežemo niti v tem pogledu, da bi jim nudili dovolj prostora za parkiranje, nismo — milo rečeno — niti dovolj vljudni proti njim. Toda, če že pripustimo, da je to malenkost, nedvomno ne more nihče trditi, da je malenkost tudi tako silno razrvana cesta, kakršna je med Mariborom, Slovensko Bistrico in Celjem. Ali je pri nas na pristojnih mestih znano, da Nemci označujejo to cesto za »unfahrbar«? Ali jim je znano, da se tuji avtomobilisti vračajo, ko se prepričajo po nekaj kilometrov vožnje, da je cesta v resnici neprevozna? Oni dan sta se vrnila proti meji dva Šveda, Tuji avtomobilisti, ki se še niso vozili po naših cestah, si pač ne morejo predočiti, kakšne so v resnici naše ceste, čeprav so že zvedeli, da so strašne. Zato tudi marsikdo tvega potovanje in ko preizkusi svoje vozilo po nekaj kilometrov vožnje, je sit eksperimenta, zlasti še, ker tujci nimajo avtomobilov prilagođenih našim cestam. V isto kategorijo, kakor cesta od Maribora proti Celju, spada tudi cesta Ljubljana—Vrhnika, Toda tolažimo se vsaj lahko, da je nekoliko bolj skrita pred tujci. Cesta Maribor—Ljubljana je taksna, kakršna je zdaj, Se tem večja nesreča za nas tujski promet, ker se marsikateri tuji avtomobilist pripelje do Maribora od meje po tlakovani cesti. Ta tlakovana cesta se sicer ne more primerjati z inozemskimi avtomobilskimi cestami, a vožnja po nji je vsaj znosna. Tujci mislijo, da imamo vsaj takšne ceste tudi v notranjosti, a že pri Mariboru, čim zapuste mesto, jih čaka veliko razočaranje. Ta cesta proti Celju bi lahko služila morda le za tako zvano terensko vožnjo, za teren, kjer bi avtomobilske tovarne preizkušale svoja vozila, Seveda bi prišla v poStev le vozila, ki prene-so takšno vožnjo in ki bi bila konstruirana posebej za vožnjo v neciviliziranih pokrajinah. Pred tedni so v javnosti prodrli glasovi o oddaji del za odsek te ceste. Doslej se se dela niso lotili. Vprašanje je, kdaj bo tlakovanih tistih 10 km ceste. In kdaj bo sploh tlakovana vsa cesta! Ali se pri nas res nihče ne zaveda, da izgubi vsa propaganda za tujski promet ves svoj pomen spričo glasov o naših cestah v tujini? Naj bi se nekoliko pozanimali, kaj sodijo o nadih cestah inozemske tujsko prometne organizacije in kakšno propagando delajo za nase kraje tujci, ki so se morali vrniti zaradi naših neprevoznih cest. Iz Trbovelj — Ciril-Metodovo kresovanje. Na večer pred praznikom slovanskih blagovestnikov sv Cirila in Metoda so zagoreli po vseh okoliških hribih in planinah veliki kresovi Prvi je bil prižgan na Kolku, temu je sledil na Kleku, nato pa so se pričeli svetiti tudi na Bukovi gori, Ojstrem, Sv. Katarini in Mrzlici. Povsod je kresove prižigala mladina, ki je ob njih prepevala domoljubne pesmi ali pa je ob zvokih godbe plesala kolo in druge slovanske plese. Najlepši kres je prižgala tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda na letnem telovadišču sokolske ga doma, kjer so se okrog 9. ure zvečer zbrale velike množice prebivalstva vseh slojev in stanov. Ob kresu so prižigali rakete, ki so švigale visoko pod nebo in razsvetljevale vso okolico.-. Le škoda, da prireditelji niso pritegnili k sodelovanju kak pevski zbor ali eno izmed trboveljskih godb, kar bi razpoloženje pri kreso-vanju močno dvignilo in bi za kritje stroškov vsak udeleženec gotovo rad prispeval vsaj po en dinar. Tako pa je množica zrla v mogočen kres in edino, kar je poživljalo razpoloženje je bilo pokanje petard in raket, nad čemer se je seveda najbolj zabavala mladina, odrasli udeleženci pa so pogrešali lepih narodnih pesmi, zvokov slovanskih koračnic in nekaj primernih besed o pomenu praznika obeh slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda za slovanski rod. — Obrambni zbor trboveljskega Sokola. V nedeljo 9. t. m. bo za trboveljsko sokolsko okrožje zopet dan pripravljenosti. Za ta dan je sklican v Hrastnik obrambni zbor tršega okrožja. Zbor je strogo obvezen za vse člane in članice do 60. leta starosti ter naraščaj in deco obojega spola. Sokolsko društvo vabi slehernega člana, da so zbora zanesljivo udeleži, ker krši sicer sokolsko disciplino. Odhod za vse pripadnike trboveljskega Sokola je ob 630 zjutraj izpred Sokolskegs doma. Kdor iz kateregakoli vzroka ne bi*mogel iti pel, se lahko tmsipli jutmjaga vlaka. Razumljivo je« da se morajo krojaii udeležiti zbora v kroju. Obrambni zbori so nekake sokolske mobilizacije, potom katerih se preizkuša kakovost sokolskih pripadnikov. Udeležba na ; obrambnih zborih pa dokazuje, koliko so posamezniki pripravljeni žrtvovati za obrambo naše domovine ter koliko so pripravljeni čuvati zapuščino velikega blago-pokojnegs viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ker mora društvo javiti število udeležencev in kosil, naj članstvo svojo udeležbo takoj prijavi v Sokolskem domu. Bratje in sestre! V nedeljo 9. t. m. vsi na zbor v Hrastnik I Cirilmetodovo kresovanje Jezica, 7. julija V torek na predvečer sv. Cirila in Metoda so zažgali požrtvovalni Ježičani v okolici več kresov. Prvi je zagorel nad Savo na Taboru, Id je bil menda edinstven v okolici, namreč po velikosti. Spuščenih je bilo tudi nekaj raket. Potem se je pokazal na Dobenu nad Rašico, nato pa na Nadgoriškem hribu. Okrog 21. so se pa že vsi zbrali pri vodovodu, kjer je bil centralni kres. Ta čas, ko je gorel kres in so švigale v zrak rakete, jo pelo društvo »Zora« z Jezice slovanske In narodne pesmi. Med tem je pa spregovoril g. Kuaar Peter o kulturnem dolu naših apostolov, sv. Orila In Metoda ter napredku m delu slovanstva. Po kresovanju se je začel pomikati sprevod a harmoniko na čelu in lampijon-čki proti Tvrsevi centi. Pokazala se je že zavednost pri mladini, ki je pela same slovanske in narodne pesnil, med pavzami pa vzklikala kralju Petru H., slovanskemu edanstvu itd. Po sprevodu so se udeleženci mirno raniti na svoje domove. Metlika, 6. Julija Pred kratkim izvoljeni novi odbor podružnice Ciril-Metodove družbe v Metliki si Je kot ono prvih nalog nadel organizirati v mestu srninem in tudi v okolici nostno kresovanje na predvečer slovanskih blagovestnikov. K sodelovanju Je povabil duhovščino, učiteljstvo in gasilske čete okoliša, ki so ae radevolje odzvali in organizirali kresovanje v vvojih krajih. Mestno županstvo pa je v Javnem razglasu povabilo vse meščanstvo k sodelovanju m pozvalo lastnike hiš, da razobesijo zastavo in razsvetle okna. Tukajšnji kinopodjetnik g. Cvelbar se je z veseljem odzval povabilu in montiral svoj mogočni zvočnik na mestni hiši tako, da so navzoči Lahko poslušali prigodno predavanje iz Ljubljane, Med navzočimi smo med prvimi opazili ljubljansko počitniško kolonijo pod vodstvom vzgojiteljic Po predavanju je mestna godba zaigrala nekaj komadov, nakar se je formirala dolga, povorka po slavnostno razsvetljenem mestu proti kreaisču. kjer je učitelj g. Vilfan postavil mogočno grmado. Predsednik podTužnice g. Zalar je nagovoril zbrano ljudstvo in poudaril pomen slavnostnega kresovanja ter velel prižgati kres. Godba je zaigrala »Molitev« in tiho in zbrano Je gledala množica veličastno sliko. Naxo je zapel te pevski zbor nekaj prigodnih pesmi, nazadnje pa Je ob sprem 1 je vanju godbe zadonela iz ust vseh navzočih mogočna »Hej Slovani«. Ob po jemanju ognja so se počasi razhajali navzoči ter šteli kresove na okoliških hribih. Na najvišji točki Gorjancev, na Trdinovem vrhu je gorela pozno v noč mogočna grmada, ki jo je sam napravil in zazgal g. dr. Sirko Ivan. starešina tukajšnjega okrajnega sodišča. m Lepo kresovanje na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda Je bilo tudi po hribih okrog žerjava-Crne. Ljudje so se zbirali okrog gorečih kresov in spuščali rakete. V Žerjavu in Črni so od 20. do 23. na vsakem oknu gorele sveče. Okna so biLa okrašena s cvetjem, hiše pa z državnimi trobojni-cami. Zagonetka smrti Marije Palhartigerjeve Ka] pripoveduje njen brat Maka, kuhar v Figovčevi gostilni Ljubljana. 7. julija V FigovČevi gostilni je zaposlen kot kuhar brat nesrečne Marije Palhartigerjeve z Bleda. Poročali smo. da je 21 letna Mari-rija Palhartigerjeva. modistka. ponoči med nedeljo in ponedeljkom umrla zagonetne smrti v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici in da je bil pri njeni smrti navzoč njen zaročenec Jakob Jager. ki je izpovedal, da sta sklenila izvršiti samomor. Zdaj je policija končala preiskavo in izročila Jagra sodišču. Za osvetlitev smrti nesrečnega dekleta je tudi pomembna izpoved I91etnegs Maksa Palhartigerja. Dopoldne ga je obiskal naš poročevalec v prenočišču v Delavskem domu. Maks je še spal in moral sem ga poklicati, da se je zbudil, a kljub temu je rad povedal vse, kar ve o Jagru in svoji nesrečni sestri. Premagoval se je ter skušal možato skriti žalost. Sestro je imel rad. V Palhartigerjevi družini na Bledu se je rodilo 10 otrok — oče je avtoizvoščck — umrl je le en otrok. Ena hči je poročena in živi v Kranju; drugi otroci Palhartigerjeve družine pa morajo skrbeti, da si pomagajo sami do kruha. Marija je biia dobra modistka. Zaposlena je bila pri ljubljanskih tvrdkah. Nekaj časa je bila v nekem salonu v Prešernovi ulici, pred mesecem pa je bila zaposlena na Mestnem trgu nekaj mesecev pri sezonskem delu. Zadnje čase je bila v Kranju pri sestri. Pripravljala se je na poroko. Maks je pripovedoval, da je imela pripravljenega že precej perila za gospodinjstvo. S poroko je računala tem resneje, ker je bila že v drugem mesecu nosečnosti. Jager proti dekletu ni več kazal posebne ljubezni, ko je zvedel, da je noseče. Z Marijo se je poznal poldrugo leto. Marija je tožila sestri v Kranju, da jo je Jager večkrat pretepal in celo surovo brcal. Bila je pogosto črna od udarcev,- kar ve dobro tudi Maks. Pred približno 14 dnevi je bil Maks v Kranju in tedaf sta se peljala skupaj z Marijo v Ljubljano. Marija je imela v Ljubljani še prtljago, ki jo je ob tej priliki vzela s seboj v Kranj. Bila je vesela in Maks dvomi, da bi kdaj mislila na samomor. Dejala je: »Ta mesec se bova poročila!« Marija ni kazala žalosti kljub pogostim udarcem. Bila je vesele narave. Kar je pa posebno značilno za preiskavo, je Marijina izpoved sestri Pavli, da ji je nedavno Jager skušal prerezati žile z britvijo. V soboto se je Jager odpeljal v Kranj po Marijo. Pripeljala sta se v Ljubljano in oglasila sta se tudi pri Maksu. Rekla sta mu, da pojdeta v Rogaško Slatino, kjer je Jager doma. V resnici sta se tja odpeljala, a v nedeljo zvečer sta se vrnila v Ljubljano ter najela prenočišče v Kolodvorski ulici. Maks je mislil, da sta v Rogaški Slatini. O smrti sestre je zvedel šele v sredo zjutraj v službi. Maks ne dvomi, da je Marijine smrti kriv Jager ter ne more verjeti, da bi Marija privolila v prostovoljno smrt. V preiskavi so ugotovili, da je Jager Marijo v prenočišču opojil z močnim vinom. V tem tudi najdemo razlago, zakaj se dekle ni zbudilo, ko je sobo polnil plin gorečega oglja. Vprašanje je. če je bil Jager v resnici v sobi, ko je gorelo oglje. Nedvomno je samo, da mu plin ni škodoval, medtem ko je nesrečno Marijo zastrupil do smrti... mizi- j Protitttberkidozm dispanzer v Metliki Metlika, 5. julija Z otvoritvijo Zdravstvenega doma v Metliki 8. decembra 1937 Je bil v zdravstvenem pogledu dosežen pomemben uspeh za ves tukajšnji okoliš. Poleg dece, ki je v polni meri izkoristila novo pridobitev, je bilo sleherni dan tudi mnogo odraslih, ki so hodili v dom po nasvete ln pomoč. Odbor novoustanovljene zdravstvene občine, ki obsega upravne občine metliškega okoliša, je na svojih sejah vzel na znanje strokovno poročilo banov, zdravnika dr. Omahna, da je v okolišu zelo razširjena jetika, ki zahteva razmeroma tudi največ žrtev. V sodelovanju s protituberkulozno ligo v Metliki se je zato pričelo delovati na to, da se novoustanovljenemu Zdravstvenemu domu priključi tudi protituber-kulozni dispanzer. Skupnemu prizadevanju krajevnih čini-teljev predvsem mestnega župana g. Ivana Malešiča, ban. zdravnika dr. Omahna, prizadevanju belokrajnskih rojakov ter naklonjenosti odločujočih faktorjev zlasti ravnatelja drž. Hig. zavoda g. dr. Iva Pirea se je slednjič posrečilo dobiti zagotovilo, da bo mestu ozlr. Zdravstvenemu domu kmalu priključena nova ustanova. Banovinski zdravnik dr. Omahen si Je zato v večmesečnem tečaju na Golniku pridobil potrebno usposobljenost za vodstvo protituberkuloznega dispanzerja Ob koncu maja je Protituberkulozna zveza postavila v Zdravstvenem domu nov rentgenski aparat in s tem končno definitivno odločila poslovanje dispanzerja Drž. higijenski zavod v Ljubljani je določil slovesno otvoritev protitub. dispanzerja na dan 1. julija. Tega dne so se v prostorih Zdravstvenega doma zbnali zastopniki upravnih občin ter raznih drugih ustanov in ves odbor krajevne Protituberkulozne lige. Z malo zamudo je predsednik lige g. p. Norbcrt Klement pozdravil Imenoma vse navzoče zastopnike in obžaloval, da ni navzoč glavni činitelj ravnatelj hig. zavoda g. dr. Pire, ki je svojo odsotnost brzojavno opravičil. Govornik je v kratkih besedah orisal pomen nove pridobitve za mesto ln ves okoliš. Nato je povzel besedo mestni župan g. Ivan Malešič, ki je v imenu mesta pozdravil novo ustanovo. G. dekan Bitner Je kot banski svetnik orisal zanimanje merodaj-nih krogov in želel novi ustanovi, da bi v polni meri mogla Izvrševati stavljene jI naloge. G. dr. Alujevič Branko Je » gladkih besedah kot zastopnik O UZD v Ljubljani zagotovil protltuberkuloznemu dispanzerju vso možno pomoč Okrožnega urada v Ljubljani Vodja nove ustanove g. dr .Onv-ihcn jc proglasil otvoritev dispanzerja ln na^roči*.: razkazal novo ustanovo. Gostje so si z zanimanjem ogledali prostore In novi rentgenski aparat, nato pa so al ogledali mestne kopališke naprave ob Kolpi ln kopališče g. Lovšina v Križevski vasi. Pri skupnem kosilu so navzoči župani poudarjali važnost nove ustanove za vso 3e-lokrajino in zagotavljali vso možno naklonjenost občinskih uprav. Protltuberkuloznemu dispanzerju v Metliki selimo, da ni v svezi s dravstvenim domom v MatMd ln Črnomlju ter ▼ sklopu t ioU tuberkulozne borbe ▼ dravski banovini sistematično načel vprašanje te ljudske bolezni v Belokrajini ln prinašal tako Odhod naših Sokolov v Sofijo Ljubljana, 7. julija Prihodnje dni bo Sofija v znamenju zle-ta bolgarskih Junakov, ki se ga to pot udeleži tudi okrog 8000 jugoslovenskih Sokolov. To bo zopet velika manifestacija bratstva Jugoslovenov. Na zlet v Sofijo so se odpeljali včeraj tudi člani ljubljanske sokolske župe, ki so se ob 18. zbrali na telovadišču Ljubljanskega Sokola, nato pa z godbo Sokola I. na čelu krenili skozi mesto na postajo. Sokolski sprevod skozi mesto je bil pravi triumf. Vso pot od Tivolija, po Bleiwei-sovi, Aleksandrovi in Tvrsevi cesti, Tavčarjevi ulici in Miklošičevi cesti prav do kolodvora je množica tvorila gost, nepretrgan špalir, iz katerega se je neprestano vsipalo cvetje na sokolsko povorko. Za godbo se je razvrstilo 544 Sokolov in Sokolić moškega in ženskega naraščaja in v sprevodu so nosili 25 sokolskih praporov. Spontano in prav iz srca je pozdravljala sokolska Ljubljana strumne sokolske čete, na tisoče rok je mahalo Sokolom v pozdrav. Z mnogih oken je na Sokole kar deževalo cvetja, radostni in razigrani so gromko odzdravljali Sokoli Na postaji je že čakal dolg vlak z udobnimi vagoni, ki so jih Sokoli in Sokoliće zasedli po določenem redu. Vse je šlo lepo. vzorno in disciplinirano. Do odhoda vlaka je manjkala še cela ura in medtem se je na prostranem peronu zbrala ogromna množica ljudi. Bilo jih je najmanj 4000, ki so nepretrgoma prirejali navdušene ovacije odhajajočim Sokolom, vzklikali slovanskemu* bratstvu, kraljevskemu domu in napredni Ljubljani. Ko je okrog 20.30 privozil kranjski brzovlak. je izstopil ministrski predsednik Dragiša Cvetko-vič. ki je odšel na peron m se pomešal med občinstvo in zbrane Sokole. Točno ob 21. je vlak med gromkim vzklikanjem množice odpeljal Sokole proti jugu. Iz Celja e_ zanimiva sodna razprava. Na s reškem sodišču v Celju je bila v četrtek po. poldne razprava o tožbi zaradi klevete, ki Jo Je vložil g. Maks Hubert, lastnik knjigarne »Domovine« v Celju, proti gimnazijskemu profesorju g. Francu Rojšku zs Celja, V razburkanih dneh v letošnjem marcu Je g. Hubert razstavil v Izložbenem oknu svoje t**1rfrrw* zemljevid nove Nemčije, ki je bil izdelan tako. da je razburjal nacionalne ljudi. Ko so dijaki na gimnaziji povedali g. prof. Rojšku, knkfton je ta zemljevid, jim je g. prof. Rojšek dejal, naj ne kupujejo v knjigarni, ki trna v izložbi zemljevid, ki ni naša državi v korist. Razprava je bila salo zanimiva. Izneseno je bilo tudi dejstvo, da Je poslal g. Hubert tujerodcem knjige in prospekte, ki Jih Je eajamasM s štampiljko »Kauft deutsche BtL cher ln deutacher Buchnandlung!« (»Kupujte nemške knjige v nemški knjigarni!«) Sodišče Je g. prof. Rojaka oprostilo, knjigarnarja g. Huberta pa obaodUo na plačilo pravdnih stroškov m na plačilo 250 din povprechine. e— Sokolski oKretaj zbor na P°nlkvt v nedeljo 9. t m. bo ns Ponikvi zbor sokolskih društev amnrakaga okrožja. Ob 16.30 ho krenila povorka Is vasi do kolodvora. Nato bo na Auffabrtovem travniku prtko- I telovadni nastop. Sodelovala bo soirniaka ' godba iz Šmarja pri Jelšah Zveze z vlaki so zelo ugodne. Obiščite v nedeljo popoldne Ponikvo! e— Nesrecs ne počiva. V torek Je padel 24letni krojaški pomočnik Evgen Gomboc s Brega pri Celju na cesti s kolesa in mm občutno poškodoval po obrazu in levi no, gl Na Vini gori pri Humu ob Sotli je padla 431etna kočar jeva žena Barica Prahova v nedeljo s črešnje in <4 zlomila desno roko v ramenu. V Hotemežu pn Radečah je padel 74!etni dninar Jože Zalašcek ■ skednja tn si zlomil levo nogo v gležnju. Ko je l71etni čevljarski vajenec Alojz Ujec iz Zavodne pri Celju obiral v nekem vinogradu v Pecovniku češnje, je padel z drevesa ln priletel s tako silo na trzni kol, da. mu je kol prebodel levo nogo v stegnu, v nedeljo m Črešnje in si zlomila desno ro-Knimpak iz okolice Rogaške Slatine s skednja ln si izpahnil levo nogo. V ponedeljek ob 15. je padel 411etni posestnik Ivan Hribšek od Sv. Jurija pri Hrastniku blizu doma in si zlomil levo nogo pod kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e—V edj*k1 bolnic! je umrla v sredo 291etjxa Angela Erjavčeva iz Dvora pri Šmarju. KOLEDAR Dane*: Petek, 7. Julija katoUčdni: Vili-bald DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pariško dekle (ob 16) Kino Sloga: Pesem reke Kino TTnlon: Nesramna laž Kino Moste: >Dekliški internat« in »Pa-riz< Kom-ert ženskega akademskega pevskega zbora ob 20.30 v veliki Filhannonlčni dvorani DEŽURNE LEKARNE Danca: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43. Trn-koezv ded.. Mestni trg 4, Ustar, selenbur-gova ulica 7. S$pod &tta Te dni se izprehaja po Ljubljani Ali ben Abdu, ki o njem pra\*ijo, da je najmočnejši zamorec sveta. Orjak nastopa na mednarodnih tekmah kot rokoborec. Zamorec je baje zbudil med Ljubljančankami veliko zanimanje in precej skomin, vendar pa je važnejša njegova disciplina, ki jo kaže na vsakem koraku. Posebno bi ga lahko pohvalili ljubljanski prometni stražniki in ga priporočili za zgled vsem Ljubljančanom, saj se kljub svojemu zamorskemu poreklu pokori vsem mestnim odredbam in hodi čez križišča samo tam, k jer je pot označena. Kaj, ko bi tudi Ljubljančani naposled spoznali potrebo prometne discipline v mestih, kakor jo je spoznal Ali ben Abdu, ki ne dela našim prometnim stražnikom nobenih skrbi in nobenih preglavic? Velike konjske dirke Ljubljana, 7. julija Po dolgem presledku priredi Kolo jaha. Čev in vozačev v Ljubljani v nedeljo 9. t. m. ob 15. popoldne na vojaškem vežbališču poleg aerodroma prt D. M. v Polju velik© konjske dirke s prav zarumivim sporedom. Program bo obsegal 7 točk in sicer 4 jahalne in tri kasaške. Jahalne točke bodo izpolnili poleg znanih ljubljanskih športnikov tudi ostali športniki iz dravske banovine kakor tudi častniki tukajšnje in zagrebške garndzije. Prav posebno pozornost pa je posvetil tej prireditvi znani za,, grebški voditelj jahalnega sporta g. Wolf, ki je prispel na to prireditev z 10 konji in jahači. Tri točke kasaških dirk pa bodo izpolni, li znani konjski športniki Iz Ljubljane, Celja, Zagreba in ostalih krajev s svojimi znanimi matadorji. Naj omenimo le nekaj teh matadorjev, ki so že znani % letošnjih prireditev v Zagrebu in fct. Jerneju in sicer Tilda. Egon, Jasna. Krka, Aginica, Leopard in drugi. Prijavljenih Je 14 kasaških konj. Pri dirkah bo posloval tudi totalizator, da bo lahko vsak udeleženec stavil na konje. Za redno zvezo z dirkališčem bodo skrbeli avtobusi, ki bodo vozili od 13.30 dalje iz Tavčarjeve ulice. Na razpolago bo več avtobusov. Ob 14.30 bo na razpolago tudi redni avtobus izpred Mestnega doma. Udeleženci dirk pa se lahko tudi po*h> žijo rednega potniškega vlaka do postaje Dev. Marije v Polju, ki odhaja z glav. nega kolodvora ob 14.15 S postaje Dev. M. v Polju pa do dirkališča je dobrih 7 minut, tako da bo vsestransko poskrbljeno za »Vm ugodnejši dostop na dirkališče. Iz Maribora — Sokolske novice. Z velikim uspehom je potekel letni nastop maronberškega Sokola. Preko 500 zavednih Sokolov Je korakalo v povorki- Pri nastopu je šala velik uspeh predvsem odlična vrata iz Vuzenice. Lepo Je potekel tudi izlet poljčanskih Sokolov na BoČ, kjer so bile vaje v prosti naravi. — S Ponreaja. te svoJSas smo se Po- brezani zelo zanimali za načrt Splošne stavbne družbe za gradnjo novega melj skega mostu. Proračun predvideva vsoto 15 milijonov dffi. Zadevne načrte Je dobila tudi banska uprava in mestno poglavarstvo v Mariboru. Pobrežani upamo, da se bodo vendarle Izpolnile obljube in da bomo končno vendarle dobili most preko Drave, ki naj bi vezal Pob rež je ln Melje. — V precej hudi poletni vročini nas ne muci samo vročina, ampak Še bolj prah, ki Je stara nadloga na pob reških cestah. Doslej smo se morali vsako leto boriti za. radi škropljenja. Upamo, da ae bo nasa občinska uprava vendarle zganila in da so bo pozanimala za to, da ne bomo izpostav, ljeoi oblakom prahu. — Msrlbonko Treme. Makatmalna temperatura 25.4, mtafrnalna 10.3. Napoveduje se spremenljivo ln oblačno vreme. — Vlomilci t KjunoJd. se neizsledenl zlikovci so se vtihotapili v trgovino trgovca Antona stoka v Kamnici. Odnesjl so perilo, življenjske potrebščine ta druge predmete, vredne okoli 3000 dta. — Krvoskronstvo. Kasaški orožniki so ovadm Mletaegn vtaičarja J. a, ki Je osumljen, da je Izvršil nasilje nad lastno 151etno hčerko. — Bfarlborske Stran 9 Gostilna Lovšin Gradišče 13 (pri dramskem gledališču) obvcSča cen J. goste, reskrb-Ijene otroke, dobi po možu okrog 30.000 dinarjev. — Bata zgTadi tri v'eHke tvornice. V drinski banovini namerava zgraditi Bat'a tri velike tvornice. Prva bo zgrajena v okolici Brčkega v vasi Gredice in v nji bo zaposlenih 4.000 do 5.000 delavcev. Tovarna bo izdelovala med drugim nogavice hi pletenine. Druga tovarna bo zgrajena v Dobrin ju. V nji bo zaposlenih okrog 800 delavcev, ki bodo predelovali koze. V tretji tovarni se bodo izdelovali gumijasti izdelki in plinske maske. Kje bo zgrajena ta tovarna še ni določeno. — I>etovl5čarjl naj bodo Oostojno ooie- čenJL Udruženje go stini carjev v Dubrovniku je poslalo vsem članom okrožnico, v kateri jih opozarja, naj opozore letoviscar. je, da ne smejo hoditi na ulico in v javne lokale nedostojno oblečeni. Nato je treba opozoriti letoviščarje s pismenimi opozorili, nabitimi v lokalih, da bi ne bilo konfliktov s policijo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno toplo vreme, krajevne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 30, v Kum boru 2&, v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Rabu in Dubrovniku 28, v Ljubljani 27.8, na Visu, 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6, temperatura je znašala 16.0. — Številne nesreče. 181etna Slavka Cer-nivec iz Vira pri Domžalah je včeraj padla s češnje in si zlomila, levo nogo. — Na Kongresnem trgu je nepreviden kolesar podrl včeraj popoldne 161etnega trgovskega vajenca Viadiimirja Kovačiča. — Franc Šinkovec, 171etni sin delavca iz KraSnje, je v gozdu podiral drevesa, pa ga je veja padajočega drevesa oplazila po glavi. — I4letna Jerica Slak, posestnikova hčerka iz Primskovega. pri Kranju, je včeraj na. birala jagode. Nenadno jo je pičil gad v nogo. — Prevoznik Slavko Tobijas iz Ljubljane je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — 71etni Marjan Stanovnik, sin delavke iz Podsmreke, je padel z voza m dobil hude notranje poškodbe. — Delavcu Jožetu Linđiču iz Most je padel med delom težak hlod na levo nogo in mu jo zlo. mil. — Marica Zupan, 3 letna hčerka krojača iz čirčič. je zvrnila nase lonec s kropom in se oparila po vsem telesu. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Ponesreči ustrelil zono. V vasi Cerju pri Sv. Ivanu Zeleni na Hrvatskem se je pripetila včeraj težka nesreča. Po naključju je hila ustreljena mlada ciganka Milka Malekovič. Ustrelil jo je njen mož Stevo, ki je v bližini preizkušal samokres. Ustrelil je v temo, ne da bi vedel, da stoji pred njim njegova žena. — Samomor šefa, davčne upravo v Sarajevu. Včeraj zjutraj se je v Sarajevu ustrelil višji davčni inspektor in sef dav_ čne uprave Bruno Bilinič. Pred 14 dnevi je prišla v sarajevski davčni upravi na dan afera in dva uslužbenca sta bila aretirana. Od tistega dne je bdi Bilinič zelo potrt. Včeraj zjutraj, ko je še ležal, se je ustrelil. Odpeljali so ga v bolnico, da bi ga operirali, pa je že v operacijski dvorani izdihni}. — Smrkavost v okolici Koprivnice. V okoli Koprivnice se je pojavila nevarna konjska bolezen smrkavost. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se ta nevarna bolezen zatre. Smrkavost je nevarna tudi ljudem. — 60.000 jajc se Je razbilo. V bližini Nu. stra na Hrvatskem se je pripetila v sredo čudna avtomobilska nesreča. Tovorni av_ tomobil tvrdke Jugo jaje iz Ind j: je se je prevrnil, ker je moral šofer zavoziti preveč na rob ceste, da se ni zaletel v avto ZAHVALA Vsem dobrim ljudem, sorodnikom, prijateljem In znancem, kj so v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nas prišli tolažit ter poslednjič obiskali našega zlatega papana Dr. Franca Deraanco šef-primari ja v p., rezervnega sanitet* kapetana in slovenskega pisatelja premnogim, ki so ga spremili na zadnji poti in obeuli njegov grob s cvetjem ter za tople besede, izrečene v slovo, izrekamo našo naj-iskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 8. julija ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Žalujoča rodbina dr* Dergančeva MEDNARODNE TEKME V R0K0B0RBI Danes ob 31* uri v dvorani kina UNIONA Predprodaja vstopnic ob 18. uri prt blagajni kina.__ Nastopajo Anton Kirflov in AH : Peter Kop. Peter Janež, Došan Milevsnl*. FrantiSek Mrna, Adolf Rana, Nino Eqnatore, Karo! Lebrasch. Aleksander Abdu. Sodnik Slavko Zdešič, vodja skupine Miroslav Vojnovtč. pijan motoeiklist. Na tovornem avtomobilu je bilo 60.000 jajc v zabojih in vsa so se razbila. Skoda znala nad 30.000 din. — Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba FU. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, LJubljana, Prešernova o. Iz Ljubljane —ij Ribji trg. Začelo se je ze poletno mrtvilo, ko je vselej naprodaj le malo rib, delno zato ker je v vročini tvegano prodajati večje količine rib, delno zaradi tega, ker med počitnicami ni več toliko red. rtfti odjemalcev rib. Vendar je bilo danes naprodaj nekoliko več morskih rib kakor pred tednom. Največ je bilo sardelic, ki so jih prodajali po 12 din kg, girice so bile po 8, golčičl po 16, sardoni 14, cipli 24, trii je 36 lokarde 20 in palamlde po 20 do 26 din kg. Tudi rečnih rib nI bilo posebno mnogo naprodaj, scuke so prodajali po 16 din kg, kakor navadno. Po nespremenjeni ceni so bile tudi druge vrste rečnih rib. Naprodaj je bilo tudi nekaj kilo. gramov lipana po 30 din kg. —H Celovška cesta ođ remize dalje res ni preveč razsvetljena, kakor smo zadnjič pisali, vendar pa moramo upoštevati pojasnilo mestne etektrarne da je ta cesta od remize pa do tako imenovanega Debelega znamenja v Dravljah na obeh straneh kaj slabo zazidana Mestna občina ne more k vsaki novi hiši ob drugače nezazidani cesti postaviti cestne svetilke, da bi razsvetlila hišo. Tako je cestna razsvetljava na tem dem Celovške ceste namenjena predvsem za to, da kaže smer motornim vozilom. — Kakor hitro pa bo cesta bolj zazidana, bo mestna elektrarna poskrbela tudi za boljšo razsvetljavo. n— Za mestne reveže je poslala tekstil, na tovarna »Lana« v Ljubljani 200 din v počasčenje pokojnega Ivana Gostinčarja iz Kleč. g-. Josip Gluha, Gregorčičeva ulica 15., je pa daroval 150 din namesto cvetja na krsto pok. prof. Vide Vrtovec. Mestno poglavarstvo izreka darovalcema najtoplej. so zahvalo tudi v imenu podpd ranih. n— Blagajna mestne elektrarne zaradi snaženja uradnih prostorov v ponedeljek 10. t. m. in v torek 11. t. m. ne bo poslovala, na kar opozarjamo stranke, u— Koncert Ženskega APZ bo drevi ob pol 21. v veliki lilharmonični dvorani pod vodstvom znanega dirigenta g. Franceta M a r o 11 a. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzela soproga g. bana gospa Antonija Natlačenova. — Prosimo občinstvo, naj med odmorom ne kadi v stranskih dvoranah. — Nekaj vstopnic je Se na razpolago pri blagajni na univerzi. Tam dobite tudi programe. Koncertna blagajna bo na univerzi poslovala samo do 17. ure, nakar se preseli v dvorano, kjer bo odprta od pol 20. naprej. (—) Sv. Peter v Sav. dolini — Ustanovitev dru&tva Rdeči kriz. V nedeljo 2. t. m. je bilo ustanovljeno na občnem zboru za našo občino društvo Rdečega križa. Pozivamo vse občane, da pristopijo kot Člani k temu prepotrebnemu človekoljubnemu društvu. — Kresovanje. Na predvečer slovankih svetnikov sv. Cirila in Metoda je zagorel na letnem telovadisču tukajšnjega Sokola lep kres. Pevsko društvo »Savinjski zvon« je zapelo nekaj narodnih pesmi. Z vseslo-vansko himno »Hej Slovani« se je lepa nacionalna manifestacija končala. — Obrambni zbor! v nedeljo 9. t. m. bo obrambni zbor žalskega sokolskega okrožja v Libojah. Sokolsko društvo Sv. Peter v S. dm in je Mrna celo priletel med občinstvo, kar pa seveda ni imelo hujših posledic Tudi ta spopad se je končal neodločeno. Zadnja sta nastopila dolgi črnec Ali. ki jc s svo|<> kaj nenavadno pričesko a la Papua in bolj neobičajnim trebuhom zbudil splošno pozornost in Rus Kirilov, že precej prileten gospod. Črnec je bil očitno močnejši in je Kirilova premagal po 15 minutah s tako imenovano ameriško kravato, svojevrstnim prijemom, ki ga doslej pri tovrstnih nastopih še nismo videli. Za drevi je med drugim napovedan tudi nastop Ljubljančana Sotlerja, ici pač nikdar ne zamudi prilike, da se pomeri r. gostujočimi profesionalnimi rokoborci Senzacija jc torej tu! Izlet na Sušak žerjav, 6. julija NSZ podružnica Žerjav-Črn a priredi a 32sedežnim avtom izlet na Sušak in sicer 13., 14. in 15. avgusta. Odhod iz Cme 13. avgusta ob st.rib zjutraj skozi Ljubljano. Prihod v Ljubljano ob 9. dopoldne, o-lhod iz Ljubljane ob 10. preko Ribnice, Rakit-nice, Kočevja in Delnic. Prihod na Sušak okrog: dveh popoldne. 14. avgusta prosto za ogled mesta, vožnja na morju Km 15. avgusta odhod a Sušaka ob šestih zjutraj po drugi progi in sicer: Delnice, Karlovac Zagreb. Prihod v Zagreb okrog enajstih. Odhod iz Zagreba ob eni skozi Brežice, Zidani most v Celje. Prihod v Celje ob 16. odhod iz Celja skoai Velenje v Crno. PxV hod v Crno ob 19. Voznina za osebo stane 200 din. Polovico je treba že vnaprej plačati. Apeliramo v prvi vrsti na člane, da se čim prej prijavite, čas biti in se na poznejše prijave no bo mogoče ozirati. Prijave sprejemata za Črno tov. Selišnik Ivan in za Žerjav tov. Rošer Rudolf. Vsi, ki se zanimajo za ta izlet, člani kakor tudi drugi, lahko dobe podrobnejše informacije pri organ z^torjih tov. Ružarju in Seliš ni ku. Iz Semiča — Cirilmetadovo kre«ovanje. Na predvečer naših blagovestrnkov sv. Cirila in Metoda je tudi nasa podružnica skupno z gasiksko četo zakurila kres na Smuku, ki je pričal daleč naokoli, da se zavedamo, da amo Slovani in kot taki čuvarji nase zemlje. Gorel je tudi kres na Rečici in na Mirni gori. — SoKol Semič opozarja *e danes vsa sosedna društva, da ima letos svoj letni javni nastop 6. avgusta in prod, da ne bi ta dan prirejala sličnih prireditev. tnserirajte v „SL Narod«"! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej preKUci, Izjave beseda Din L—, davek posebej. Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Seseda 60 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din 50 PAB ENTLANJE ižurtranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din. > Julijanac, Ooapoavetaka e. IX a. t TRAJNO ONDTJLACIJO a 6-meaečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi s najnovejšim, aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. iv'LlSEJE rf'FCRarvVNt PRODA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Petra c, 76, za vkuha vanje dobite najceneje telefon 56-SO. 2142 3168 pri M. gojonajc* gradiče 7. POZOR! Na stojnici pri Zmajskem mostu, v Šolskem drevoredu in v Roznl ul. 37 se prodaja teletina po 10 in 12 din kg. Govedina po 8, 10 In 12 din kg, kakor tudi vse drugo po najnižjih cenah. — Se priporoča Franc Novljan, mesarija. 2168 ODPADKE BLAGA volnene in bombazaste in preje naprodaj cca. 2000 kg-. M. Ogo-revc, Grosuplje. 2175 KUPIM Beseda 50 par davek posebel NaJmaniSi znesek 8 Din KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke. KlavJer, Vosnjakova 4, 2164 SLUŽBE Beseda 50 par davek posebej. Najmanlfti znesek 8 Din PERFEKTNO SOBARICO nemško In slovensko govorečo, takoj sprejmem. Pismene ponudbe s sliko na zdravilišče barona Borna — Sv. Ana pri Tržiču. 2165 BRIVSKEGA POMOČNIKA ~ išče za takoj salon >Merlak«, Sv. Petra c. 76. 2174 OGLAŠUJ v* MALI OGLASNIK „SLOV. NARODA"! MAJCEN EJal IZDATEK Beseda 50 par. davek posebej Ma^atiirni itapir preda ioreaafcega Naroda« flpjili»aai Assflftcjui sJIm itn* s « Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 7. julija Sfev. 151 Ali borovniški viadukt lahko rešijo? Gre za to, kako bi dovajali talno vodo do pilotov vUdafcta tako, da M Ljubljana, 7. julija Lani so prodrle v javnost vznemirljive vesti, da je ogrožen sloviti železniški borovniški viadukt, eden najlepših, (če ne najlepši) železniških objektov pri nas. Toda največja nesreča bi se ne bila v tem, da je ogTožen lep železniški objekt, temveč tudi pomemben; če bi bil promet na tem viaduktu nemogoč, bi morali celo razmišljati o preložitvi železniške proge. Znano je. da so na to na železniški direkciji že pripravljeni. Nova trasa je baje že določena, če bi morali preložiti železnico, to se pravi progo položiti po pobočju hribov nad Borovnico, bi morala Borovnica tudi dobiti drugje post njo. Stroški bi bili zelo veliki za železnfsv^ upravo in morda bi bil prizadet tudi kraj. sf Jr> zakaj je borovniški viadukt ogrožen? Viadukt je zidan na pilotih, na obronku Barja. V zadnjih desetletjih je talna voda na Barju nekoliko upadla in to se baje znatno pozna zlasti ob robovih Barja. Nižja je seveda tudi v Borovnici. Ko so zidali borovniški viadukt, nedvomno niso računali z možnostjo, da bi talna voda kdaj upadla tako, da bi bil nad njo tudi del pilotov, Id so zabiti precej globoko v močvirna tla. Zdaj je pa ugotovljeno, da je viadukt ogrožen prav zaradi tega: talna voda je upadla tako, da piloti niso več celi v vodi. To je velika nevarnost, ker les začne trohneti — napadejo ga glivice —, ko prodre zrak do njega. Dokler je stalno v vodi, je varen pred trohnjenjem in v vodi, kakor znano, sčasoma okameni. Ko bi bil vsaj del pilotov poškodovan, to se pravi, ko bi postal nezanesljiv temelj viadukta, bi se stavba začela sesedati že zaradi svoje teže, če bi se ne zgodilo še kaj hujšega. Vožnja čez viadukt bi seveda tedaj ne bila več mogoča. ▼ vadi Opečni viadukt morajo stalno popravljati, ker opeka m vzdrži dolgo na prostem. Popravila so le mnogo veljala. Nastalo Je vprašanje, če je se vredno izdati večjo vsoto za popravilo, zato so preiskali temelje, ki so pri vsaki stavbi glavno. Ugotovili ao, da so temelji zaradi upadea talne vode resno ogroženi. Prišla je torej v razpravo preložitev proge. Vendar SO Se nadalje razmišljali, ali se viadukt vendar morda še ne da rešiti. Zdi se, da je rešitev mogoča in da bi bila mnogo cenejša kakor prelaganje proge. Gre za to, kako bi dvignili umetno talno vodo pri viaduktu, odnosno, kako bi dovajali vodo do pilotov viadukta tako, da bi bili piloti stalno v vodi. Ali je to izvedljivo? Po mnenju nekaterih strokovnjakov je. V tehnične podrobnosti se ne moremo spuščati, lahko pa rečemo le. da je upravičeno upanje v rešitev borovniškega viadukta. Toda le, če se dela lotijo dovolj zgodaj. Če ne bo ob pravem času kreditov za nje, bo prepozno, kajti piloti bodo prej sli slej zginili, če bodo delj časa iznad talne vode. Zato jih bodo morali na pristojnih mestih čim prej prepričati, da je najboljša rešitev umetno dvigniti talno vodo — bodisi z zagat no steno vzporedno z viaduktom po vsej širini doline ob viaduktu, ali z zajezitvijo temeljev samih ter z dovajanjem vode do njih od bližnjih hribovskih izvirkov — . ker bi bila cenejša kakor prelaganje proge in prestavitev kolodvora. Komisij je bilo menda že dovolj. Cim prej bo torej moralo priti do odločitve: ali se bodo odločili za rešitev borovniškega viadukta, ali za preložitev železnice, čse se ne bede odločili kmalu, se jim bo odločitev vsilila sama po sebi — odločiti se bodo morali le za preložitev proge, kajti za rešitev viadukta bo že prepozno. Le naprej« brez miru... Lep sokolski praznik v Litiji V soboto in nedeljo je litijski Sokol proslavil 30 letnico svojega plodnega dela litija. 5. julija Matično društvo BofaoAskSh ed&nc zi* femartno. Ponoviče-Savo in Poi^mk ter seveda za naš trg- je bilo ustanovljeno pred 30 teti v Litiji. Tedanje društvo se je nazivalo Sokol Litija-šmartno. Tridesetletnic^ našega Sakoia. smo proslavljali v sol otc L tn v nedeljo 2. t. m. V soboto zvečer se je vršila v lit jakem Sokolskem domu rkadernija. Čeprav je bila prireditev nsve*.bana v zelo kratkem času. je dosegla lep uspeh. Sper. je dokazala, da ima nase društvo marljive in iz-vežbane telova Ice in telovnike. Poznclo 5=e ie vztrajno pr'.zM'vanie niših prednJakov in discipFnIranost Sokolov. AKADEMIJA IN POČASTITEV BfZJA-KZCMZ SOKOLSKE DRUŽINE Pri pestrem sporedu sta so-slov^ia tudi dva člani Sokola Ljubljane UI. Id sta nas presenetila z lepo baletno točko. Občinstvo >e vse sodelujoče iskreno nagradilo. Ob tej naliki" smo se poslovili tuhči džungle«, zagorelega obraza, sme osta- ti na svežem zraku le toliko časa. dokler ji je dovoljeno. Wallace Beerv. W Je strasten letalec m ima lastno letalo, ne sme letati, ker je letanje baje nevaren sport. Tvrone Pov.er bi kršil pogodbo, če bi šel med filraanjem na smuko, če ni to v njegovi vlogi. Robert Tavlor ne sme voziti z avtomobilom nad 80 km na uro, Joel Mo Crea ne sme nastopati v filmu s svojo ženo Franees Deeovo. John Boles ne sme pokaditi dnevno nad 10 cigaret Tovarna m visokošolske izpite V Ameriki so odkrili pisarno, ki je pomagala svojim klijentom do akademskih naslovov V ameriški javnosti je dvignila mnogo prahu izpoved nekega študenta, s katero je bila razkrinkana pisarna za pridobivanje akademskih naslovov. Podjetje, ki ga je ustanovil in vodil \Villiam Smith. je dobavljalo študentom pismene naloge za izpite na višjih šolah. Preiskava je dognala, da se je poslužilo v tekočem letu njegovih uslug nad 600 študentov in študentk. Na industrijski podlagi je Smith organiziral proizvodnjo discrtaeijskih del m zaslužil je s tem več nego katerikoli ameriški mini ster. Smith ima pisarno v New Yorku bl^u Kolumbijske univerze. Zaposlenih ima šest znanstvenih sotrudnikov in več strojepisk. Smith sam je končal visokošolske študije v drugem semestru in tako je presedlal na organizacijo pomoči študentom. Njegova pisarna nudi pismene naloge študentom iz vseh strok od bančnega sistema Egipta iz časov faraonov do ciklov solnčnih peg in od Giottovih fresk do političnih zaplct-ljajev, ki so nastali iz načrta gradnje Bagdadske železnice. Smith sprejme poljudno temo in jamči za dobavo dela. ki bo z njim dijak zanesljivo položil izpit pred komisijo. Smitb pa posluje tudi zelo previdno. Pri Čudni dvojčki Prof Anokin. ravnatelj neurofiziološkega oddelka pri vsesovjetskem zavodu za poskusno medicino, je opisal nedavno neobičajno zrašeeni dvojčki. Imeli sta dve glavi, štiri roke, zraščen trup in dve nogi. Živeli sta samo eno leto in 22 dni. V tem kratkem življenju so ju strokovnjaki temeljito proučili. Dasi zelo kratko, je bilo njuno življenje dokaj težko. Ker sta bili slabotni, so ju napadale razne bolezni. Poleg tega sta bili pa neprestano pod zdravniškim nadzorstvom, kar ju je tudi zelo motilo. Fiziologi so se zanimali zlasti za njuno spanje, prehrano in nagnjenje k boleznim. Zanimiva je bila medsebojna lega telesc teh dvojčk Ker sta imeli dve glavi in roki blizu skupaj, sta se lahko dotikali. Večkrat sta se nepremično gledali in ko je njuno »poznanstvo* napredovalo, sta se otipavali z ročicami, kar pa ni Šlo vedno mirno. Če je en dvojček z ostrim nohtom preveč podrezal drugega v obraz, se je za-čul bolesten krik. Kmalu je pa otročiček utihnit in že sta zopet oba sesala prstke. Pozneje sta se bolj razumel' in nista se več tako pogosto drli. Će je Irina praskala silino, je jela slednja kričati Ker sta inrK* skupni prsni koš. je poredna Irina kmaiu spoznala, da je to neprijetno in sama je jela vreščati. Med dvojčkoma se je razvil tudi poseben pogojni refleks. Vsako dekletce se je branilo vseh kretenj, ki so ji bile neprijetne* čepiav so prihajale od sosedov. Tako se je razvilo prijateljstvo med dvema osebama, ki sta imeli sicer lastni glavi, po igri narave pa skupno telo. Ko je pozneje njuno zgoraj ločeno telo močno poraslo, spodnji del pa zaostal, seveda nista mogli več sedeti. Dvigali sta samo glavici tn mahali s šibkimi ročicami, s katerimi sta se oprijemali. Čeprav sta imeli skupen krvni obtok, sta bili duševno očitno individualizirani in vsaka je kazala svoj lasten temperament. Inna je bila bolj energična in močnejša, pa tudi drla se je raje, Galina je bi'a pa mnogo mirnejša in te/je dojemljiva. Redko se je smejala in drla._ _ V ŠOLI Profesor: Anonimen pravimo človeku, ki noče, da bi prišlo na dan njegovo ime. (Srdito): Kdo mi je vrgel košček kruha v glavo. Glas od zadaj: Anonim, gospod profesor. MNOGO SOVRAŽNIKOV — IB zdravniki imamo mnogo sovraž-n kov svojega poklica na tem svetu. — Koliko jih imate .šele na onem svetu! vsakem naročilu zahteva podatke o prejšnjih studentovih uspehih, potem p.i prilagodi svoje delo vsakemu študentu posebej. Tako se ne more zgoditi, da bi študent povprečnih sposobnosti izročil izpitni komisiji izborno delo in zbudil s tem sum, da ni njegovo, če se slučajno zgodi, da naroči več študentov delo. ki obravnava isto temo, pazi Smithova pisarna, da je vsako delo zasnovano drugače Tako se je nekoč zgodilo, da so pisali na isto temo obenem sedmim študentom istega letnika pismene naloce. Vsi študentje so položili izpit in nihče v izpitni komisij; ni opazil, fla so njihova dela iz istega vira. Ta tudi s tem še ni izčrpana delavnost Smithovc pisarne. Smith je dobavljal tudi profesorjem pismene priprave za njihova predavanja. Odkritje zaenkrat ni imelo za pisarno neprijetnih posledic, nasprotno, celo koristilo ji je kot reklama Smith je iz-ra\il. da bo vodil svojo pisarno še štiri leta, potem bo pa pisal samo še lastna dela. Nekemu založniku je obljubil nekakšne spomine, na katere je Amerika že zdaj radovedna, ker pričakuje v njih odkritja o Študijah o nekaterih visokih gospodih, ki se o njih govori, da jim je pri izpitih pomagala Smithova pisarna. 90 let stara Izletnica na Polževem Višnja gora a svojo oteolloo je znana kot zelo zdrav kraj. Po vaeefa. okrog Višnje gore dočakajo mnogi ljudje stamst nad 90 let. Na attflri vidimo go, Ano Zupančičevo iz Višnje gore, kd je Jani izpolnila 90. leto, pa pride še večkrat peš na, Polževo, čeprav je pot iz Višnje gore do Pristave dokaj strma. TudJ nazaj gre pes-in pravi, da je pot prav nič ne ~ j trudi, kar ji ne delajo križi nobenih preglavic v tem pogledu, čeprav jih ivoed ie devet. Sobota. 8. julija 12.OO. Zdaj pa plošče v gosji re