Petar Jakob, Kapla: Bodimo zavedni Slovenci! Ne zahteva se od nas, da smo zavedni Slovenci samo sedaj, ko okoli nas grmijo topovi, ko se po bojiščih pretaka človeška kri, marveč biti moramo zavedni vselej in povsod! Vsak, ki je zaveden Slovenec, je tudi zaveden državljan kraljevine Jugoslavije, on ljubi svojo državo in. svojega narodnega kralja. Zaveden Slovenec, vdan Bogu in kralju, mora biti sleherni, ki ga preživlja slovenska zemlja, za izdajalce naroda na naši zemlji ne sme biti prostora, zato proč z vsako najmanjšo klico izdajalstva, zatreti jo moramo mi sami! Naša domovina ni nastala na podlagi diplomatičnih pogajanj, jo nismo dobili tem potom, temveč zgrajena je iz kosti naših očetov in pradedov, zato jo moramo tembolj ljubiti, Slovenski narod je bil pod tujim robstvom več sto let (okrog 800) in se je tega robstva rešil šele pred dobrimi dvajsetimi leti. Za svobodo naroda je dalo svoje življenje tisoče in tisoče zavednih Slovencev, Srbov in Hrvatov. Ali naj mi rušimo to, kar so zgradili naši predniki ? Ali ne bi bil smrtni greh, da to, kar je bilo njim sveto in drago, mi zaničujemo in celo preklinjamo? Smo vendar ene krvi, nas vse je rodila slovenska mati, ona je nas učila govoriti slovenski jezik, ona nas je vzgajala v duhu pravičnosti, zato naj nam bo to drago in sveto, bodimo v resnici to, kar smo! če bomo zavedni Slovenci in državljani kraljevine Jugoslavije, če se bo v naših srcih pretakala prava slovenska kri, bomo zgradili najmogočnejšo obrambno črto, katero ne bo premagal noben sovražnik; kajti propadanje evropskih držav je povzročil vsak narod sam sebi, ker je bil okužen z izdajalstvom in vohunstvom. Če bomo ljubili svojo državo, zanjo Biti alovenske krvi, bodi Slovencem ponoa! Kdor zaničuje se aam, podlaga je tujčevi peti! Koseaki. delali, bo tudi ona nam pomagala do boljše go3podarske bodočnosti in ne bo več vladalo nezadovoljstvp niti v obmejnih krajih. Pomnimo! Mi smo veridar mlada država, rane narodove so bile velike, ki potrebujejo svoj čas, da ozdravijo, ia če je bila svetovna kriza, je morala biti od nje prizadeta pač tudi naša država. Spoštujmo in čuvajmo narodno kulturo! Premnogokrat se sliši grdo psovanje Boga in Marije, očeta in matere v neslovenskem jeziku, kar je prvič želo grdo in v propast slovenski oiriiki, drugič se pa človek sam izda, da je neolikan, prostak in ničvrednež. Zato nam ne sme biti v ponos, če zna kateri psovko, ki ni slovenskega porekla, ki jo je mogoče čul pri vojakih ali kje drugje. Kar se človek slabega nauči drugod, naj kar kmalu pozabi in ne grdi s tem svojega materinskega jezika, za katerega so naši pisatelji ter pesniki in sploh ves narod veliko pretrpeli. Bil sem šest mesecev v gospodarski praksi v bivši čelkoslovaški, kjer sem imel priliko spoznati visoko kulturo naših bratov Čehov in Slovakov. Zelo rad sem se razgovarjal s tovarniškimi in kmečkimi delavci, meneč, da opazim in ocenim spoštovanje .do vere in narodne omike njih samih, toda kmalu sem uvidel, da jim ne morem pri tem nič slabega očitati. Kakor slovenski jezik, tako tudi češki in slovaški ne poznata preveč grdih- klevet, v tujem jeziku se jih pa ne marajo učiti. Zato mi vsi, ki spoštujemo vero in narodno omiko, skrbimo, da se te grde klevete čimprej iztrebijo iz našega jezika, kajti s tem bomo doprinesli mnogo k napredku slovenske kulture! i