PETEK 13. SEPT. delavstvo in njegova borba Milwaukee, Wis. — V tej dobi vojne histerije postajamo bolj redkobesedni, skeptični. Strah pred peto kolono nam zapira us¬ ta in to ni posebno prijetno. Ven¬ dar si človek stavi vprašanje: čumu vendar ta strah, ali smo se pregrešili s čim proti zakonu v socialnem, ekonomskem oziru ? Mislim, da ne. Dosedaj imamo popolnoma mirno in čisto vest. Dopisniki in naročniki našega lista smo dobri, lojalni državlja¬ ni, čeravno nam očitajo, da smo vseh barv. Dolžnost vsakega delovnega človeka je, da brani, zahteva, za¬ govarja svoje pravice in zakon mu to dovoljuje. In čemu torej zavednega delavca označiti za vse drugo kar v resnici je? In tako tudi list “Naprej” in njego¬ va smer. Ali je kaj drugega ne¬ go samo, da piše delavstvu v po¬ duk in izobrazbo, kaže mu pot kako potom kooperacije in de¬ lavskih unij doseže več uspeha, kako si izboljša svoj živi jenski položaj ? Po vsebini ustave Združenih držav smo v tej deželi vsi ali bi vsaj morali biti vsi državljani enakopravni. Torej naj nam naši nasprotniki predbacivajo karko¬ li, pravica in dolžnost naša je, da se potegujemo za delavstvo in njegovo stranko, da jo podpira¬ mo in navdušeno agitiramo za pravo delavsko časopisje, za take liste, ki ne potvarjajo resnice. Če bi umrl kak zaslužen delav¬ ski vodja, bi to novico žolto ča¬ sopisje imelo skrito kje na zno- tranjih stranicah, a možu, ki je bil v zvezi z reakcijo, bi posve¬ tili veliki listi cele kolone na pr¬ vi strani, ga poveličevali in za njim točili solze. V Mexico City je umrl mož, ki je bil poznan med širnim sve¬ tom, Leon Trocki. Njegovo pra¬ vo ime je bilo Lev Bronstein. Ta človek, ki je kot odgovorni državnik vstopil v vlado po ruski revoluciji, se je v 10 letih (toli¬ ko časa je trajala njegova sla¬ va), prikopal do velikanske mo¬ či in vpliva. Imel je upanje, da bo po smrti Lenina postal njegov naslednik. Toda on je imel Bonapartove ide¬ je in zahrbtne cilje in namene. Ko se je to izvedelo, je padel iz prestola in slave. Po desetih le tih moči in slave je bil odstav Ijen in pregnan iz Sovjetske Unije. Buržoazno časopisje je vpilo in točilo krokodilove solze za njim. Stalina so dolžili, da ga je izpodrinil zaradi častihlepja in sebičnih vzrokov, Rysijo pa se je predstavljalo kot deželo kjer vlada kaos in strankarski boj za vlado in častihlepje. S tem so zavedli mnogo ljudi, da so verjeli to neresnico in še da¬ nes slišimo te očitke, da je bilo preveč nedolžnih žrtev spravlje¬ nih s pota vsled zgoraj omenje¬ nih vzrokov. V resnici je vladal kaos in nered tam in ni manj¬ kalo za las, da ni država kmetov in delavcev bila uničena. Vzroke pa je treba iskati vse drugje. Resnica j e prišla na dano teh neznosnih razmerah, ki so vladale v Rusiji, dokler niso od¬ stranili kontrarevolucij onar j ev in špijonov tujih vlad, ki so mo¬ rili in odstavljali dobre ljudi v Rusiji. To je prišlo na dan šele, ko so aretirali nekaj teh izdajal¬ cev, ki so pozneje izdali še ostale. Priznali in izpovedali so svoje črne čine pred sodiščem, širili so vstajo med kulaki (bogatimi kmeti), ovirali so kolektivno farmarsko gibanje, zastrupi j eva- li, pobijali žlahtne konje in živi¬ no. Na tisoče živine so uničili žito so mešali, da se je sejalo spomlad ozimno in obratno. Fi¬ nance, davke in dajatve so na¬ lašč mešali v ne vol j o ljudstva, jame in rudokope so rušili, ovi¬ rali vsako jako produkcijo in red; na vse načine so zaustavljali na¬ predek države. V armadi je naj¬ višji maršal Tuhačevski koval zaroto armade proti vladi. Veči¬ na ljudskih komisarjev v evrop¬ skih in azijskih republikah je bilo zapletenih v zarote, ki so imeli zveze z agenti Nemčije, Anglije in Japonske. Knjiga “Proces zoper proti¬ sovjetski “desničarsko - trockis¬ tični blok” pojasnjuje ta proces in odkriva delo teh zarotnikov. Voditelj teh je bil Leon Trocki, ki jih je vodil tudi v pregnan¬ stvu. Toliko o možu, ki je doži¬ vel tragičen konec, ki bi bil lah¬ ko vporabil svoje napore v prid boljše družbe. Vreme se drži kislo kakor ves ostali svet. Cel teden dežuje in grozi uničiti pridelke. Toda sla¬ bo vreme nas ne sme ovirati pri agitaciji za list. Zbudimo se in pridobivajmo mu več naročnikov. Vsak naj dobi samo enega in s tem bo izpolnil potrebno dolžnost za razširjanje delavskega lista. Poročevalec Stran 3 Dravska dem Clevelandu n * Lab slovenskih naselbin v Ameriki GONJA PROTI KOMUNISTOM NI USPELA DELAVSKI RAZRED JE ZGUBIL ZVESTEGA PRIJATELJA Jugoslavija danes izvaža in u- važa večino svojih izdelkov v Nemčijo, kjer tudi kupuje vse svoje potrebšine. Ti odnošaji so takorekoč tudi [največ odgovor¬ ni, da vlada koleba in caplja za Hitlerjem. Vlada je znatno povečala svoj izvoz tudi v Italijo, tako, da je odvisna samo od osišča. Seveda se izgovarja, da je k temu pri¬ siljena vsled blokade. Ljudstvo vidi v tej trgovini svojo največjo nesrečo, zato gleda na vlado z naj večjim nezaupanjem. ’ Fašistično osišče se javno ba¬ ha, da ima Jugoslavijo pod popol¬ no kontrolo, da vsak čas lahko izvedejo vstajo. Posebno se na- glaša, da bo Mussolini okupiral najprej Dalmacijo, Hitler pa Hr. vaško, kar je tudi verjetno, ako si Jugoslavija ne pridobi zaslom¬ bi pri Rusiji. Lundeen je dolgo vrsto le uži¬ val zaupanje delovnega ljudstva v Minnesoti, za katerega se je vedno potegoval kljub temu, da je bil potomec bogate družine. Kot Farmer-laborit je vedno branil delavske interese vsled če¬ sar so ga mnogokrat krstili za komunista in radikalca. Nahuj¬ skana tolpa ga je bila nekoč stra¬ šno pretepla, ni pa zatrla nje¬ govega progresivnega duha. Ta¬ kih zastopnikov bi ameriško de¬ lavstvo imelo lahko več. če se bo zdramilo tudi na političnem polju. Cleveland, O. — Clevelandski državljani, ki so podpisali volil¬ ne peticije komunistične stranke, so postali prominentne osebno¬ sti. Njihova imena so bila pr¬ vič priobčena v Cleveland Pressu, ki jie pričel gonjo proti tej de¬ lavski skupini, ker se bori proti vojni, intervenciji, za mir in de¬ mokracijo. Gonja pa se je popolnoma iz¬ jalovila. Izmed 14,500 podpisni¬ kov je bilo le 250, ki so pod pri¬ tiskom izgube dela in terorja pre¬ klicali svoje podpise z izgovo¬ rom, da niso vedeli, kaj so pod¬ pisali ali pa z izgovorom, da so podpisali peticijo proti vojni. Gonja v Clevelandu pa je bila v primeru z nekaterimi drugimi mesti, naprimer z Pittsburghom in, okolico, zelo “mila”, če pomis¬ limo, da ni bil doslej še nihče zaprt ali persekutiran, kakor v Pittsburghu, kjer je bilo zaprtih okrog 50 oseb in stavljenih pod pretirano varščino. Večinoma vsi so sedaj na prostem, toda delav¬ stvo je moralo žrtvovati precej denarja, da so zamogli dobiti bonde, ker samo te se je še vpo- števalo pred sodnijami. Komunistična stranka pa je par dni po tem oklicala velik pro¬ testni in politični shod, na ka¬ terem je bilo razvidno, da se je rdeče strašilo v Clevelandu po¬ polnoma izjalovilo, kar je potr¬ dila velika udeležba. Na shodu so bile sprejete resolucije proti Cleveland Pressu, generalnemu pravdniku Jacksonu in republi¬ kanski in demokratski državni in mestni upravi v Ohiju. Stranka se bori, da pride pri etošnjih predsedniških volitvah na baiot. V to svrho je predlo¬ žila več kot potrebno število podpisov toda oblasti ji grozijo, da bo pri tem imela trnjevo pot. Cleveland, o. _ P1 organizirano delav,* lands ko obnovilo Praznovanje r let °s b se v Clevelandu javen način več kn t i7 sil ° n * sluga za to gr e v I 24 et ' Za ' diteljem CIO un ij ^ Vrsti vo- zirali eno nailenšin A, 0 or S ail i- monstracij £?£££**** d* Parada se je pričeli ^ m Euclid Ave. ter SP I ? UllC1 in koraka, a ti '«£££“£ hc Square, kjer So govornikih jasnjevali delavstvu no™f * nika in težkih bojev kaf Pra ^' delavstvo bilo » seda, zelo ogrožene zarad “ine priprave in konskripcije J Dolge parade so se udeležile vse clevelandske unije. P a tudi Jf am ^ bil močno zastoj Puada se je pomikala po taktu ve. godb, izmed katerih je bila zereka godba, sestoj eča iz mater sest,a m soprog članov CIO. Le¬ po jt bilo gledati, ko so ženske korakde na čelu parade, ker s tem so dale najsvetlejši primer delavsk* solidarnosti in zavesti da bodo enske največ trpele trn di v voj*, ako bo ameriški re- akciji uspto poriniti to deželo v krvavi koillikt. v V ospredjj parade je korakala številna dela-acija električne u- nije,. ki je pekinila svojo kon¬ vencijo in se Ueležila te demon¬ stracije. ž njiri j e korakal nji¬ hov mlad in odučen predsednik James B. Carey ki je obenem glavni tajnik CIC ki je pozneje imel ognjevit govoipred tisočero delavsko množico. Lkal za loka¬ lom, napis za napisen S e je zbi¬ ral v prostranem par^ v sredini mesta, kjer je glavni naršal oz¬ načeval številke unij i po d ka¬ kimi težkimi okolščina^j so se organizirali delavci in di av ke v Clevelandu. Množica pa a bur¬ no pozdravljala demonstr%te. Stevenson, tajnik centra^ega sveta v Clevelandu, je v lfc>em govoru pozdravil demonstr^te in se jim zahvalil za soudele: Povdaril je, da je to prva monstracija za civilne in politi ne svobode, na katere reakcij naval j uje z vedno ostrejšo gonjo, da je to najboljši odgovor de lavstva proti konskripciji in voj¬ ni histeriji, da ta demonstracija pobija vse laži v kapitalističnem časopisju in radijski propagan¬ di, v katerih se hujska ljudstvo za vojno in proti delavstvu, ki se bori proti brezsmiselni in impe¬ rijalistični voj ni. Stevensonje ra¬ zlagal, da je cilj te vojne histeri¬ je povzročiti paniko med ljud¬ stvom in ustvariti ugodna tla za gonjo proti delavstvu, da je tako- zvana peta kolona, ker brani svobodo in demokracijo na svoj način, na pravilni način. Steven¬ son kakor tudi ostali govorniki so izjavljali, da je delavstvo vedno pripravljeno braniti demokracijo s tem, da uživa popolno demokra¬ cijo in težko priborjene delavske pravice, mezde, socijalno zavaro¬ valnino, Wagnerjev zakon, zakon za ure in mezde, svobodo govora, tiska in sestanka, kajti v tem je jedro in smisel demokracije, za katero so se borili prvi naseljen¬ ci pod Washingtonom in Lincol- onstracija v or day nom. John Owens, predsednik CIO unij v državi Ohio je istotako navdušeno pozdravil demonstran¬ te in jih opozoril, da je enotnost v delavskih vrstah prvi predpo¬ goj uspešnega boja za ohranitev demokracije in delavske zaščite. Posebno pa je podčrtal, da mo¬ ra delavstvo kmalu nastopiti tu¬ di na političnem polju z isto od¬ ločnostjo, kako je nastopalo za svoje pravice organiziranja in kolektivnega predstavništva, da mora z združenimi silami nasto¬ pati proti korporacijam, ki so največ krive za prelivanje krvi in uboje stavkarjev v zadnji ve¬ liki stavki pri Republic Steel, Youngstown Sheet and Tube in Bethlehem Steel, v kateri je bilo umorjenih 17 delavcev. Owens je povdaril, da so lastniki teh tovaren naj večji sovražniki svo¬ bode in demokracije, da delavstvo ne sme verjeti njihovi propagan¬ di za vojno, da so patrijoti samo zaradi dobičkov, ki se jim obe¬ tajo v vojni, da so ti fantje od¬ govorni za delovanje pete kolo¬ ne in da oni sabotirajo obrambni program na levo in desno, kar je razvidno iz njihovih pogojev vla¬ di za večje vojne dobičke. James B. Carey, glavni tajnik DIO, je majhne in šibke postave, toda njegov glas je nalašč ustva¬ rjen za govornika. Poleg tega poseduje tisto odločnost in neo- majano vero v delavski razred in napredek, ki ga mora delavski voditelj imeti za tako vlogo. Nje¬ gov govor proti konskripciji in kršenju civilnih svoboščin, ruše¬ nju delavske zaščite v kongresu in senatu, zahtev Wall Streeta po večjih dobičkih na račun in škodo delovnega ljudstva in ma¬ lih trgovcev in obrtnikov, je glo¬ boko segel, kajti brez dvoma so nekateri delavci nasedli strupeni propagandi kapitalističnega tiska in njihovih podrepnikov, ki ce¬ pajo delavsko solidarnost pod krinko boja proti hitlerizmu Delavstvo je posvaril, da ne sme verjeti lažnjivim člankom in pi¬ sarjem, ki zavajajo delavstvo pod marelo vojne histerije in ob¬ rambe dežele, ki ni v nobeni zu¬ nanji nevarnosti. Tudi Carey se zaveda, da je delavstvo danes v nevarnosti, ker v kongresu nima¬ jo svojih zastopnikov ampak sa¬ mo zastopnike delodajalcev in kapitalistov, ki spodkopavajo temeljno podlago demokracije, ker delavstvu ne priznavajo do¬ stojnih plač, ker mečejo delav¬ stvo na cesto, da ne more odku¬ piti svojih lastnih produktov in potrebščin, kar je povzročilo gladovanje milijonskih množic v naj bogatejši deželi na svetu. Malo Slovencev na demonstraciji V tej veličanstveni delavski demonstraciji pa je bilo vse pre¬ malo slovenskih delavcev. Mor¬ da so izostali iz nevednosti, ker naši listi, vključivši “Naprej” niso temu dogodku posvetili sko- ro nobene deklame, kakor da je slovenski delavec bolj varen od svojega ameriškega sodelavca, ki e korakal v znak delavske soli- rnosti. Videti je bilo samo naj- ilj napredne delavce, in delavke tatozvane naprej evce, naših so- cij\Jistov pa nikjer nobenega. pomislimo, da je bilo na sho4 na stotine Hrvatov, če po¬ mislim, da so nekateri prišli iz okolic^ ve č milj oddaljeni, eni ce¬ lo iz Dennsylvanije, se moramo vprašaj kaj je vendar z našim slovensAfn proletarcem in delav¬ cem, da «e ne udeleži delavskih demonstracij v času, ko je treba, da gremo^ g j skupaj na plan? Tukaj bi Hli videli, da nismo osamljeni, d* tujerodci ne pred¬ stavljamo nd*ene vodilne vloge, da to mesto z*y Ze majo tukaj ro¬ jeni odrasli ih mladi ljudje, da je to splošno ameriško gibanje v katerem nastopajo vsi narodi enotno. Zvečer pa smo radio slišali interesantno razpravo med raz¬ nimi profesorji in James B. Carey-em, ki je zagovarjal de¬ lavske interese. Na v sa vpra¬ šanja je tako spretno odgovar¬ jal, da se je moral vsak čuditi njegovi spretnosti in poznavanju težkih delavskih in ekonomskih problemov dananšnjega dne, po¬ ložaj, ki tira to deželo v fašizem in diktaturo, ako bodo v kongre¬ su odobrene mere Wall Streeta. Njegov govor je bil oddan p o vsej Ameriki in upati je, da ga je več naših delavcev slišalo j n si ga dobro zapomnilo, ker v njem je izpodbijal vse trditve Wall Streeta in njegovih slug v delavskih vrstah. Poročevalec. trgovsko pogodbo s takozvano brezversko Rusijo. Torej v sili pride vse prav: nemškim škofom katoiškim papežem na čelu, Italiji, če je treba, ko ji sila ko¬ la lomi, zveza s narodom, kate¬ rega so pred leti proklinjali in zmerjali s ateisti. P0TEBE DELAVSTVA V letih 1933-34 je “oč< Coughlin bobnal s prižnice v pri¬ log zakonov v korist ameriških revežev, ter po svoje preklinjal ameriške in internacionalne ban¬ kirje. Prvič je podpiral Roose¬ velta. Zadnja štiri leta pa ta “oče” sam sebe po ustih tolče, a še bolj pa tolče svoje katoliške poslušalce, ko jih vabi v hitlerij- anska nebesa v nedeljskih “pri¬ digah”, katere mu pišejo pagan- ski nemški propagandisti. Leta 1936 je imel govor, v ka¬ terem je zagrozil ameriškemu narodu, če ne bo izvoljen njegov kandidat Lemke, da bodo puške pokale. Propagiral je torej na¬ silno ovrženje vlade, kar je proti ustavi Združenih držav. Doslej niso oblasti proti njemu nasto¬ pile. Kaj pa se bi zgodilo, če bi narimer kakšen Bridges ali kak drugi delavski voditelj vodil slič no propagando? že zdavanj bi bil deortiran ali a aretiran. Danes namreč ne smeš propagirati niti v smislu naše konstitucije za iz boljšanje vlade, če se nočeš iz¬ postaviti persekuciji. širjenje fa¬ šizma in nacizma pa je še vedno dovoljeno. Verjemite ali ne Cheswick, Pa. — V Nemčiji je večina katoliških škofov prisegla zvestobo Hitlerju. V Glasilu KSKJ pa čitamo, da Hitler pre¬ ganja katoliške duhovnike v Nemčiji in bivši Avstriji. Italija pa se prišteva za najboljšo ka¬ toliško deželo na svetu, ima pa v sedanji vojni zveze s Nemčijo, Republikanski predsedniški kandidat Willkie je tudi za kon- skripcijo mladih fantov. Kakor hitro pa je senat sprejel resolu¬ cijo, da se zaseže tovarne onih industrijalistov, ki sabotirajo ob¬ rambi program, ko prava peta kolona industrij alistov stavi vla¬ di take pogoje im odklanja na¬ ročila, če ne dobi pretiranih do¬ bičkov, je Willkie vstal v nji¬ hovo obrambo in se tako znašel v pravi peto kolonski družbi. On želi, da bi ameriški nedolžni fan¬ tje prelivali kri za blagor gospo¬ de na Wall Streetu, ki vodi sa¬ botažo v imenu višjih dobičkov. V Ameriki je okrog 11,000,000 arezposelnih delavcev in delavk, ker je vlada zahtevala, da se od- pro vrata tovaren v sedanjem času oboroževanja, in ker je 40 urni delovnik zakonit, zahteva¬ jo nekateri, da se delovnik poda¬ ljša. Pravijo, da se drugače ne bo mogla Amerika oborožiti in da se bo zgodilo to, kar se je zgodilo v Franciji. Kako pa to, da Amerika daje svoja obrambna sredstva drugim? Zakaj pa ne bi propagatorji dolgega delovnika enkrat raztol¬ mačili ljudstvu, kako mislijo uposliti to ogromno maso brez¬ poselnih, če se zviša delovni te¬ den tako kakor se je zgodilo v Franciji, ki je šla vseeno po gobe? V Ameriki že danes obratuje vojna industrija skoro po 24 ur na dan. čas je, da ti gospodje prenehajo točiti krokodilove sol¬ ze proti ameriškemu dolgu in WPA. Če jim je v resnici kaj za ekonomijo, naj znižajo svoje pre¬ tirane plače, ogromne dobičke, naj skrajžajo delovne ure, zvi¬ šajo plače in zaposlijo WPA de¬ lavce in brezposelne, pa bo Ame¬ rika rešena sramote in fašizma. Program, katerega vodijo fan¬ tje na Wall Streetu, pa ne bo ro¬ dil ničesar drugega kot večjo revščino in sramoto za naj boga¬ tejšo deželo na svetu. * * * Večkrat čitam proteste fantov in “ledik” deklet, da se mora iz tovaren odstraniti vse omožene ženske, na njihovo mesto pa naj se uposli moške, fante in dekle¬ ta. V Ohiju bi človek mogoče še izhajal, če je zauber fant. čitam kako je 300 deklet zastavkalo radi enega moškega, ker ga je bila družba odslovila. Ni se šlo za unijske pravice, nego so okli¬ cale stavko, ker ga menda vse ljubijo. Bogami, ta dečko je sre¬ če 11 , morda pa tudi nesrečen., Vei \r pa so vsi veseli, da so zrnate s stavko. Menda že mo- ra dober preddelavec, ker druga^ ^ tre ka priznati, da so moški \ oh jj u precej “počasni.” N °' Pa je letos prestopno le¬ to; mor .\s tem še katerega re- site pnsi^ yojaške s]užbe . John Matekovich. Cleveland, O. — Naloge zaved¬ nega delavstva niso bile nikdar prav lahke. Položaj zavednega delavstva je danes posebno te¬ žaven, pa venaar boljši, ker je danes organizirano delavstvo številično bolj močno in enotno na vprašanju vojne, civilnih svo¬ boščin in delavske zaščite. De¬ lavstvo danes predstavlja naj¬ močnejši ljudski blok in dokler bo stalo združeno v obrambi de¬ mokracije, se bomo obranili vsa¬ ke večje persekucije. Poglejmo le zapisnike delav¬ skih organizacij. Konvencija za konvencijo sprejema resolucije za mir, za delavsko zaščito, za ci vilne in politične svobode. VVag- nerjev zakon je kljub Greenovi opoziciji še vedno ostal neokr¬ njen v princiju, ker ga delavstvo brani kot ni nikdar prej branilo svojih pravic. Moč delavstva se bo v tej borbi še bolj solidifirala, če nam ne bo vojna prekrižala računov. Delavstvo pa lahko pre¬ preči tudi vojno, ako bo vstraj- no sledilo sedanji politiki orga¬ niziranega delavstva. Edina slabost, ki jo mora za¬ vedno delavstvo premagati, je delavsko časopisje. Mnoge unije imajo svoja lastna glasila, manj¬ ka pa narodnega lista, ki bi bil za vse obvezen, lista, ki bi poleg ekonomskega boja vodil tudi po¬ litični del, ker politična roka de¬ lavstva je danes bolj potrebna kot kedaj prej, če hočemo pre¬ prečiti vojno in obvarovati de¬ mokracijo. Včasih smo obupavali, da se ameriško delavstvo ne bo nikdar naučilo rabiti politične sile, pa smo se motili. Baš sedaj vidimo, da se na konvencijah mnogo ra- zmotriva o politiki. Sprejemajo se resolucie, ki obsojajo obe ka¬ pitalistični stranki in spet pov- darjajo potrebo delavske-farmar- ske stranke, ki je oslabela pred nekaj Leti največ radi tega, ker se resolucije, ki obsojajo obe ka¬ novi deal in Roosevelta. Vse to so dobri znaki in ako bo delav¬ stvo v stanu preprečiti še more¬ bitno prelevitev Greena in Lewi- sa, predvsem Greena, smo izven kake večje nevarnosti, da bi kon¬ gres v mirnem času mogel po¬ dreti socijalno zaščito in Wag- nerjev zakon, okrog katerega se največ sučejo delavske pravice. Slovenci in nekateri slovenski listi so bili v pričetni dobi CIO vsi navdušeni zagovorniki tega novega industrijalnega gibanja, na katerega smo razredno zaved¬ ni delavci vedno polagali toliko upanja. Sedaj vidimo, da se ni¬ smo motili. Toda v zadnjem ča¬ su je opaziti, da so ti listi popol¬ noma zapustili to politiko in po¬ litiko CIO ter se vsi vsedli na bojni voz Wall Streeta. kar nam greni življenje in otežkoča boj za delavsko stvar. če bi naži uredniki vedeli raz¬ položenje delovnega ljudstva gle¬ de vojne in demokracije če bi bili ipkrenj delavski prijatelji bi spet zagovarjali CIO gibanje, ki je v tem primeru edina garancija za svobodo in demokracijo. Tega pa naši listi ne bodo storili, dokler bo divjala vojna histerija in pod- žiganje; mislijo namreč, da se morajo tudi oni vsesti na propa¬ gandno svoro vojnih hujskačev, ali pa bi zapadli vsakdanjim o- čitkom, da smo delavci “peta ko¬ lona”. ker se ne damo zapeljati lažnjivi in strupeni propagandi. V nedeljo sem čital članfek slavnega angleškega zgodovinar¬ ja H. G. Wellsa. ki meče precej svetla na razpoloženje in opra¬ vičen strah v Angliji, da se bo ponovila žalostna kapitulacija Francije. Wells potrjuje važno dejstvo, da se ljudstvo ni udalo prevari, da se vodi ta vojna za obrambo demokracije, da je an¬ gleški vladu j oči razred tista ne¬ varnost, ki grozi pokopati demo¬ kracijo. Wells dalje obtožuje glavne voditelje, da so nesposob- r)j jn nezaupljivi, da so in da še danes vodijo škodljivo polit ko, ko odklanjajo nasvete in sodelo¬ vanje Sovjetske Unije. Wellsovo svarilo je važno in popolnoma v skladu z stališčem organiziranega delavstva, ki ne verjame v prazne fraze in utvare današnjih državnikov. Važno pa- je tudi za nas Slovence, ker ne-| materi voditelji zavzemajo tako žalostno stališče, ki je v navskri- žu z najboljšimi interesi delav¬ stva. Tukaj nastane važno vpraša¬ nje: ali bodo naši delavski listi še naprej drveli v drn in stm za vojno propagando? Ali pa se bo¬ mo iztneznili in šli po poti. kate¬ ro danes zavzema ameriški or¬ ganiziran proletarijat? To je po mojem mnenju eno vprašanje, ki je danes naj večjega pomena, ker tukaj se piše bodoča lepa ali slaba stran naše zgodovine. Borba za očuvanje demokraci¬ je ni lahka, ako ne razumemo položaja in ako ne rabimo pra¬ vilne metode v tej borbi. Tudi tukaj moramo konstatirati, da ameriški proletarijat zavzema danes še dokaj pravilno stališče. — Na unijskih konvencijah se ve¬ dno bolj povdarja, da je najbolj¬ še sredstvo za očuvanje demo¬ kracije. da se jo raztegne, izbo¬ ljša življenski in delovni stan¬ dard, tako da bodo najširši sloji, to je delovno ljudstvo, v resnici vživali ne samo fraze o demo¬ kraciji, marveč tudi ekonomsko demokracijo, ki bo potem nepre¬ magljiva. Če bo delovno ljudstvo dopu¬ stilo okrnitev svobode in demo¬ kracije v vojni dobi. se bomo sa¬ mo približevali Hitlerju in Mus¬ soliniju. To je cilj današnjega vladujočega razreda, če se pa demokracija učvrsti in razširi na širše sloje, bo nastala situacija vsa drugačna: ljudstvo bo vide¬ lo, da ima v resnici nekaj brani¬ ti, tedaj bo razumelo, zakaj je treba poraziti tudi hitlerizem ne samo Hitlerja. Ko že govorim o našem nepri¬ jetnem položaju, je treba pri¬ pomniti, da je med Slovenci pre¬ cej močno delavsko gibanje. Ho¬ čemo, nočemo priznati dejstvo je, da je to gibanje močno samo za¬ radi tega, ker odgovarja delav¬ skim težnjam in zato, ker gre vsporedno s organiziranim de¬ lavstvom. To gibanje danes zagovarja samo list “Naprej”, ki ga zvesto spremlja od njegovega pričetka. Da je to gibanje zdravo pa je najboljši dokaz list sam, ker se je doslej vzdrževel s podporo te izvanredno odločbe skupine. Da je to gibanje čvrsto se vidi tudi po tem, da se ne ustraši pretenj, temveč deluje s zavestjo, da je to delovanje med Slovenci nujno, ako hočemo obdržati naše napre¬ dne tradicije tudi v kritični dobi, ko odločuje delavska zavest in solidarnost usodo delavstva in civilizirane družbe. Jaz sem zelo ponosen, da se lahko prišetvam med to skupino, ko vidim, da se naši rojaki in bližji prijatelji lista zanimajo za list in mu sledijo v tej borbi. Posebno pa je razveseljivo, ko dobivamo nove sile, nove aktiv¬ ne sodelavce za list in delavsko gibanje, ki se bori na nesebičen način, da nas obvaruje vojne in fašizma. Delavstvu ne preosta¬ ja druge poti, ker vsako omaho¬ vanje in cincanje v tem momentu povzroča konfuzijo, to strašno delavsko bolezen pa je treba od¬ straniti. ako hočemo storiti ko¬ rak naprej. Frank Ludvig T0BIN ZAHTEVA ČIŠČENJE V UNIJAH Washington, D. C.—Daniel J. Tobin, predsednik mednarodne bratovščine voznikov, včlanjene v Ameriški delavski federaciji, je pozval unije, naj iztrebijo gan- geže in raketirje iz svoje srede. Poziv je izrekel na konvenciji svoje organizacije, ki je bila včeraj otvorjena v Washingto- nu. Vsi lopovi in gangeži, ki so se povzpeli na vodilna mesta v nekaterih unijah, morajo dobiti brco. “Časopisi v Chicagu, New Yorku, Clevelandu, Detroitu in Inekaterih drugih mestih, hi so odkrili nekaj raketirjev v delav¬ skih unijah, skušajo ustvariti vtis, da so vse unije pod kontro¬ lo gangežev,” je dejal Tobin. “Cilj propagande je prozoren, ker hoče pokazati, da imajo lo¬ povi glavno besedo v delavskih organizacijah.” Stran 4 _ ' . _ Masovna brezposelnost Brezposelnost je najstrašnejši bič delavcev v kapitalističnih deželah. Delavec živi stalno v mučni bojazni, kaj bo jutri. Število brezposelnih se izpremtnja, odvisno je od vsakokratnega stanja kapitalističnega gospodarstva. Ob ča¬ su krize armada brezposelnih orjaško narašča; kadar pa se gospodarski po¬ ložaj boljša, se število brezposelnih nekoliko manjša Ali ob času najvišje povzdige kapitalističnega gospodar¬ stva še preostaja mnogomiljonska ar¬ mada brezposelnih. Po podatkih Zve¬ ze Narodov je znašalo število brezpo¬ selnih v 32 kapitalističnih deželah: L. 1929, 6 milj.; 1930, 12 milj.; 1931, 19 milj.; 1932, 26 milj.; 1933 26 mil.; 1934, 22 mil.; 1935, 21 mil.; 1936, 20,5 milj. Začetkom leta 1938 je število brez¬ poselnih vsled nove gospodarske krize naraslo približno na 25 miljonov. če prištejemo k tem še člane nji¬ hovih rodbin, je armada brezposelnih v kapitalističnem svetu ravnokar to¬ likšna kakor polovica prebivalstva Sovjetske Zveze. Pri tem še niso v- steti brezposelni kmetijski delavci, do¬ mači posli i. dr. kakor tudi ne brez¬ poselni v Kitajski in Indiji, kjer pre¬ biva dobra polovica vsega prebival¬ stva kapitalističnega sveta. V Angliji je bila tekom poslednih 16 let povprečno ena sedmina vseh delavcev Zedinjeh državah Amerike leta 1936. ena sedmina v Nemčiji 1929-1933 en četrtina. Uvajanje no¬ vih strojev in pospeševanje delovnega tempa zmanjšuje število potrebnih de¬ lavcev. Tako je bilo npr. v obdelujo¬ či industriji Ameriških Zedinjenih dr¬ žav zaposleno: L. 1919 9,041 tisoč delavcev L. 1929 8.822 tisoč delavcev L. 1936 7.304 tisoč delavcev Teh 7.304 tisoč delavcev 1. 1936 je izdelalo za eno petino več blaga ne¬ go 9.041 tisoč delavcev 1. 1919, dobili pa so za eno petino manj mezde. Po¬ tem se število delavcev manjša, stop¬ nja njihovega izkoriščanja pa se veča. KAKO ŽIVE BREZPOSELNI V Angliji in v par drugih kapita¬ lističnih deželah obstoja državno za¬ varovanje brezposelnih; v teh državah dobivajo brezposelni delavci neznatno državno podporo. V nekaterih deže¬ lah so brezposelne delavce nekoliko njihove strokovne organizacije, ali tekom poslednje krize je organizaci¬ jam denar pošel. V večini dežel pa dobivajo brez¬ poselni samo miloščino od privatnih dobrodelnih društev. Po cele ure se nastavljajo za krožnik juhe; obenem razprodajajo svpjo obleko, pohištvo i. t. d. Kmalu jim odpovedujejo sta¬ novanje. Stotisoči brezposelnih potu¬ jejo iz kraja v kraj, iščejo dela, be¬ račijo in kradejo, žalostno življenje brezposelnih opisuje buržoazni pisa¬ telj A. Johansen v knjigi “Amerika propada vsled prebitka.” V tej knji¬ gi je natisnjeno mnogo pisem ameri¬ ških brezposelnih, iz katerih navaja¬ mo nekaj odlomkov: “Leta 1931 sem delal vsega skupaj 5 dni. Nekoč sem vendar enkrat vi¬ del objavo, naj se oženjeni ljudje ogla¬ sijo, da dobe delo v naftnih okrajih. To objavo sem čital v pondeljek zju¬ traj. Ob 8.50 sem bil že tam, in ob pol treh popoldne sem prišel na vrsto. Izpraševali so me vse mogoče. Kon¬ čno so mi rekli, da mi bodo tekom treh tednov sporočili. Iz teh treh ted¬ nov je že nastalo dolgih šest mesecev. Za lakoto Se nisem umrl zato, ker moja žena še dela.” (Brezposelni Pat Dougherty, Los Angeles, Calif.) “Jaz sem star in sem že davno iz¬ gubil upanje, da bom kdaj koli še na¬ šel delo. Dela sploh ne iščem več, ker sem prestar, da bi bilo zame sploh še mogoče. Niti ne morem točno po¬ vedati, koliko let se pravzaprav že peham za delom. In vendar sem delal vednp, kadar sem le mogel dobiti ka- koršnokoli delo, naj je že bilo v rud¬ nikih, na cestah ali pa v gozdih. Zdaj se pa na svoja stara leta nastavljam za juho. Postal sem to, kar bodo kmalu postali mladi fantje, ki še vedno upa¬ jo, da bodo lepega dne obogateli. Star sem, sestradan, raztrgan in ušiv. Lahko ti povem, da sem tekom poslednjih 14 dni prehodil vso pokra¬ jino od San Francisco do San Jose in Point Race in povsod videl mlade in močne fante, ki bi radi delali, pa so se že zanemarili kakor jaz. . . De¬ lati še morem, še pred tremi tedni sem dobil mesto ,kjer sem moral de¬ lati 12 ur na dan in dobil sem zanj 1 dol.” (Brezposelni Mac Cormick, San Francisco, Calif.) “Jaz sem rudar, toda vsi rudniki ■o vstavljeni. Pred kratkim sem bil zopet v Grass Valley, da bi dobil delo r jami. . . . šel sem v Salt Lake City in od tam v Paul City. . . . Potem sem prehodil ves Zapad, pa nikjer ni dela; končno sem prišel semkaj.” (Bresp. Tom Mooley, Seattle, Washington.) “Jaz sem jeklar; delal sem v jeklar¬ nah 30 let. Pred tremi leti so me vr¬ gli na cesto in od tedaj nisem več dobil dela. Svoje prihranke sem že davno pojedel. Včeraj sem spal v ladjedelnici pod pristreškom. Nastav¬ ljam se seveda za juho v “Cafe Hoov¬ er” kakor mu pravijo fantje. Prišel sem do prepričanja, da je sveta konec in, da dela ni več. še dobro je, da so mi žena in dva sina umrli; oni so bili tudi brezposelni. Zdaj sem sam.” (Charles Doyle, Phoenix, Arizona) BREZPOSELNA MLADINA Najžalostejšo usodo ima pod kapi¬ talizmom mladina. Mladeniči dovrši¬ jo šolo, pa ne najdejo dela. Tako ob¬ remenjujejo svoje staniše, ki često sami nimajo kaj jesti. Zavedajo se, da so odveč in, da družbi njihovo delo ni potrebno. Brezposelni mladenič zapusti dom svojih starišev in posta¬ ne potepuh brez doma “odveč človek.” Stotisoči brezposelnih mladeničev se potikajo po cestah najbogatejše kapi¬ talistične dežele na svetu. V Zedinje¬ nih državah Amerike. Inozemec F. Supol, ki je prepotoval to deželo 1. 1933, piše; “Človek dobi težek vtis, kadar vidi v mestih mlade ljudi v ponošeni ob¬ leki, z iztradanimi in neprespanimi obrazi, ki taborijo v javnih vrtovih ali na robu predmestij. Odkod se jemlje ta bresposelna mladina? Večinoma so to mladeniči od 18-21 leta, ki so zapustili dom starišev, kjer ni bilo drugega kakor pomanjkanje in lakota. V domačeih kraju niso našli dela, zato so odšli, da bi bilo manj ljudi pri mizi. Ne¬ redko jim stariši sami svetujejo, naj poskusijo .svojo srečo kod drugod. Ti mladeniči nikakor niso sami nesposob¬ neži ali nekultiviranci. Iz podatkov washingtonske uprave za socialno skrb je razvidno, da je tekom 3 mes. 1. 1932 dobilo državno podporo 7512 jih je imelo srednjo in 258 visoko šo¬ lo. Njihov najhujši sovražnik je mraz; postopačev, med katerimi je bilo 1966 takih, ki so imeli osnovno šolo, 2.000 najrajše potujejo po noči, po dnevi pa spe. Mnogi trpe najstrašnejše po¬ manjkanje, večinoma so jako lahko oblečeni in čestokrat bolni. Bolnica so prenapoljene in jih morejo sprejeti samo če so izredno bolni. Na cestah severnega dela se neredko najdejo trupla teh nesrečnežev, ki so zmr¬ znili. To so posledice oblasti kapitala. . . “ME1N KAMPF” 0 FRANCIJI Vsen je znano, da je Hitler v svojem “svetem pismu” podčrtal posebno mržnjo do Židov, kato¬ ličanov, protestantov marksistov, demokratov, liberalcev, intelek¬ tualcev, humanitarcev, da omeni¬ mo samo par. Toda po natanč¬ nejšem pregledu njegovega pro¬ grama se vidi, da ravnotako sov¬ raži Francoze. Hitler je že v tej knjigi, ki je izšla okrog leta 1925, napovedal, da potrebuje alijanco bodisi s Italijo ali An¬ glijo, da doseže svoj cilj. “ . . . alijanca bi dala Nemčiji priložnost za potrebno priprav¬ ljenost ... da poravna svoj ra¬ čun s Francijo.” “Eden mora biti perfektno na jasnem na eni točki: Francija je in bo vedno stalen sovražnik nemškega ljudstva. Brez razlike kdo vlada v Franciji, Burbonci, Jakobinci, buržuazni demokrati ali sledilci Napoleona, klerikalni republikanci ali rdeči boljševiki, končni cilj njihove zunanje po¬ litike bo vedno ... da zlomijo in sterejo Nemčijo.” “ . . . Francija ostaja po dol¬ gem najbolj hud sovražnik Nem¬ čije. Ta nacija, ki trpi vsled ved¬ no bolj pomeševalne črnske krvi, predstavlja, zaradi njenih ciljev, ki so indentični z judovsko sve¬ tovno dominacijo, nevarnost ob¬ stoja belega plemena v Evropi. Zastrupljevanje v srcu Evrope on Reni s vpeljevanjem črnske krvi je ravnotako izraz pervez- nosti in sadistične mržnje do na¬ šega ljudstva.” “Nemčija ima le dva možna zaveznika še za dolgo dobo: Ita¬ lijo in Anglijo.” “Pohujšanje bele rase je fran¬ coski nepozabni greh in odkar, kakor Kitajska, Združene države in Rusija, ima Francija več te¬ ritorija kot Nemčija. Naciji mo¬ rajo gledati na to, da bodo ti grehi oprani s krvjo njenih sinov.” LETOS JE V JUGOSLAVIJI 60,000 ORALOV ZEMLJE POSEJANE Z OZIMNIM JEČMENOM Belgrad. — Po zbranih podat¬ kih iz vseh krajev v deželi, koder se goji ječmen, je bilo to leto v Jugoslaviji vsega skupaj 60,000 juter zemlje posejane z ozimnim ječmenom, kar je znatno nad povprečnostjo. p ETE K i p Mobilizacija za mir-demokracijo CHICAšKA KONFERENCA DOLOČILA STALNO ORGANI¬ ZACIJO. DELEGACIJA ODMARŠIRALA V WASHING- TON NA DEMONSTRACIJO PROTI KONSKRIPCIJI Chicago. Vlaki in tisoči av¬ tov so pripeljali tisočero delega¬ cijo, opazovalce in goste velike mirovne konference, ki je priteg¬ nila okrog 20 tisoč poslušalcev, da izrazijo svoje proteste proti konskripciji in vojni intervenciji, da organizirajo delovno ljudstvo za obrambo politične svobode in demokracije, ki bi takoj izginili v vojni. Predsednik konference rev. John Thompson iz Oklahome je opozoril konferenco, da v kongre¬ su posnemajo ali Hitlerja pod krinko boja proti hitlerizmu, da hočejo demokracijo “ohraniti s tem, da jo ubijejo—in menda balmirajo z vso skrbjo.” Predmet tridnevne konference je bil v prvi vrsti konskripcijski načrt in mobilizacija za mir in nevtralnost v sedanji evropski vojni. Delavstvo smatra kon- skripcijo v mirnem času za naj¬ bolj nevarno potezo v notranji in zunanji politiki, ker Burke- Wadsworthov načrt daje moč predsedniku, da regimentira de¬ lovno judstvo, da zatre civilne in politične svoboščine in da even- tuelno intervenira v prilog eni ali drugi imperijalistični sili. Iz teh razlogov se je zbralo ta¬ ko veliko število delavskih rep¬ rezentantov, da pod vzame j o ko¬ rake skupaj z ostalimi progre¬ sivnimi in političnimi organiza¬ cijami v obrambi konstitucional- nih pravic. Poverilni odbor, kateremu je načeloval Morris Watson, je po¬ ročal da je že v soboto bilo na konferenci 5,633 delegatov in o- pazovalcev. Največja skupina delegatov je prispela iz New Yorka in sicer 1,519 in 136 opa¬ zovalcev, 337 iz Michigana, 350 iz Ohija, 245 iz Californije. To¬ da delegati so še vedno prihajali bolj pozno iz oddaljenih krajev. Konferenca je poslala Roose¬ veltu in kongresu oster memo¬ randum in navodila, kako imajo postopati, da obvarujejo Zdru¬ žene države od vojne. Stavljen je bil predlog, da se ustanovi stalno organizacijo in širši odbor, v katerega so bili po¬ zneje izvoljeni razni predstavni¬ ki organiziranega, delavstva, ki vodijo opozicijo proti konskrip¬ ciji. Odbor šteje okrog 80 mož različnih političnih prepričanj. Svrha stalne organizacije je, da mobilizira vse sile proti kon¬ skripciji, če pa bo kongres spre¬ jel ta načrt, da se porazi vse kon- gresmane in senatorje pri pri¬ hodnjih volitvah, da stalno pri¬ tiskajo in vodijo borbo na poli¬ tičnem polju za delavsko in de¬ mokratično zaščito. Odbor ima nalogo, da sestavi primerna pra¬ vila, da se zaseda najmanj dva¬ krat vsako leto. Unije pa so že izjavile, da bodo prispevale v to¬ zadevni sklad, da se bo delo lah¬ ko izvajalo v pravcu konferenč¬ nih sklepov in priporočil. Odborniki pa imajo pravico, da izdajajo pozive za demonstra¬ cije in za politične akcije v pri¬ log delavstvu naklonjenim kan¬ didatom, da se tako sčasoma iz¬ trebi reakcijonarne vojne huj¬ skače iz kongresa. Konferenca je dalje odobrila obrambo, toda načrt delavstva je povsem drugačen od Burke- Wadsworthovega načrta. V no¬ benem sluča ju bi ameriško de¬ lovno ljudstvo ne smelo trpeti na svobodi, tudi ni potreba zvi¬ šati delovnika, niti znižati plač ali regimentirati delavstva ka¬ kor se je to zgodilo v Franciji, Nemčiji, Angliji in Italiji, ker Amerika ima dovolj delovne sile, dovolj surovin in vsega, da uspe¬ šno brani svoje meje in pravice brez vojaške diktature, kajti v Ameriki je še vedno nad 10 mi¬ lijonov brezposelnih delavcev, katere se mora prej zaposliti. Konferenca je dalje smatrala, da je prva dolžnost vlade, da odpravi brezposelnost in izkoriščanje de¬ lovnega ljudstva. Takoj po končani konferenci je na priporočilo odšla v Wash- ington velika reprezentacija, da stopi v stike s svojimi kongres- mani, da na kongres izvajajo pri¬ tisk, da se zavrže ta nepotreben zakonski osnutek. Ko so prispeli v Washington, so bili nekateri kongresmani ze¬ lo vznemirjeni. Zagovorniki Wall Streeta in vojnih hujskačev so delavske voditelje pričeli zmer- POLOŽAJ V IDRIJSKEM RUDNIKU Idrija. — Novi lastnik idrij¬ skega rudnika je izmenjal vodil¬ ne ljudi na upravi rudnika, od prejšnjih je ostal le še inž. Pel- lis. Na njihova mesta so bili po¬ stavljeni sami mladi 'in V prak¬ tičnem pogledu skoro neizkušeni ljudje. Rudnik kaže že precejšnjo iz¬ črpanost. Kljub vsemu iskanju ne more se naleteti na kako iz¬ datnejšo živosrebrno žilo. Zato je vodstvo primorano odpirati stare, že pozabljene rove, ki so bili nekoč opuščeni spričo boga¬ tejših najdišč. Pri kopanju v teh rovih se je ugotovilo, da je ruda dobra in daje precej visok odsto¬ tek živega srebra. Radi pomanj¬ kanja novih žil so začeli pred kratkim tudi z izkopavanjem z 16 REDNA KONVENCIJA JSKJ V Waukeganu, 111. zboruje 16 redna konvencija JSKJ. Na kon¬ venciji je okrog 500 delegatov in posetnikov. Frank E. Vranichar iz Jolieta je bil izvoljen konvenčnim pred¬ sednikom, Michael Rovanšek iz Johnstowna, Pa., pa podpredsed¬ nikom, Frank Tomšič konvenč¬ nim tajnikom, Anton Terbovec in Anton Krapenc konvenčnim zapisnikarjem. JSJK je zaključila zelo uspeš no kampanjo vsled česar je bilo upravičeno do delegatstva še nadaljne število aktivnih članov in članic. Ta konvencija je ena najvažnejših v njeni zgodovini, ker tukaj se bo morda odločilo kaj konkretnega za združenje slov. podpornih organizacij. * * * "»I V •! _ SEk kaijo v soudeležboJ 55 ^; borbi.” V isti sapi napoveduj^ _n-« predvideva ' Amerika večji kakor ga j e % daj poznala.” Tudi nfckateS gi kapitalistični H sti mačka iz Žaklja, ko rnJNi da ima Amerika Pn Zn , ložnost, da se raztegne tri meje in dominacijo v f!i a j le>i suito Monroe-eve dokrine. n rv» /-\ O d nr\ L« 1)8. A že nekdaj izrabljenim materija- konvenciii imedložila lom zasutih mest, ker je tudi v /u - 'i predložila tem materijalu št vedno toli J ' ™ ze . “ POir ° ?°' živega srebra da se delo izplača v smMl " njene kon- v , . ’ , , 7 vencije, ki se je vršila meseca Ker rudnik ne kaže toliko refl-| ma j a t. 1. tabilnosti, kolikor se je pričako¬ valo, so bile izdane stroge odred¬ be glede štednje z vsakolet¬ nim materij alom, pred vs* m z lesom, da se na ta način r/zijski stroški znižajo na mijhmim. Pretirana štednja z lesovi pa bo vsekakor prej ali slej redila sla¬ be posledice za sam ritehk. Pri- kopanju novih rovov,namreč uporablja mlad obdekn les, tkzv. “štempeljni” (podjdrnjaki), s katerim se vodorav 10 in navpič¬ no podpre novona^ali del rova, ter se na ta nači/ dotično mesto zavaruje pred J° r i zemeljskih plasti nad njim V tem pogledu je potrošnja le a zelo velika. Za¬ to je nekdaj-Avstrija v nemali meri ravno j tega razloga v id¬ rijski okolic gojila krasne goz¬ dove, iz ka^lh je črpala potre¬ ben material, deloma pa ga je nabavlja) °d okoliških kmetov. Ker so ž nes erarični kakor tu¬ di priv/ni gozdovi do skrajno¬ sti izčrpni, je možnost neposred¬ ne na^ ve l es a odpadla, zato pa se jV ev eda cena lesu le še po¬ viša^ ker J e družba v tem po¬ glej odvisna od uvoza. To sta¬ nj je družbo napotilo, da upo¬ rno lesa čimbolj mogoče omeji, i je zato skoro povsem opuščen čari način zavoro vanj a rovov z Eni so pričakovali, da bo JSKJ pojačala svoje liberalno stališče in spet krenila na delavsko stran. Upati je, da bo to res, kajti de¬ lavstvo danes potrebuje organi¬ zirano delovanje bolj kakor ga je kedaj prej rabilo. damo še to, če bo šla An, P H ----- -- x- ^Rieriij i ^ i . ’ WA Jr ka Jti tud: vojno m če zmaga, bod^ raztegnjene tudi izven v, tt « rTilrfvirm L-nii' ve - diktrine, _ JW Street hoče tuje surovih • ” ! dobičke ter — ’ 111 je ne da mu jih kdo vzame° kongres pripravljen njegove imperijalističn« V7 i: c n acrt ( . - .* ^.—laesom. Tako ravnanje je varnost jati z imeni ar je_ P 'dela v rudniku zmanjšalo na mi- žalostno, da imamo take može i . kongresu, kjer se dela zako’ proti ljudstvu, mesto za IjV stvo, kakor je rekel veliki P - čoln. IZ DNEVNIKA PISARJA Dne 11 marca 1863. Naš šest¬ desetletni knjigovodja Glotkin pije zaradi kašlja mleko s konja¬ kom in je zaradi tega kašlja do¬ bil mrzlico. Zdravniki zatrjuje¬ jo, da bo jutri umrl. Slednjič bom le postal knjigovodja! Ta služba mi je že zdavnaj oblju¬ bljena. Tajnik Kleščev ima s sodnijo opraviti zaradi nekega prosilca, ki mu je dejal, da je birokrat Stvar se je menda že odločila. Zoper moj želodčni katar sem začel piti zdravilne rože. Dne 3, avgusta 1865. Knjigo¬ vodja Glotkin je spet na pljučih bolan. Začel je kašljati in pije mleko s konjakom, če umrje, bo njegovo mesto moje. To upanje je sicer slabotno, saj takale bo¬ lezen menda le ni smrtna. Kleščev je nekemu Armencu potegnil menico iz roke in jo je uničil. Prav nič nimam proti te¬ mu, če pride stvar na sodišče. Dne 30. junija 1867. Listi pi¬ šejo, da je na Arabskem kolera. Mogoče se bo zanesla tudi v Ru¬ sijo. Potem bi mi odprla pot. kluba, ker je pripovedov nedo¬ stojno anekdoto in je u-hl vla- ao. Kakor slišim, prir zadeva na sodišče. K zdravniku Botku bi šel zaradi svojega kata a - Slišim, da je izvrsten zdravk. Dne 4. junija lB. V Vetk- janki je kuga, pgijo. Pišejo, da ljudje kar na- u Pe umirajo. Glotkin pije pop v ° žganje, da bi se ne naleze tu 8' e - No, tak¬ šnemu starcu di žganje ne bo zaleglo! če bo l £ a prišla do nas, potem bom j?brez dvoma knji¬ govodja. Dne 4. u? a 1883. Glotkin u- mira. Bil ni pri njem in sem ga solznipči prosil odpušanja, ker sem a želel smrti. On mi je velikhšno odpustil in mi na¬ svete vanaj pijem želodovo ka¬ vo zop svoj katar. To t je pa Kleščev le s te- žavo-el sodišču. Nekemu Judu je zcavil izposojeni klavir. 7dva novčiča ingverja, za dvkamelie, za en novčič sal pove kisline; vse te zmešaš in ( v žganje; piješ na tešče ko- |rec zoper katar. nimum. NAKUP RIB IZ JUGOSLAVIJE Trst. — Ker je poleg drugih živil občutno tudi pomanjkanje mesa goveje živine, ki ga je že pred vojno morala država uva¬ žati iz drugih držav, predvsem iz južno vzhodne Evrope, je opaziti veliko zanimanje za ribe. Vzho¬ dna obala Italije je radi plitvine revna na ribah, zato pa obiluje z njimi jugoslovanska obala. Ker je letos v Dalmaciji zelo bogat ribolov se italijanske tvrdke zelo zanimajo za to blago, predvsem za sardele ki jih kupujejo v Ju¬ goslaviji nasoljene kar po 5 L za kilogram, tako da bodo imeli ju¬ goslovanski ribiči prav lepe do¬ hodke. Stari Glotkin bi nemara umrl in jaz bi dobil službo knjigovodje. Dne 7. junija 1883. Včeraj Kakšno žilavo življenje ima tirno Glotkina pokopali! Oh! Smrt človek! Jaz mislim da je nara-tega starca mi nič ne koristi! nost pohujšljivo, če kdo ta dolgo živi. Kaj bi storil zoper svoj ka'? Mogoče bi pil čaj iz kamel ; Dne 2. januarja 1870. Njvo- rišču Glotkinove hiše je vnoč pes tulil. Moja kuharica tagi- ja pravi, da to nekaj meni. Dve uri sva ponoči še cm go¬ voril, da si bom morao bom postal knjigovodja, Jiti nov kožuh in novo nočno.ljo. Po¬ tem se bom tudi oži, seveda ne z dekletom, ker a prestar, ampak s kako vdov Včeraj so Kleša odgnali iz Gorje ga mi, gorje! Nisem jaz knjigovodja, ampak čalikov. Ni¬ sem jaz dobil tega mesta, ampak mlad človek, ki ima protekcijo svoje tete, generalke. Vse moje upanje je šlo po vodi! Dne 10 junija 1886. Čalikovu je žena ušla. Kako je revežu hu¬ do! Mogoče se bo od žalosti us¬ trelil. In če se bo, postanem jaz knjigovodja. O tem že krožijo govorice. Torej še ni treba, da bi obupal, še bom živel, in do no¬ vega kožuha ni več daleč. Kar se tiče kake ženitve, se pa tudi ne bom kujal. Zakaj se pa člo- PRIDELEK PŠENICE BO LETOS MNOGO MANJŠI Trst, — Kmetijski minister je podal predsedniku vlade obsežno poročilo o letošnji letini, iz ka¬ terega je razvidno, da bo letos Italija pridelala okoli 76 milijo¬ nov stotov pšenice. Posebno sla¬ ba je bila žetev v južni Italiji, na Siciliji in v Laciju. V zapadni Benečiji je bila žetev za 40 od¬ stotkov slabša od lanske, v Lom¬ bardiji pa za 28 odstotkov. Lan¬ sko leto je Italija pridelala 80.7 milijonov stotov pšenice. Kme¬ tijski minister upa, da bo Italija dosegla v prihodnjih letih 90 mi¬ lijonov stotov pšenice letnega pridelka. V ostalem pa pripo¬ minja, da se v državnih silosih nahaja še nekaj milijonov stotov pšenice. ■ ZBORNICA SKLENILA, DA SE IZVEDE KONSKRIPCIJO PO VOLITAH (Nadaljevanje s 1 strani) pati, da se poviša letnike iz 21 na 45 let. Če bo ta predlog spre¬ jet, bo moralo v prisilno vojaško službo še nadaljnih 12 milijonov mož in fantov, kar bo štelo sku¬ paj okrog 24 milijonov. Čemu tako močno armado v mirnem času je največja uganka. Dejstvo, da je zbornica odgla- sovala z 263 proti 149 glasov za konskripcijo v mirnem času pa še ne pomeni, da je ta boj kon¬ čan. Dejstvo, da je glasovalo proti temu fašističnemu jarmu. 149 poslancev, dejstvo, da je proti temu nastopilo organizir¬ ano delavstvo in ljudstvo, ki ljubi mir in demokracijo, nam daje upanje, da se bo razvila huda borba, predno bo ta zadeva končnoveljavno spravljena i z dnevnega reda. Army and Navy Journal napove¬ duje vojno La Guardia, načelnik Kand- sko-ameriške obrambe namiguje, da bodo združene države dale Kanadi zastarele tanke. Vse to pomeni, da ne bo administracija zadovoljna samo s konskripcijo, temveč bo šla mnogo dlje v vojno avanturo. Militaristični krogi pa napo- NABAVA VEČJE KOLlčte BOMBAŽA IZ ZVEVE SOV JETSKIH SOC. REPUBLIK Belgrad. — Končana so ^ jan j a s trgovinsko del egac Zveze sovjetskih socijalistift republik v Belgradu, ki čeljuje g. Gerasimoc, za večjih potrebnih količin ža za Jugoslavijo, a to pa^ melju še pred nedavnim sklenj e . ne trgovsko-gospodarske p 0 ^. be med Kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko unijo. Ji Da. DELAVSKO ČASOPISJE IN KONŠKRIPCIJA V Združenih državah izhaja 323 časopisov, ki so po večini glasila raznih AFL in CIO unij, Neki statistik jih je preštudiral da so med njimi trije, ki k strinjajo z Burke-Wadsworth& vo konškripcijsko predlogo, 64 jih odločno nasprotujete, škripciji in draftu. 51 j ih ne n zpravlja o tem vprašanju. 34 ji pa piše tako, da človek ne mon na prvi pogled presoditi, če a za konskripcijo ali proti nji. 1170 John Miheiich DRY C00DS CON FECTI0NERY E. 74th St. Cleveland, vedujejo, da bo Amerika kmalu zapjetena v vojni. Army & Navy Journal, ki izraža mnenje arm¬ ade, odprto zatrjuje, “da samo slepci ne morejo opaziti, da se Združene države rapidno pomi- HEnderson 1920 SEDMAK MOVING Coal & Wood 6506 ST. CLAIR AVE. 15022 SARANAC RD. ENdicott 4371 A. MALNAR CEMENT WORK Ali Work Guaranteed—E mj’ Tet® 1001 E. 74TH STREET CLEVELAND, O. 20421 ARBOR AVE. JOHN ROBICH GENERAL BUILDING CONTRACTOR BUILDING & REMODELING EUCLID, O. DRENI J RDClli -- KEnmore 5501; t 23776 LakelandTvd^ * EER & ALE Cleveland, 0^ \ .."m,mini,m. . . .. . .*. . CLEVELAND P0ULTRY CO., INC. 4323 Superior Avenue vek ne bi oženil, če bi se nudila dobra prilika? Seveda se bo tre¬ ba prej posvetovati. To so pač pesne zadeve! Kleščev je zamenjal svoje ga- loše z galošami tajnega svetnika. Kakšen škandal! Vratar Pajsij mi svetuje, naj zoper svoj katar vzamem subli- mat. Bom poskusil! (Rusko; A. P. česov) Poultry and Eggs TTKT- WEDMNGS, BANQ?,Sl r *° ...I"'IIIIIIM„„„„,„„„ Wholesale- CLAMBAKES, ETC. Retail DELAVSKO gradimo USTANOVO ! KUPUJTE IN VARČUJTE PRI THE W0RKERS’ CO-OP. I Timmins_ Sch umacher — S. Porcupine —• c Kirkland Lake — Larder Lake