£»»*»» i ■wnwimiiiiiii| Posamezna številka t | -*r'. -JJ 1 krono. .TABOP isrt}. rak im, ata S n»rtlj« ta prasoik«, rt 18. ari * J da.anoa aultdajm da« t« ahat • Mloletuo 180 K, aallata* 00 t, ■ irttic.no rt k, noartao » t. Z laooroU po dMarara. M Mftrta * otijart pop alt. *ABIBo£ ZteHnt! 5 O POSTSOTTA. PiVSALDRAlTA O □ ftštmm m mmm*9 »w »tw nw wn | Posamezna številk*: 1 krono. ’ PBHDKTSttO m aahaia T »«rf-» ion, Jaritiam ni. tt. 4, L m*. S »tropi.. Trtlon tnUrnrb. aL tM. a DPBATA aa nnhnja T J uriti«! ; nllo! h. V pHtlliie. ima. Tale. a {.a K. M. BBS palUooakaaai napadla bo dr. X. Y. osebno, češ, l lop6v, tat, prešestnik itd. Privlekla 4j .na rian vse, karkoli bo kje iztaknila izt i!ga ° njeS°vi osebi ,n če ne bo 3 nila ničesar, si bo sama izmislila. V2.etnlmo drug primer: Ce napiše v 8p/n zaslužen slovenski komponist 0 * 0venskem Narodu* stvarno kritiko Jaztnerah na ljubljanski operi, mu kriti?8laVijV ne b0 odgovorila s proti-t,0v Ne» napadla bo njegovo naj* 'st' tobb„ yM reg*« v do- pač vsakdo priznal in za narod. Ko Zmaga SSK Maribor nad SV Rapfd. Maribor, 17. maja. V nedeljo st slovenskega športnega kluba »Maribor* je vršila med SSK Maribor in SV Rapid z rezultatom 3: 0, ki je .s tem postal tekma za mariborsko prvenstvo, katero prvak mariborskih športnih klubov, je imel doslej SV Rapid. Pri tej tekmi Skrajno napeti tekmi je prisostvovalo pa je SV Rapid podlegel prvemu moštvu nad tisoč ljudi. Državnozborske volitve v Italiji. TIP Trst, 16. maja. Včeraj šo se Neapolju. Tam je bila ena oseba vršile, kakor po vsej Italiji tudi v našem usmrčena,' Primorju državnozborske volitve, katerih LDU R i m, 15. maja. (Agenzia Ste-so se vdeležili tudi združeni Jugosloveni. fani.) Kakor je razvidno iz došlih vesti. Primorje je bilo razdeljeno na tri volilne ki so došle do 23. ure, je potekel dan okraje: Trst, Goriško in Istro. V Trstu mirno. Do resnih spopadov med komu (rezultat je neoficijelen) so izvoljeni od nisti in fašisti je prišlo samo v Resini nacijonalističnega bloka pom. kap. Ba- pri Neapolju, kjer so usmrtili eno osebo, ______________________________ _ nelli, odvetnik Giunta ter inž. Menesir.i, Malenkostni neredi so se vršili v majhnih j jjp* V posestniki itd., bi bil od komunistov pa Bombači. Na Go- krajih v provinci Neapolj. Udeležba pri suspendiran in zaprt Zakaj bi se isto riškem so izvoljeni Jugosloveni: dr. volitvah je bila večja, kakor 1. 1919. Wilfan, Sček, Podgornik in Lavrenčič LDU Rim, 16, maja. (Agenzia Ste-ter en komunist V Istri so izvoljeni fani;) V krajih Pamaranze in Sasso-Al-laški nacijonalci (fašisti), Albanese, Bilu- berello v provinci Pisa je pri volitvah caglia in de Berti, od komunistov eden, došlo do spopadov med fašisti, pri če-od Jugoslovenov pa dr. Wilfan (oziroma mer so bili trije fašisti usmrčeni. Sponam. Ivan Stari) ter dr. Stanger. padi so javljeni tudi iz provinc Bari, No- LDU Trst, 17. maja. Po novejših vara in Parma. V teh provincah so bile poročilih je rezultat v tržaškem volilnem skupno usmrčene tri osebe, okrožju nastopen: Vpisanih volilcev LDU Trst, 17. mata. Volilni rezultat 44.865, oddanih glasov 31.390. Dobili v Rimu je glasom poročil tukajšnjih so italijanski nacijonalistični blok 15.119, lisiov nastopen: Nacionalistični blok republikanci' 4473, socijalisti 4155, 29.198, republikanci 6.490, socijalisti comunisti 6667 in Jugoslovenska n?- 15.727, ljudska stranka 10.323 in komu-rodna stranka 2930 glasov. nisti 3.937 glasov. LDU Rim, 15. maja. (Agenzia Ste- LDP Rim, 17. maja. Kakor poroča fani). Ob 7. uri zvečer so se po vsej »Tribuna*, bodo imele volitve v državni taliji in tudi v novih provincah zaklju- zbor približno nastopni uspeh. V skupnerr\ čile volitve v italijanski državni zbor. bloku združene stranke 240 do 285 Jdeležba pri volitvah se sodi povprečno mandatov, nacijonalni blok 20 do 35, na 50 do 70 odstotkov. Povsod so so socijalisti 90 do 100, italijanska ljudska volitve vršile mirno in brež incidentov, stranka (P. P. I.) 90 do 207, komunisti Manjši spopadi med fašisti in komunisti 15, republikanci 15, Nemci in Slovani so se dogodili samo v Ponticelliju pri 10 mandatov. Radičeve revolucije ni bilo. TIP Zagreb, 16. maja. Za danes je ves dan popolen mir in red. V mesto sklicano Radičevo zborovanje, na ka- je prišlo samo nekaj radovednežev, da terem se je nameravalo proglasiti samo- vidiio, kaj sd bo zgodilo, ki pa so potem stojno hrvatsko seljačko republiko, se mirno odšli, vsled prepovedi vlade ni vršilo. Vladal Poslabšanje položaja v Gornji Sleziji. * DKU O pol e, 16. maja. (Wolff.) Bin- V ostalih okrajih je položaj bistveno koštni prazniki so prinesli vsled prenri- neizpremenjen. S strani medzavezniške kanja čet, ki se je vršilo v najbolj ogro- komisije se je večkrat obljubilo, da ae Ženih krajih Gornje Slezije, poslabšanje bo položaj izboljšal, kar se pa ni zgo-položaja. Po odhodu italijanskih čet iz dilo. Sicer vlada v Gornji Sleziji po-Nikolaja so kraj zasedle poljske vstaške manjkanje živil iz težkoče z denarjem, čete, nato ga zopet izpraznile. Italijansko Prebfvalstvo je zopet zelo vznemirjeno, vojaštvo je nadalje zapustilo okrožja Ples DKU O pole, 15. maja. (Wolff). V in Rybnik in se umaknilo v smeri proti okrožju Velike Strelice so morali vstaši Ratiboru. Iz okrožja Rybnik poročajo o zopet izprazniti vas Stebinov in polo* številnih nasilstvih nad ta m osoj im i nem-žiti velike množine orožja. Opetovano škimi rudniškimi uradniki. V okrožjih *o našli ročne granat« francoskega iz-Hindenburg in Tarnovice so uporniki za- vora. ■— Dozdaj že niso bile ojačene pili več nemško čutečih Gornje-Slezijcev« zavezniške čete. Pesek propadel. občinstvo. Članom »Hlahola* so ponovno rp,r> T • vi • 1-7 .' r, — „ izrekli svojo zahvalo za prvovrstni TIP Liubljana, 17. ma,a. Danes umetniskj Južitek kI jlra ga Je dopoldan se j« vrStla tu razprava Bewk tokrat nudilo to pe„ko družtvo. konta urednik Smodej , Vodel m Kosovel Predsednik , Hlahola* dr. Motejl, se j« radi izsiljevanje, pn katei i je Pesek si- zaj,vajjj za prisrčne dokaze bratskih jajno pogorel m so bili vsi trije obto- £USteVj kj jjk je našlo društvo povsod ženci oproščeni. y Ljubljani ter za gostoljubnost, ki »o 'črt v Ljubljani. Obhod v Zagreb. *££ * Ljubljana, 16. maja. Tekom vče- dan Med navdušeniminazdarl- in živio-rajšnjsga \ dopoldneva so si češki gosti kj{ci so M češki gosti odpeljali proti ogledali mesto. Proti poldnevu so se od- opoldnevu v Zagreb, peljali na kolodvor, kjer so se od njih poslovili zastopniki vlade, mesta Lju- , bljane, Glasbene Matice in drugih pevskih in kulturnih društev ter mnogobrojn® Nov disciplinarni red za srednje šole v Sloveniji. (Ii profesorskih krogov.) Vem sicer, da je novi naš V, š, st tako svobodomiseln, da mi ne bi zame« ril, ako bi mu poslal vlogo, v kateri b* razložil glede te ali one točke disciplinarnega reda svoje skromno mnenje, in ml ne bi očital, da se vtikam v stvari, za katere je le on kompetenten. Ali ker je' zadeva taka, da utegne zanimati tudiL starše onih otrok, ki pohajajo nkše srednja šole, sem se odločil za ta članek. Saj imajo starši šolo obiskujočih otrok tudi svojega zastopnika v višjem šolskem svetu. Gre pa za to-le: Ukinjena je ona ministrska naredba, ki prepoveduje ka^ jenje in uživanje alkoholnih pijač mladini izpod 18. leta. Zaradi tega je treba iz« premembe disciplinarnega reda. Dose-' danji se je pozival le na imenovano na« redbo. Sedaj je torej prilika, da se tudj sicer kaj izpremeni. Dosedanji disciplinarni red prepove, duje n. pr. obisk kavaren brez spremstva staršev oziroma njih odgovornih namestnikov. Zakaj bi bile kavarne] tako nevarne mladini, mi že od nekdaj ni bilo razumljivo. V kavarnah se danes ne sme točiti niti vino, niti pivo, v kavarnah bj bili dijaki vedno pod nadzorstvom, Ce ne svojih učiteljev, pa drugih ljudi, vpričo katerih se ne bi upali kakorkoli nedostojno obnašati. Nasprotno pa nudi kavarna obiskovalcem mnogo ugodnosti, tako vsakovrstnih časnikov in revij tel umestne igre: biljard in šah. Po kvartali dijaki gotovo ne bi posegli že radi kontrole, pod katero bi bili. (Sicer pa si priznajmo, da smo se kot dijaki, če smo hoteli kvartati, zarili v kako privatno stanovanje, kjer »nas ne bi bil nihče iztak- Inil. In tozadevno se doslej še ni nič iz« premenilo.) Pa tudi uglajene občevalni forme, bi imeli dijaki priliko videti v ka< varnah. Moje skromno mnenja j« tedaj: ffovi disciplinarni red naj dovoli obisk J najveoji »centralist« se izreka proti ■ _ _•__------------ AAtl^unlinmn T « n «•» m! .-v m . (kavarn brez spremstva najvišjima razre' doma naSih srednješolskih zavodov. Omeji se obisk seveda naj na gotov Cas, Tecimo do 20. ure zvečer, in po lokalnih razmerah na nekatere kavarne, n. pr. v Mariboru na »Veiiko kavarno«, .Central* in ,Meran*. Zato pa naj novi disciplinarni red popolnoma prepove obisk gostiln brez spremstva, dočim se je, kakor rečeno, doslejšnji le pozival na omenjeno mini-sterijalno naredbo, ki pa se je noben gostilničar ni držal. Tako bi se — po mojem skromnem mnenju — mnogo bolj oviralo pijančevanje, nego je t« bilo mogoče doslej. O kajenju je moje mnenje to le: Di jakom nižjih razredov (do vštetega 4. razreda) bodi kajenje sploh prepovedano; dijakom višjih razredov bodi prepovedano kaditi na vseh javnih prostorih in n vseh javnih lokalih mestnega območja, Ce višješolec kadi doma na svojem stanovanju, bodi mu! Gotovo mu to tedaj dovole starši, oziroma njih namestniki, ki pa so za eventualne zdravstvene posledic« potem tudi sami odgovorni. Vzdržnost v kajenju ‘pa se naj priporoči tudi višješolcem, kajti še nihče ni bil nesrečen, če ni kadil. Končno plesi Razni listi so se pritoževali nad razuzdanostjo današnje mladine. Nje posledica se kaže v šoli v slabem napredka. In res je ples povojna‘psihoza, ki bi se jo naj skušalo Omejiti, kolikor mogoče. Zato naj novi disciplinarni red sprejme tudi to točko! (Doslejšnji je nima!) Morda približno v tej obliki: Obisk plesnih zabav brez spremstva staršev, oziroma namestnikov bodi vobče prepovedan. Dijakom najvišjih dveh razredov bodi dovoljen sicer obisk plesnih šol, toda le z vednostjo ravnateljstva, ki odloči, ali dijak zasluži t svojim obnašanjem in s svojo marljivostjo to nagrado. Enako naj sme ravnateljstvo dovoliti izjemno kot nagrado obisk plesne zabave brez spremstva tudi takim dijakom najvišjega razreda, ki so temu primerno marljivi in se tema primerno vedejo. Opozoriti tem hotel, kakor uvodoma povedano, na novi disciplinarni red Sirje občinstvo, in če sem vzbudil tu ali tam zanimanje zanj, sem dosegel svoj namen. centralizmu. Lajna, katero vrte naši avtonomisti, je javnosti že tako pre-glušila ušesa,, da je nemogoča vsaka stvarna raaprava s tem, Koliko je u-stavni načrt sedanje vlade centralističen v smislu pravega centralističnega sistema in koliko avtonomističen v smislu resničnih in nedvomno popolno ma naravnih’ avtonomnih’ teženj. To je krivo, da se naši don Quihoti bore mlini na veter ko s svojimi najhujšimi sovražniki. Bes je, da so strahove centralizma naslekali na steno ne avtonomisti, temveč separatisti. 'Jugoslavija je nastala na podlagi ideje jugosl. narodnega jedinstva. Srbija je bila naš Piemont. Kqkor je imel Piemont ne šteto nasprotnikov v raznih' italijanskih' pokrajinah, tako jih ima tndi Srbija. Toda Piemont je izginil in vstala je jedinstvena Italija. Pri nas se pa borba še vrši in se bo vršila. Mi imamo v svojih vrstah' mnogo prikritih in neprikritih nasprotnikov narodnega in državnega jedinstva. Eni se opirajo na razliko med pravoslavjem in katoli-čanstvom, drugi na stare državnoprav-ne pogodbe med hrvatsko banovino in Madžarsko itd. Vsi ti so si nadeli krinko »avtonomistov« in se bore proti »centralizmu« t. j. proti onim, ki so za jedinstven narod in eno držayo. Toda glej čudno: »centralisti« so ostali vedno isti, »avtonomisti« se pa love v lastnih zanjkah. Naši klerikalci so bili najprej za avtonomijo Slovenije samo iz gospodarskih razlogov, minister dr. Korošec je še v prvi polovici !. 1920 odvračal vsak sum, da bi se borili zanjo iz plemenskega separatizma. Danes so ti ljudje načelni plemenski separatisti in vsa njihova borba se še suče okrog ohranitve plemenske samouprave. Posledica je, da je proces unifikacije tudi pri Srbih zelo otežKočen. Živimo v eri nezaupanja, sovraštva in vročničnega izbegavanja sporazuma. Vse to pa vsled tega, ker so se načelni separatisti maskirali z avtonomijo in so delj časa prikrivali svoje stališče nasproti na rodnemu jedinstvu. Sedaj se pa jasno kaže, da v vsej tej borbi gre zgolj za dilemo: ali jugoslovenstvo, ali status quo antel .. Notranja in zunanja politika. Naši avtonomisti. Ministerski predsednik Pašič je dejal v svojem zadnjem govoru: .NaŠa država naj bo edinstvena, ali ne centralistična,« Paradoks za nase avtonomiste: Radi voj Rehar: Veleja. C - pi vi vpriioritri t mariborskem gladaliSBu.) Dr. Anton Novačan nam je bil znan kot avtor .Naše vasi*, sličic iz vaškega življenja, ki so izšle pod gorenjim naslovom v dveh zvezkih ter po raznih drugih krajših stvareh, ki jih je objavil v naših literarnih revijah. Malokdo, ali pa morda nihče nam ni opisal tako verno in lepo našo slovensko vas, kakor je to storil on v navedenih dveh zvezkih. Da se bo poizkusil tudi v drami, nismo mislili, če pa bi bili mislili, bi bili takoj |vedeli, kje bo torišče njegove drame — »a vasi. In res, prva njegova drama pod čudnim naslovom .Veleja* se odigrava na vasi, ljudje, ki v njej nastopajo, so ivaščani, kmetje. Da se je odločil podati aašo vas tudi v drami, je pač vzrok to, da je hotel to vas pokazati tudi v živi besedi m ne-le v mrtvi, tiskani. Toda pisati drame, osobito drame iz vaškega, življenja, je gotovo ena aaj-težjih stvari v literaturi, v drami mora biti vsaka stvar na svojem mestu, nikter ne sme biti ničesar premalo, nikjer ničesar preveč, jezik se mora prilegati delanju, dejanje kraju, značaji morajo biti gtciMai do zadnjih potez itd. itd. • Upi separatistov. Eksodus .Narodnega kluba* je napravil po poročilih separatističnih listov v vladni krogih jako mučen vtis in vzbudil pozomos zastopnikov tujih držav. S tem migljajem hočejo separatisti povdariti: ni še vse stalno, inozemstvo bedi in Saka. 'Druga vest pa zatrjuje, da se je Radič Dr. A. Novačan, pisatelj .Naše vasi*, je zajel tudi svojo .Velejo* v vaškem Življenju. Na vasi je pri Velejevih rastla sirota Ana ter še razcvetala v krasno de kle in ko se je razcvelo, je to krasno dekle vzljubilo močnega korenjaškega fanta Lento. Fant je videl njeno lepoto in njeno ljubezen in se je ni branil, postala sta si dobra. Toda prišel je čas, ko ie moral Lenta zapustiti domačo vas in Ano ter oditi k vojakom. Nekaj časa ji je še pisal, toda, ko je v tujem mestu med zapeljivim svetom ugledal druga bolj zvita, bolj rafinirana, bolj dražestna dekleta, je na svojo kmetsko Ano poza bil in njena pisma so ostala brez odgovora. Slučaj, kakršni se dogajajo dan za dnem in s« bodo dogajali, dokler bodo fantje zapuščali svoje rodne vasi. Ana je jokala za svojim fantom, končno pa je postala resignirana in v tem stanju jo je našel Velej, sin hiše, kjer je bila vzgojena ter si jo je v/el s silo in s tem zlomil njeno moč. Vdala se je ter postala njegova žena. Spočetka je bil njen zakon miren, čeprav ne srečen, ko pa se je Lenta zopet povrnil od vojakov, ko ga je zopet ugledala pred seboj, njega, katerem« je bila posvetila vse svoje prve »•nje, tisti nežni cvet dekliške duše, se # v njej zopet prelomil pokoj, zmagala odločil voditi legalni boj za ustavni načrt svoje stranke. Vladna prepoved bin-koštnega zborovanja ije sedaj imela ne pričakovano velik uspeh. Pred Binkoštmi je bil Radič za to, da razkliče v prisot nosti oboroženih seljakov neodvisno hrv. republiko, po prazniku sv. Duha je pa za legalno pot. Druga vest pristavlja, da bodo Radičeva počakali novih volitev, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Ra-dičevci is njihovi tihi sotrudniki podaljšujejo naše ustavne boje na prihodnjo spomlad, ki bo sodeč po teh prerokovanjih jako viharna. Takrat bi utegnila pozornost tujih držav doseči svoj višek in oni, ki čakajo, bi lahko Še prišli na *voj račun. , . * Vodja ljublj. komunistov, znani želez, revident Vencajz je izstopil iz komunistične. stranke. •Pred veleizdajniškim' procesom v Zagrebu. Zadnjič smo javili, da je postala obsodba proti vpokoj. vseučili-ščnemu profesorju v Zagrebu dr. Milanu pl. Sufflayu pravnoveljavna, ter da se v kratkem prione proti njemu in 14 soobtožencem razprava zaradi veleizdajstva. Obtožnica vsebuje močne in evidentne dokaze, da so obtoženci delovali ne za kakšno Veliko Hrvatsko, kakor so jih’ doslej zagovarjali slepi separatisti, temveč za navadno razdelitev Jugoslavije med tujce. Načrt teh moralnih propalic je bil glasom izpovedbe priče Marčinka sledeči: Italija bi dobila Reko in ozemlje do Ljubljane, potem črto Sv. Martin—Grobničko polje. Slovenci oziroma Korotanci(!) ozemlje do Zidanega mosta. Madžari bi dobili: Drinopolje. Črna gora: Kotor, Sandžak, Novi Pazar in Se nekatere druge kraje. 'Albanija: Kosovo in Ska-dar. Bosna bi bila samostojna in bi dobila železnico do Splita. Nemci bi imeli svobodno pot po Donavi, Madžari pa preko Hrvatske pot na Reko. Vojvodina bi postala republika pod suvereni-teto Bavarske, čes, da je tam večina Nemcev. — Hrvatska bi bila republika s 5 županijami. Srem bi pripadel Voj vodini. Obtožnica obsega 141 s strojem pisanih strani ter razkrinkujo vso pod lo počenjanje habsburških agentov in drugih lopovov v tujih slnžbah. * Radičeva binkoštna ©pištola. Ra, dic je dal uredniku zagrebških »Novosti« svojo izjavo o politiki seljačke stranke. V prvem delu te izjave pravi, da je (Radič) bil in ostane prijatelj Sr bije in Srbov. Isto je povdaril tudi proti koncu: »Mi ne samo da ne vodimo politike proti .Srbom, nego je no vodimo tudi brez Srbov. Tako Radič. — A vsakdo, kdor je bil v zadnjem času na Hrvatskem, oziroma vsak pristaš narodnega jedinstva, ki živi v hrvatski provinci, ve, kako daleč je baš Radičeva politika razplamtela, sovraštvo je zopet prva ljubezen. Mož ji je postajal dan ia dnem bolj zoprn, dan za dnem e bila manjša sila zakonske dolžnosti in zvestobe, dokler ni zamrla popolnoma in ona se je zopet vrgla v naročaj svojemu Lenti. Znova je vzcvetela njena duša, njuna ljubezen se je vrnila in z njo areča — toda ob strani je stal on, Cerberus, Anin mož Velej. Iznajdljiva ženska duša, ki ni nikoli v zadregi, kadar ji gre za to, da si osvoji srečo in da se reši onega, kar ji je pri dosegi te sreče na poti, je kmalu našla izhodišče. Velejeva domačija je bila zadolžena, zaslužek doma pičel —zakaj ne bi šel potem Velej za nekaj časa v široki svet, kjer cveto pridnim rokam cekini, da si jih nabere, ter poplača, ko se zopet vrne, stare dolgove. Povedala je o možu ter ga končno pregovorila, da se je napotil z doma — v svet. V svet! Široka je ta pot, navzgor gre navzdol, eni jo zmorejo, drugi obne-morejo in padejo, šibkejši, kakor Scile in Karibde, ki preže ob njej na potnike. Velej ni imel moči, da bi hodil po njej ravno. Strast do vina, katero je imel že od nekdaj v krvi, ga je v širokem svetu, na tisti dolgi poti zamamila v stran In on je padel. Postal je pijanec. Mesto da L’ *i nab/ai $ katerimi bi se vr- in proti vsemu, Kar je srbsko. Rad# bi bojda prav dober prijatelj Srbije, ak? bi se le ta umaknila na svoje predvojni ne meje in prepustila hrvatski republi' ki Srem, Bosno itd. Iz svoje sestave zal seljačko državo navaja par točk in si* cer: 1. sedanjo polit, upravo je treba! ukiniti in ustanoviti gospodarske občine in županije po načelu modernega! kmetskega zadružništva in angleškega selfguvemementa; 2. uvesti šestmesečno prisilno delo; 3. odpreti v vsaki ya< si šolo za nepismene, za mladino od 12* do 14. leta tečaje za splošno prinčeva-1 nje delu ter 41etno narodno šolo splošno izobrazbo, strokovne šole iti (O vseučilišču ima načrt, da bi od da* naanjih fakultet ostalo samo tehnična, medicinska, in fakulteta za izobrazba profesorjev .vseh šol), '4. Sodstvo je P*1 polnoma neodvisno. — O izvedbi svoji# ustavnih načrtov; jo dejal: Uporabil? bomo vsa sredstva, razen oborožene sp le, katere načeloma ne maramo že rad* toga, ker o vstaji in revoluciji vento kje in kako prične, ne vemo pa, kje W kako konča, — Radič ima v svojem ^ cialno-političnem programu marsik# tero kleno zrno, pomešano medplov®! in Ijuljiko. Dosleden in odkritosrčen P®, ni bil še nikdar v življenju in tudi 1 svoji binkoštni »epistoli« ne. ' ' * Nova konferenca vrhovneg* sveta. Prihodnje dni bo oficijelno objavljeno, da se vrši velika konferenca zaveznikov, katere bi se udeležili tadj Amerika ih Nemčija. Na dnevnem re •jr a ff o & Štajerski deželni zbor In glaso- ki je bil tudi soc. demokratični kandidat ♦anje za Nemčijo. Štajerski deželni *bor se zopet sestane dne 24. t. m., da zavzame stališče o predlogu glede plebiscita za priključitev k Nemčiji, katerega je sprejel deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju. * Venlzelos zopet na obzorju? Vsled neugodnega položaja, ki je nastal za Grčijo na bojiščih in osobito zaradi velikih finančnih težkoč, v katerih se nahaja grška držav«, se je ljudstvo ?opet pričelo bližati Venizelistom. Kralj Konstantin je izgubil svojo prvotno priljubljenost Ce se bodo dogodki razvijali v sedanji smeri, si utegne Venizelos *opet pridobiti tla na Grškem. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. Posluje ob nedeljah od V210.—Vs^. ure >n ob četrtkih od Va19.—7.>20. ure Dnevna kronika. # 2e zopet lažejo. Dr. Korošec je v ,pienu Jugosloveiiskega kluba interpe-Notranjega, ministra radi »obzna-Med drugim pravi: Vprašamo gospoda ministra za notranje zadeve: Za-3S dopustil, da se po nepotrebnem zbuvja in žali' slovenski narod z iz-Je*nnimi oaredbami? To je gorostasna &z. Slovenski navod se prav nič no raz-Yii>**a lac^ raz°ih obznan, ker niso na-lini°Ua njemu ampak le proti čn im M ^i ga hoteli spraviti v nesre-vi li ^s^ail^em proti državi in upra-žn - loveilski narod si želi v lastni dr-iiol1 r?lr 'P rod’ nikakor pa medseboj-v^1,1 klanja, ter z največjim veseljem ozdravlja.razne naredbe v obliki »ob-■Btae«, m m nikdar pooblastil dr. Ko- % 1 -v rL^ep:10vfm imenu protestira . Moti taki potrebni odredbi. Škandal s klavirjem. Na zadnjem v »^jhola* se Je pokazalo, da u. ariboru nimamo dobrega klavirja za . , certe- Klavir v GOtzovi dvorani-je bil t slabo uglašen, da je moral ,Hja-y . . ^pustiti one pevske točke, ki se iz-h,la,° .s spremljevanjem klavirja. To J‘ni. nikakor ni v fast. Maribor še bo 6'»^ ranogo svetovnih umetnikov in o'rl korporacij. Potrebno je, da se ^Pravi škandal, s slabim klavirjem. Me-Car°’ se morala tudi vlada pobri- hiJ\_ dobi naša »Glasbena Matica" h,,ezhiben klavir. *kavT Socialističen župan na Sp. Pol-biu ,prl Pi^agarskem. V giedeijo so Va J župana v občini Sp Polska-vah V3ebllie *ac*i Pragersko. Pri volit-ena%so dobili 8 odbornikov socijalisti in S,J č*evilo napredna gospodarska Pa 8‘ ^uPap3 50 volili trikrat, končno ^ žreh odločil za socijalista Batiera. ODot»u°. n,° v noč se je vračal domov. Tai» 0(* bolezni in pijanosti. Itrfmj t° ,seckl tud' nekega večera v kaplip Pripovedovsl, razgret od vinske Hadom.^ f‘rokem svetu; Tedaj pa so ne-činj S.°PM k njemu vaščani, doma-Povedali: — Tvojo Ženo sta S* je i* . in Bogatin. Popadla in je J*,z* jn bridkost obenem, vstal je **PelWi 5 Poiiče onadva, ki sta mu Puščal * no- Medtem, ko je on za-°8>iamn Smo’ 111 sedela pred Lentovo V,dl|aU z^VdUte** D*VeS i0 S‘ba tCr *oSeM> j* Prišla tudi stara Veleja, Cen,a o ter P°kfaniliala s starca. t* i težkočah; komaj pa je poirrt,ie pr[ž,a veleja sama ter sli-le> stopfu starcev, razsrdila se 'daj »knvahšča ter ju oklofutala. ?£'«». nalS^SlS0?! prihazat kmet 1 vjoveč"’ anai^°eatejši na vasi!" BiT“je H« v Veleift c* ’ «t0 se je *a- £°' sam n! !. sta4r(ia ie poslal v kr' u ]0 skušS JL°K-? ob m,adi Veleji obrnil, £?dob,tl «« S studom Pusuj rnil* od njega, toda on je ni > Gnesti ? - jP Je ter jo hotel s »uj5Jo«»u prilel Sin!in' Tedaj pa * p w Leata ter prepreči! nov (Dalje prihod.) v konstituanto. — Stanovanjska komisija javlja, da se postavi po novi naredbi ves način uradovanja in postopanja 9 strankami na popolnoma novo podlago, ki se objavi tekom prihodnjega tedna. Da je mogoče do takrat vse nakopičene akte rešiti, odpade sprejem strank do preklica. Stari prošnjiki imajo itak prošnje vložene, novi pa jih naj pošljejo po pošti. Vse te prošnje se bodo v polnem obsegu upoštevale, tako da je vsaka osebna intervencija nepotrebna in pomeni samo izgubo časa za stranke in urad. Ta izguba časa je glavni vzrok, da obležijo akti dolgo časa nerešeni. — Mestno kopališče bo do preklica odprto štiri dni v tednu in sicer ob sredah, četrtkih in petkih od 9. do 18. ure, ob sobotah do 20. ure. Kadna kopeli je ob omenjenih dneh dostopna vsem strankam. Parna kopelj je odprta ob petkih ves dan ža ženske, ostale dni pa za moške. Občinstvo se naproša, da se poslužuje kopelji kolikor mogoče prve dni, ker se ob sobotah vpošteva v prvi vrsti delavstvo. V kopališču so gostom na razpolago: brivec, maser, maserka in okulist. — Za one bivše vojake ki se niso dobili povrnjene civilne obleke. Glasom dopisa vojaške intendance za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani je deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani izdala sledeča navodila in sicer, da se nahaja pri tej intendanci še vojaška civilna obleka, iti se ima porazdeliti med občine sorazmerno z upravičenci iz posameznih občin, ki še niso dobili vrnjene niti obleke niti odškodnine zanjo, a) Vsak občinski urad izpopolni posebni dostavljeni seznam v duplo in vpiše vanj vse vojaške osebe, ki stalno stanujejo v občini in civilne obleke ki do sedaj še niso bile vrnjene, b) Pravico do civilne obleke imajo v smislu pravnega nazi-ranja finančne prokurature v Ljubljani le tisti, ki dokažejo, da so vojaško obleko vrnilo katerikoli vojaški upravi. Tistim, ki so te dokaze priložili svojim prošnjam za civilne obleke, ki so jih vposb.li okružnim pukovskim komandam ali pa vojaški intendanci za Slovenijo naj se to v opombi seznama označi (kot dokaz veljajo potrdila vojaškth ali državnih oblasti ali pa poštni prejemni list). Dokazilo je treba priložiti seznamu, ker se brez dokazila ne more pripoznati upravičenost, c) V seznam naj se zabeležijo le osebo, ki resnično še niso dobile ne svoje, ne nadomestne obleke in ne odškodnine. Vsaka tozadevna zloraba se bo zasledovala sodnjiskim potom, d) Vsaka občina naj vpošlje seznam v dveh izvodih vseh pod a), b) in c) navedenih upravičencev do civilnih oblek najkasneje do 31. maja vojašk; intendanci za Slovenijo v Ljubljani. Na sezname, ki bodo dospeli po navadnem terminu, se ne bo več oziralo. Vse to zadevne v poštev prihajajoče osebe, se poživljajo, da se zglasijo sigurno v času od 17. do 25. maja pri mestnem magistratu v Mariboru, vojaški oddelek. Slomškov trg št. 5, 1. nadstr., od 9.—ft. ure dopoldne. Na poznejše zglasitve se ne bo več oziralo. — Pri drž. zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano mesto upravitelja studenfinega obrata. Prošnje za to mesto ie vlagati do 26. maja t. 1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v 52. številki Uradnega lista za Slovenijo z dne 13. maja 1921. — Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se nrične dne 1. julija 1921. Za vstop v lečaj je vložili pri vodstvu dižavne pod-kovske šole v Ljubljani do dne 15. junija 1921. prošnjo ter ji priložiti: 1. roistni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski /oli jo brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ngledotanje klavne živine in mesa. — Novinarsko udruženje y Sarajevu. V petek se je konstituirala sekcija novinarskega udruženja t Sarajevu. Za predsednika je bil izvoljen Stipo Kovačevič. — Ljudski knjižnici 36 daroval večjo zbirko lepih knjig odvetnik g. dr. Fero Muller in gosp. Hribernik, bivši konceptni praktikant pri tukajšnji_ policiji* — Prosimo ponovno za nadaljnje knjigo in prispevke, ker nam^ knjig vsled vedno naraščajočega števila bralcev zelo primanjkuje. — Direkcija za šumarstvo in rudarstvo se osnuje za slovenske kraje v Ljubljani. , — Mandat Jana Janečka, iz Češkoslovaške ubeglega policijskega .znanca«, ki je bil izvoljen v našo konstituanto na programu Radičeve stranke, je bil razveljavljen. — Ukrajinsko vseučilišče, ki se je nahajalo doslej na Dunaju, bo najbrž prestavljeno v Prago. — Kužna bolezen v Galiciji. V vzhodni Galiciji so se pojavili slučaji kužne bolezni. Kuga se naglo siri. Mnogo družin je popolnoma izumrlo. Ker nedostaja zdravnikov in sanitetnih priprav, je težko zabraniti nadaljnje širenje bolezni. — Belgijski konzulat v Sarajevu. Iz službenega lista je razvidno, da se o tvori v Sarajevu častni konzulat belgijske države. — Amerikanci kupujejo evropska zdravilišča. Iz Francovih Vari poročajo, da so Amerikanci pokupili 30.000 delnic po 50 dolarjev ter tako postali lastniki tamošnjega svetovno znanega zdravilišča. Od teh delnic so odstopili mestni občini nekaf čez polovico, da ima vedno absolutno večino v upravnem svetu podjetja. — Stavka rudarjev na avstrijskem Štajerskem. Zadnje dni so se vršile na Dunaju pogajanja med zastopniki delavcev in podjetij glede novih mezdnih zahtev, ki so jih bili stavili delavci vseh premogovnikov na Štajerskem. Ker pa delavci niso bili zadovoljni s podjetji, so se pogajanja včeraj prikinila. Kakor je sklenila pondeljkova konferenca obratnih delavcev v rudokopih, je stavljen zadnje rok za sprejem pogojev do danes opoldne. Ker pa pogajanja niso privedi« k vspehu, bode jutri zjutraj delavstvo vseh premogovnih revirjev na Štajerskem, stopilo v stavko. — Sumljiva pozabljivost. Nedavno smo objavili vest. da je bil iz hiše madžarskega poslaništva na Dunaju na zagoneten način vkrnden nakit, princeži-njo Lihtensteinove, čigar vrednost se cenili na več milijonov kron. Po dolgom iskanju so je zaideva razjasnila: nakit jo ležal v neki'stari železni blagajni, katero so redkokdaj odpirali. Uradnik madžarskega poslaništva, ki je prevzel škatljo z nakitom, katerega ,o prinesli iz Monakovega. kjer ga je rabila princesinja povodom neke svatbe, je pozabil, da je položil to skati jo v dolično blagajno. Zaradi te pozabljivosti je imela princezinja in njena okolica hude skrbi. Novinarji so po nepotrebnem razlili nekaj črnila in marsikdo je vpletel v sVoje sanje visoko nagrado, katero bi dobil, če bi so mu »$lučajno« posrečilo priti*na sled tatovom nakita pnncezinje Lihtensteinove. In zdaj tako malo romantičen konec ... — Prijeta tatinska banda v Sarajevu. Sarajevski policiji so .je posrečilo izslediti, veliko tatinsko družbo in njene pomagače, ki so ukradeno blago prodajali v Zagrebu. Tatovi so vlamljali Večinoma v trgovine r. mannfakturnim blagom. Večino ukradenega blaga so našli, manjši del pa so ga tatovi že prodali. Krivci so bili izročeni državnemu pravdništvu. — Izginila je. Petinšestdesetletna, živčno bolna udova Marija Mairer, stanujoča v Plinaiski ulici štev. 9 je izjavila že večkrat, da bo izvršila samomor. V noči od pondeljka na torek pa je resnično zapustila stanovanje, kjer je pustila na mizi listek z napisom: .Grem v Dravo!“ Ker se je doslej še ni moglo izslediti, se sodi, da je res poiskala smrt v valovih Drave. — Izgubljeno. Primorec Srečko Muster je izgubil pri nedeljski veselici v Pekrah dva zlata prstana, vredna 1200 K. Pošten najditelj naj ju odda proti nagradi mariborski policiji. — Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Opozarjamo sl. cestni okrajni zastop, da’ da pri popravilu ceste v trgu ponoči razkopani prostor zagraditi in vsaj z eno lučjo razsvetliti, da se ne zgodi še kaka večja nesreča. Tako se je te dni rano zjutraj peljal g. Ignac Ceh od Sv, Anto- na z večjo družbo v Maribor ter zavozili vsled teme v ono grabo sredi trga, kjer, se j‘e voz prevrnil in le srečnemu slučaju^ se je zahvaliti, da se jim niso udje polomili, temveč so za enkrat samo drog pri vozu zlomili in si pridobili par ob> čutnih temnih peg. Sicer pa, ali je res treba samo dvema posestnikoma na ljubo to drago delo pričeti ? G. župan Su-man, zagradite vendar, obesite luč, saj veste, da pravi pregovor: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. To se vam posebno lahko prigodi in mi vam iz celega srca privoščimo. —, Ivatijkovcl. Prošli teden je s svojim lepim vremenom popravil že skoro vse, kar je zaostalo vsled tritedenskega dežja. Trte kažejo zelo lepo, prihodnjih dneh bomo začeli že z žvepljanjem in škropljenjem. Sadno drevje je scvelo Ičpo in ni pričakovati posebno dobre letine. Koruzo pa smo tudi že vso posejali. — Svetinje. Tukajšnji župnik g. Bratušek je ustanovil Katoliško slovensko prosvetno društvo. V naši župniji smo vsi katoličani in Slovenci, zato ne razumemo. čemu je bilo potrebno v imenu društva oboje še posebej povdariti? — Središče ob Dravi. Kot odgovor na nesramne in lažnjive napadu v klerikalnem listu .Straža* od dne 11. maja so darovali dr. Tavčar, Franjo Mlinarič in Martin Rakuša za Jugoslovenskd Matico znesek 100 kron. Želeti bi bilo, da bi našlo tako postopanje več posnemovalcev. Zahtevajte v osaki gostilni „%9abof(. Kultura in umdtnost.. x Lepa Vida (z dijaki). Vaje:H:T sredo, dne 18. t. m. ob 14. (S. pop.), v nedeljo, dne 12.'t. m. in v po»-d el j ek dne 23. t. m. ob 14. (5. pop^ x Dramatična šola. Ure: v sredo,! dne 18. t. m. ob pol 18. (pol 6. pop.)* v četrtek, »dne 19. t. m., v petek; dne 20. t. m., v soboto dne 21. t m.' ob 20. (8. zvečer) ter ▼ pondeljekj dne 23. t' m. ob pol 18. (pol 6. pop.f Milan SkrbinSeL. }. x „Hlahol“ je imel tudi v Ljubljani velikanski vspeh. Sprejem in slovo sta1 bila nadvse prisrčoa in zopet nov dokaz, da vzajemnost med Cehi in Jugoslovani ni navadna fraze, temveč eden najbolj politično-kultumih (programov. Kakor poročajo iz Zagreba, so bili Cehi tudi tam sijajno sprejeti. ;.i, x Na naslov Glasbenr Maticc smo prejeli; Marsikdo je bil v sredo zvečer razočaran, ko je moral Šele tik predi ubodom v G6tzovo dvorano zvedeti, da. je koncert odpovedan. Ker ne najV demo za to odgoditev opravičila in ker se odpoved ni pravočasno objavila, prosimo c. odbor Matice,' da bi nam dal v tem oziru pojasnilo ter pomiril razburjeno občinstvo, ki trosi žadnje čase o Matici najrazličnejše govorice. Nam se zdi odgoditev pod pretvezo morebilnega deficita Sli pa konkurence Hlalohovega koncerta neupravičena, ker je Matica imela s pripravami gotovo tudi stroške, ki so sedaj izgubljeni,dočim bi se bil eventuelni mali deficit že na kak način pokril. Sicer pa je Matiča jEe poprej vedela za koncert „H!ahol&\ Ljudje, ki so trumoma čakal! pred zaprtimi vrati, so bili skrajno nezadovoljni. Upamo toraj, ga nam bo Matica pojasnila, kaj je bil pravi vzrok, da se nam je odvzel ta koncert s take lepim programom ? Več ljubiteljev lepe glasbe. * „Plamen“. Izšla je 9. številka tega izborno urejevanega ilustriranega lista, rnnasa med drugim nadaljevanje Jclen-čevega članka o jugosl. dobrovoljstvu m priljubljene Murnikove humoreske „Ženim naše Koprnele* z izvirnimi risbam? SaSe Šantla. Inkiostrijevo aktuelno razpravo o novem jug. slogu v arhitekturi m okraskih za dekorativno umetnost ter razne druge prispevke (pesmi Rs. Meška itd). Od ilustracij vzbujajo posebno pozornost slike iz naše neosvojene domovine (Reka. Trst. GorieaL x Gledališče v Sarajevu. Pričela so S« popravila na Društvenem domu v Sara }evu kije bil kupljen xa gledališče. Gleda fišče bo imelo nekoliko vrst lož, balkon in galerijo za stojišče. Oder bo razširjen in podaljšan. Dela bode dokončana v mesecu avgustu, tako da bo gledališče moglo pričeti s predstavami meseca aeptembra. x Slavko Osterc: Trije samospev s spremljevanjem glasovirja. Naš mladi komponist Slavko Osterc je izdal v samozaložbi svoje prvence, ki pa odkrivajo talent in napovedujejo bodočega umetnika. Samospevi so tri Župančičeve.pesmi in sicer »Bolne rože*, „Na poljani* in ! „Zvezde žarijo*. Ljubitelje lepe glasbe ! opozarjamo na to zbirko, ki stane 4 di narje. x „ Vesna V Naš književni trg je do bil za binkošti lepo novo revijo. Izšla je .Vesna*. Vsled tiskarskih tehničnih ovir ni bilo mogoče, da bi se „Vesna“ še pred prazniki razposlala po vseh naših krajih — zato pa jo prejmejo naročniki takoj po praznikih. Z „Vesno" smo dobili res lepo moderno revijo, z umetni' škimi ilustracijami in z zanimivo vsebino, ki kaže da bo ,Vesna' lep.družinski lis1; posvečen našemu družabnemu življenju iin narodni umetnosti. Prva številka obsega sledečo vsebino: Naš program. — I. E. Rubin: Nezgoda. Dr. Iv. Lah: Božena Nemcova (1820—1920). — Pet Indvajsetletnica gospe Polakove. — Arh, inž. R. Kregar: Naš dom. — Našim i malčkom. — Narodne vezenine. — Mo 'dne slike. Pariško pismo. — O modi.— Naša ženska društva. — Književna po ročila. — Umetniška priloga. Revijo Jerase res lepe slike (podoba Bož. Nem-cove, slike igralca Rogoza in ge. Irme Polakove, tipi slovenskih kmetskih hiš, ročna dela, lepe vinjete in sličice iz otro žkega življenja.) Pozdravljamo „Vesno*, ki naj izpolni svoj program in naj prinese novega življenja v našo družbo in naj nam razkriva zaklade domače zemlje In umetnosti. Posebno ženski svet bo jna6el v nji mnogo zanimivega in koristnega. Po svoji zunanjosti je »Vesna* res lep salonski list, ki bo delal čast naši domači književni produkciji. Cena 32 K Je zelo nizka za sedanje tisk. razmere. Naroča se: Ljubljana, Miklošičeva c. 16. x »Jadranka*. Prejeli smo 5. Štev. .Jadranke", glasila našega zavedneg Senstva v Trstu, s sledečo vsebino: Mara Tavčarjeva, Tri čaše (pesem); M. Stepan tičeva, O spočetju naše književnosti; jVrtovčeva, Iz njenih dni (povest); M Gregoričev*, Za samostanskim obzidjem {povest); Fischer-Stepančičeva, Slive g. župnika, Gracijanova, Car Petrova koča v Zaandamu. Drobtine. Odgovori na vprašanja. Gospodinjstvo. Domača lekarna. (List je dobro urejevan In za naše žen stvo v neodrešeni domovini velikega pomena. Potrebno b? bfio, da 01 plemenito prizadevanje tržaških rodoljubkinj podpirali tudi rojakinje in rojaki, ki bivajo na svobodnih tleh. Letna naročnina znala za Jugoslavijo 50 K, cena, ki je ob današnji draginji knjig in listov zelo nizka, pripomnimo, da je poverjenica .Jadranke* za tukajšnje kraje gdč. Ida Peričeva v Mariboru, Aleksandrova cesta 11. III. Pri njej se lahko priglišjjo novi naročniki, vlagajo reklamacije in sploh zadeve, ki se tičejo uprave, .Jadranko' toplo priporočamo. X Zrnje. Izšla je 23. številka z sledečo vsebino: Oskar Wilde. — Al. Benkovič: Sphinx. — ValoBratina: Hermann Sudermann. •— H. Druzovič: Glasba neomikanih narodov. — X.: Bernard Shaw.» — Radivoj Rehar: K razvoju slovenska drame. — Lj.-lj.: Oskar Straufl. — Lj.*lj.: Dr. Anton Novačan. — Repertoire. — Iz pisarne gledališča. — Iz ured- ništva. — Gledališko vodstvo je poverilo urejevanje Zrnja g. Antonu Ivanoviču-Mecgerju. Sloven. narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V torek 17.: „Veleja", gostovanje v Ptuju. V sredo 18.: .Valčkov čar.“ Ah. B—36. V četrtek 19: .... ulica St. 15.“ Ab. C—32 V petek 20.: Zaprto. - . V soboto 21: -Revolucijska svatba.* Ab B—37. Šport. Štafetni tek preko Maribora. Dne 22. t. m. se vrši v Mariboru štafetni tek Prvotno določena proga za tek seje vsled nesoglašenja z marib. policijskim komisa rijatom prestavila in se vrši štafetni tek na sledeči progi: Od poti k trem ribnikom med obema deloma mestnega parka (cestni drevored) do Gregorčičeve ulice in po njej do luteranske cerkve (vštric Gam brinove dvorape) kjer je cilj. Razdalje med etapami (izmenjavami) je na 940 m dolgi progi sledeče 340, 260, 160 in 180 metrov. Dovoljeno je tekmovati samo članom športnih društev. Ker je to prvi štafetni tek preko mesta Maribor se pričakuje veliko zanimanje za to manifestacijo lahkoatletičnega športnega življenja. Gospodarstvo. g Zadružna banka v Mariboru je prejela od ministrstva za finance pooblastilo za trgovino z devizami, vsled česar more objavljati vsa izplačila in nakazila za tu- in inozemstvo ter posredovati pri izvozni in uvozni trgovini naše države, kakor-tudi izdajati uverenja (potrdila o izvoru blaga). Z ozirom na to, da je število vlagateljev v zadnjem času izredno narastlo, je banki mogoče, da je zvišala obrestno mero za hranilne vloge na 4 1/4 odst. g Naše tovarne za steklo. V Jugoslaviji se nahajajo v sledečih krajih tovarne za steklo: v Paračinu, Daruvarn, Hrastniku, Straži pri Rogatcu in Zagorju. Tovarno za steklo v Kostoku so pa naši sovražniki za časa vojne popolnoma uničili. Tovarna ▼ Daruvaru, ki nekoliko let ni delala, je sedaj spremenila gospodarja in bode v kratkem počela obratovati in )0 v stanju izgotoviti 150 vagonov stekla na leto. V Hrastniku se izdeluje sedaj' manje, predvsem pa temnozelene steklenice za mastilo, kemikalije in lekarniške svrhe in sicer 5 vagonov na mesec, torej več. kakor pa potrebujemo. V stanju je izdelati tudi 30 vagonov mesečno. Vrhu-tega se izdela v tej tovarni tudi 8 vagonov svetlozelenih steklenie in stisnje nega stekla. S tovarno je spojena tudi pletarna steklenic (damijan). Tovarna r Straži se je moderno preuredila in Dode izdelovala ‘mesečno 50.vagonov steklenic za pivo, vino in mineralne vode. Yaša letna potreba navadnega stekla, Caš, steklenic itd. iznaša do 200 vagonov, a potreba lekarniških steklenic, raznih oblik pa*50 vagonov. Potreba malih steklenic v industrijalne svrhe t j. za mastilo, tuš, barve in kemikalije iznaša 30 vagonov letno. Te potrebe krijejo tovarne v Hrastniku, Straži in Zagorju. Nadalje pa potrebujemo letno še 120 vagonov litega stekla. g Prodaja odpadkov od kompozicije (LagermetallgrStze). Dne 23. maja . 1. ob 9. uri dopoldne se bo potom avne licitacije prodalo v materialnem skladišču glavnega kolodvora, državne železnice v Sarajevu približno 9400 kg odpadkov od kompozicije (Lagermetall-gratze). Kupec ima 25 odst. takoj ob kvidacijl, ostanek pa, kadar blago odpelje, a najkasneje v osmih dneh po licitaciji, plačati. g Javna prodaja korenin za Izdelovanje krtač in metel. V gozdni upravi v Deliflatu (Banat) se bo vršila dne 30. maja ob 10. uri potom zaprtih pismenih ponudb javna prodaja okoli 36 meterskih stotov za izdelovanje krtač in metel sposobnih korenin od djipovine (Chisopogon gryllos — Reiswurzel). Pravilno kolekovane zapečatene pismene ponudbe je vložiti do najkasneje 20. maja 12. ure pri gori omenjeni' upravi. Ponudbi je priložiti potrdilo, da je ponudnik pri blagajni šumske uprave v Deli-blatu ali pri kateri drugi državni blagajni kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev položil 10.800 kron kavcije. V ponudbi mora biti navedeno, da so ponudniku dražbeni pogoji znani in da jih sprejme. Dražbeni pogoji, formular za ponudbo in za napis na omot ponudbe kakor tudi vzorci blaga so pri navedeni upravi na vpogled. Prodaja se vrši na železniški postaji Mramorak - Deliblat. Vreče in materijal za vezanje mora kupec preskrbeti. ______________________ Razno in humor. Šaljive povestice o Nasredinu, Pametnahvala. Zopet je Nasredin izgubil osla. Ko ga je iskal, je glasno hvalil boga. Ko so ljudje to slišali, so ga vprašali, čemu hvali boga zato. Hvalim ga zato, ker nisem izgubljenega osla fahal. Ce bi se to zgodilo, bi i*' gubil še sebe. Lahkoverni človek. Nekoč jft prišel k Nasredinu nekdo in ga je naprosil, da mu posodi osla. Nimam g3> je rekel Nasredin. Ravno tedaj je Pa začel osel v hlevu glasno rigati. Vidiš, kako lažeš, je rekel prosilec. Praviš, da nimaš osla, zdaj ga pa slišim, ko riga v hlevu. Nasredin se razsrdi in pravi; S takimi ljudmi, ki verujejo oslu bol] nego meni, ne maram imeti nic opravka. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar" Mala oznanila. Blagajničarka, vešča slovenskega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi, se takoj sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe pod Manufaktura" na upravo lista, 675 2-1 Kompletna spalna soba iz trdega lesa in blaga na (Wert-heim) se ceno proda. Več pove uprava nTabora‘. 676 2-1 Boljša gospa išče znanstvo s stalno nameščenim gospodom radi ženitve. Naslov: KoroSka cesta St. i, vhod 2, II. ndstr., pri slikarju Sirotič. 674 Ruska knjlievnosf. Češko-jugoslovenska naklada I. Herejk v Zagrebu Je prevzela generalno zastopstvo Slovanskega založništva za državo SHS razen Srbije ter ima v zalogi bogat izbor ruske literature. Zahtevajte cenike. Naročila se izvrše hitro in točno. 668 4—2 Motorno kolo z dvema cilindroma, 5 do 6 H P, s pripravo za drugo osebo, motorno kolo z enim cilindrom, 1% HP, ter že rabljeno moško kolo se po ceni proda orl mehaniku Francu F r a č k o, Maribor, Tržaška cesta 2. 665 2-2 Singer Singer Singer Singer šivalni stroji šivanke nadomestni deli strojno olje. Velika pošiljatev Iz Amerike dospela. Dobi se sem0 naši podružnici Singer šiv. stroji Bourne & Co. podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 1°* Ugodni plačilni pogoji na obroke. Restavracija ita južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča pota« ločemu ob£inttvu. Priznano izborna kuhinja Pristna vina In svsž* pivo. fr. fticMer.. S tožnim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem znancem žalostno rest, da |e naS predragi nepozabljeni mož, oziroma oie, tast, stari oče, brat in svak, gospod Anton Doppler gostilničar In mesar t pondeljek diie 16, majnika 1921 ob 16. uri po kratki bolezni, previden s »T. zakramenti za umirajoče, ▼ 57. leta svoje starosti mirno v Gospoda zaspal. Zemski ostanki preblagega pokojnika sa bodo v sredo dne 18. maja 193* ob 16. uri v hiši žalosti, Selnica ob Dravi, alovesno blagoslovili in na tamk*l' Snjem pokopaliflfu položili k večnemu počitku. Sv. maSa zadušnica se bo služila v četrtak, dna 19, majnika 1921 “b 7-uri v cerkvi v Selnici ob Dravi. Selnica ob Dravi, dna 16. majnika 1921. ^ Frančiška Doppler, soproga. Klavdina Pinter, roj. Gaube, Regina Doppler. Anica Doppler, hfeifc*- ur. /Telefon Stev. IR Špedicija mit vret. :« Ofitprim agentura in carinake reklamacije, m VsHadUieJfc vaakomtaega blaga. :k Mednarodni pievocl. -.o: Sefft^e z patentiranimi pohlit-venimi.vozpri na vse atranl.' :o: Špedicijsko dostavno ^ Itone ielesniee. tfesnlSfea družba za modstnrodne transport« v tlubljanl. MaMMiiKut! Podruinfca: MARIBOR. Aleksandrova cesta St. 35. U3 Podružnice: MARIBOR, ZAGRSB, BEOCRAO. TRET, WICN. i-a«tnik la izdajate!!: ,Konzorcli Tabor*1. Tiska: Mariborska tiskar«* d. Brzojav. narttnf :>Spe4fegl}J^‘ Predprodaja vozovnic^ ta m proge Južne la državne žvleznlce. ** ceajta^io. Iajvjti]a doma?« Ipttflcfjito