Posamezna številka 1 Din. mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din, - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din, Cene inse-tatom po dogovoru PON£D££JSKf npi- tarjeva ul, št. 6 111. Telefon št. 2050 in 29>6. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček. račun. Ljubljana 15.170. Telefon štev Volitve v senatu in shupščtnt Dr. Tomašič predsednik senata, St. Čiric predsednik skupščine nminmrcnn« V sena tu Belgrad, 20. okt. m. Danes dopoldne jc bila ob 9 seja senata. Ko so vsi senatorji zavzeli svoja mesta, je senator Milutin Drago vid po določbah čl. 2 senat,skega poslovnika predlagal, naj kot najstarejši senator predseduje današnji seji senata g. senator Ivan Hribar. Predlog je bil soglasno sprejet, nakar je g. Hribar zavzel svoje mesto tu imel zelo lep in jedrnat govor. Po določbah poslovnika jo senator Hribar predlagal za začasnega senatnega tajnika Gjuro Kotulja in Vašo Glušca, kar jc plcnum sprejel. — Nato se je prešlo na volitve novega senatnega predsedstva. Po glasovanju se je ugotovilo, da io glasovalo 79 seuatoijov. Za predsednika sonata jo bil izvoljen dosedanji predsednik dr. Ljubomir Tomašič, ki je dobil 67 glasov, medtem ko je bilo 12 glasovnic oddanih praznih. Za podpredsednika senata sta bila izvoljena dr. Miroslav Ploj ter dr. Uroš Krnl.l, 7,a tajnike Pa Milutin Dragovič, Gjuro lvo-tuli. Va-so Glušnc in Asim Alibegovid. Novoizvoljeni predsednik dr. Tomašic sc je v imenu novoizvoljenega predsednika zahvalil za zaupanje ter sporočil, da bo po določilih senatnega poslovnika obvestil o izvolitvi novega predsedstva senata predsednika kr. vlado. Prihodnja seja senata bo sklicana takoj, ko dobi o tem obvestilo od predsednika kr. vlade. V skupščini Mnogo večje zanimanje kakor za sejo se: nata pa jo vladalo v vsej tukajšnji javnosti za današnjo sejo Narodno skupščine. Ze dolgo skupščinski hodniki in dvorana ni bila tako polna kakor danes, saj se je današnje soje udeležilo rekordno število narodnih poslancev, to jc 311, kar jc le redkost v naši skupščini. Žc zdavnaj pred sejo je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo obe galeriji. Domači in inozemski časnikarji so za-edli svoja mesta v loži v prvem nadstropju. Tudi v diplomatski loži je bilo nekaj diplomatskih zastopnikov nekaterih inozemskih držav. Med narodnimi poslanci vseh skupin so je opažal netnir in nervoza. Posamezni agita-torii so letali semtortja po skupščinskih hodnikih z lističi v rokah ter so nagovarjali posamezne poslance, naj glasujejo za njihove kandidate. Skuppščinska seja se je pričela ob pol 10, ko je stopila v dvorano kr. vlada. Prihod kr. vlade so pozdravili navzočni poslanci z burni m ploskanjem. Na govorniški oder jc stopil poslanec Voja Ovrkie, ki je predlagal za začasnega skupščinskega predsednika po letih najstarejšega poslanca Štefana Janko-viča, kar je plenuni skupščine soglasno sprejel. Jankovič jc takoj stopil na govorniško mesto, odkoder jc imel na poslance krajši govor, v katerem se je najprej zahvalil za izkazano zaupanje, nato pa je po zakonu o poslovnem redu Narodne skupščine proglasil začetek seje. Pri tej priliki je prosil skupščino, da sc spomni pokojnega kralja Aleksandra in da izkaže čast njegovim tnanom z vzklikom »Slava«. Stevo Jankovič je nato orisal delo velikega kralja Aleksandra ter predvsem priklical v spomin njegovo oporoko, ki jo jc zapustil našemu narodu. K sreči .ie naš pokojni kralj zapustil svoje naslednike, da prevzamejo upravo velike, močne in slavne kraljevine Jugoslavije. Poslanci so burno aklamirali kralju Petru TI. Začasni predsednik Stcvan Jankovič je končno želel skupščini uspešno delo. Nato se je prešlo na dnevni red. Za začasne tajnike .jc Jankovič predlagal Milo.ia Sokica, Mustafo Mulalica. Ljutico Dimitri-jeviča in Ante Kovača, kar je skupščina so- glasno sprejela. Izvoljeni so bili tudi kontro- j lorji, ki so nadzorovali volitve novega skup- ] ščinskoga predsedstva ter Število oddanih glasovnic. Začasni tajnik Miloje Sokič .ie potegnil po tri listke iz skrinjice z imeni narodnih poslancev, ki so bili določeni za kontrolorje, in sicer za volitve predsednika narodne skupščino so bili določeni Jevrem Toniic, Rorivoj Gjurie, Dimitrije Mirkovid; za volitve podpredsednikov narodne skupščine Vojko Ovrkie, Aleksander Lazarevič in Vladimir Kuzmirovie; za volitve tajnikov pn Ljubomir Pantid, Svetolik Stankovič in Nikolaj Zuber. Sledil je 10 minutni odmor, da bi se pripravile glasovnice za volitve. Ko se .ie skupščinska seja zojiet nadaljevala, .ie tajnik Sokič klical poslance, k so oddal skrutnator-jem svojo glasovnice. Volitve skupščinskega "predsedstva so bile končane ob pol 12, štetje glasov pa jo trajalo do pol I, nakar jo -začasni predsednik Stcvan Jankovič sporočil izid glasovanja: Volitve Pri volitvah predsednika je glasovalo 311 narodnih poslancev, in sicer je bilo oddanih za Stevana Cirida, dosedanjega predsednika skupščine, 171 glasov, za Mirka Komnenoviča 136, prazne glasovnice pa so bile 4. Na podlagi tega glasovanja je bil izvoljen za predsednika narodne skupščine dosedanji predsednik Stevan Cirid. Za podpredsednika pa so dobili: Franjo Markič 166 glasov, dr. Josip Režek 106 glasov, Radoslav Vučetid 162. Dragiša Cvetkovic 146 glasov, Gjafer Kulenovid 132 glasov, Vojislav Lazid 1 glas, prazne pa so bile oddane 4 gla- sovnice. Na podlagi teh volitev so bili iz,-voljeni za podpredsednika Franjo Markič, dr. Rožek in Radoslav Vučetid. Pri volitvah za skupščinske tajnike so dobili Ante Kovač 169, Vojislav Nenadic 165 glasov, Mustafa Mulalie 163, Alesander Lazarevič 150, dr. Dragan Danic 14(i, Miloje Sokič 1.15, dr. Andrej Vehle 13,3. Milan Radžak 133. Drauoniir Stojadinovič 133. Novica Popovič 132, Živko Danilovie 20, dr. Djordjc Jovanovič l(i. Marnjau Arnautovič 1 glas, medtem ko je bilo praznih glasovnic oddanih 7. Na podlagi tega glasovanja so bili izvoljeni za skupščinske tajnike Ante Kovač, Vojislav Nena-die. Mustafa Mulalič, Aleksander Lazarevič in Dragan Danic. Po objavljenem izidu volitev jc novo prodsedslvo narodne skupščine zavzelo svoje mesto. Novoizvoljeni predsednik Oirld pa je imel krajši govor, v katerem se .ie zahvalil za izvolitev. Skupščini pa je sporočil, da bo o izvolitvi novega predsedništva obvestil pred-sciluika kr. vlade in da bo prihodnja seja narodne skupščine sklicana pismenim potom, takoj ko dobi o tem obvestilo od predsednika kr. vlade. Izjava predsednika vlade Po glasovanju za predsedstvo narodne skupščine jo dal dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlado in minister zunanjih zadev, na prošnjo novinarjev izjavo, v kateri jim je kratko odgovoril: O volitvah predsednika narodne skupščine sem imel ondan priliko pojasniti v klubu stališče kraljevske vlade. Tej svoji izjavi nimam ničesar doilali ne vzeli. v w t Preživela peiommjska skapščma nove Imdshe viztde ne more zadeti Belgrad, 20. oktobra, m. Ponovna izvolitev Stevana Čiriča in ostalih članov predsedstva narodne skupščine poznavalcev razmer v narodni skupščini ni mogla prav nič iznenaditi Treba je ime-i namieč stalno pred očmi, da je sedanja na-rodua skupščina ptloaiajska nars>dua skupščina, ki jo j« pripravil in sestavi! bivši pradsedtiik vlade Jcvtič. Na kakšen način so bile iz ršene tc volitve, narod še ni p07abil. Saj so se v dosego volilne zmage uporabljala vsa dovoljena :n nedovoljena sredstva, ves državni aparat, vsi oni pa ki so postavili svoje kandidature proti tednnji Jevtičevi vladi, in vsi oni. ki so se abstinirali in ki niso mogli odobriti takega brutalnega postopanja so se od strani članov tedanje vlade proglasili enostavno za sovražnike države in za gojence Janka Puste. Ta skupščina je bila s pomočjo najbolj nezaslišanega terorja izvožena in proslavljena s pe-tomajak li volitvami, ki so se izvršilo po fašističnih geslih. Ko ie tedanji režim s svojimi metodami ustvaril v državi nevzdrž.r.o ozračje, jc prišla Sto-jadinovičeva vlada z nalogo, da likvidira ta proti-ljudski režim, odstranil razbesnele strasti ter povrne narodu njegove svoboščine. Redi tega jc Sto-jadinovičeva vlada zahtevala zakonska oooblastila za spremembo in dopolnitev treh političnih zako-i>jv, s katerimi hoče normalizirati naše notranje politično življenje ter pritegn'4i k sodelovanju vse prav-; pobornike za narodno pravičnost in red v naši državi. Jasno je, da je vlada, ki ima take naloge, čisto nekaj drugKga od petomajske skupščine, v ka-teto so po ve liki večini prišli ljudje, ki jim n:< do ureditve notranjih razmer v državi in ki v narodu nimajo nobene zaslombe, ker so bili po veliki večini izvoljeni s pomočjo upravnega aparrta. Ta parlament, tak kot je, bi moral sečii sodelovati z vlado, ki ima čisto drugačen mandat, vlada pa Abesinci v Addis Abcbi v pr jčakovanju letalskega napada z njim. Zaradi tega sc je lahko žc naprej videlo, da bo tukaj prej ali slej prišlo do velikih težav. Sedanja kr. vlada gotovo tudi ni vzeta iz parlamenta. niti ni parlamentarna, temveč jc prišla na vodstvo državne uprave čisto radi zaupanja visokega kraljevskega namestništva ter bo tudi ostala na tem položaju vse dotlej, dokler bo uživala to zaupanje. Zato za kr. vlado današnji izid glasovanja v skupščini nc predstavlja nikakšnega presenečenja, l:er je politika kr. vlade, kakor že prej rečeno, politika demokracijo in povratka države v normalno stanje, kar pa je seveda v nasprotju s politiko večine narodne skupSčioe, ki i.-na sedaj svojo za-slombo edino še v tej instituciji, ki jc bila izvoljena na temeljih lašizma in še večjega odvzemanja nerednih svoboščin. Radi lega tukajšnji politični krogi izjavljajo, da je kr. vlac'a zelo pametno postopala, ker se ni vmešavala v volitve skupščinskega predstavništva. Da se kr. vlada noče vmešavati v la posel, je jasno in odločno izpovedal sarn predsednik vlade dr. Stojadinovič v svojem govoru, ki ga jc imel na zadnji seji posla.'jkega kluba v skupščini. Predsednik vlade je tedaj dobesedno dejal: »Z ozirom na ustavue določbe se kr. vlada ne more vmešavati v čisto pailamcntarne odnose, kakor bi bil to slučaj, če bi imela pred seboj čisto pailamentarno vlado « Po izidu glasovanja v narodni skupščini je danes predsednik kr vlade izjavil nekaterim časnikarjem, da gornji izjavi z ozVom na izid današnjih volitev nima ničesar ne dodati nc odvzeti. Predsednik vlade je, kakor je iz citiranega govora razvidno, poudaril, da je delo kr. vla^e odrejeno z ustavnimi določbami in nc morda s kakšnim preglasovanjem v narodni skupšr-.ini. Ce bo kr. vlada še nadalje skušala sodelovati s parlamentom, ali pa bo iskala kakšnega drugega bhoda — eno od teh bi bilo k o i • z u 11 i t f. n i e naroda — je to seveda vse v rokah visokega kraljevskega namestništva. Za današnje glasovanje v narodni skupščini so pa razvili člani skupščinske opozicije najostrej-šo agitacijo od poslanca do poslanca. Pri volitvah scdccjega predsednika narodne skupščine pa je odločalo tudi več drugih momentov, od katerih je na prvo meslo treba postaviti moment, da je bivše in sedaj zopet izvoljeno predsedstvo narodne skupščine nekaterim narodnim poslancem izplačalo dnevnice že za več mesecev vnaprej. Takoj je nekaj poslancev, ki so prejtli svoje dnevnice že do meseca aprila prihodnjega leta. Tem je bilo seveda mnogo ležeče na tem, da ostane staro predsedstvo še naprej na svojem mestu, ker bi novo predsedstvo zahtevalo povrnitev •/plačanih dnevnic. Poslanci, ki so si pustili dnevnice izplačali, so pa v strahu, da bi morali dnevnice vrnili ter so zalo glasovali za čiriča. Ravno ti poslanci, lašisti vseh mogočih struj, so razvijali najmočnejšo agitacijo za čiriča. Med slovenskimi liberalnimi kmetijci je posebno živahno agitiral Mravlje, ki je, kakor znano, prvi vodil akcijo za to, da so slovenski poslanci vstopili v klub vladne večine. Nalo je isti poslunec zopet vodil akcijo za izstop teh poslancev iz kluba vladne večine, v zadnjem času pa jc skušal najti pot tudi do opozicije. Za današnji izid glasovanja v narodni skupščini ie vladalo precejšnje zanimanje tudi v i z v e n p a r I a m c n ta r n i opoziciji. Predstavniki te opozicije so izjavili, da je ta skupščina izvoljena z nezaslišanim terorjem ter v avtorita- tivnem režimu in nima ničesar skupnega z novo politiko kr. vlade, ki ju bila od naroda navdušeno sprejeta. Ti opozicijski krogi ne prikrivajo, da je z današnjim glasovanjem v skupščini vlada mnogo dobilu na zaupanju v vrstah opozicije. Oni izjavljajo: Mi stopamo skupaj v borbo za popolno demokracijo in jc jasno, da združena opozicija ter radikalna zajcdnica predstavljajo 9 desetin naroda napram onemu malemu neznatnemu številu reakcionarcev, ki so sc danes poslednjič sestali pri nevažnem glasovanju. V vladnih krogih so pa danes izjavljali, da izvolitev skupščinskega predsedstva s Ciričcm na čelu niti naimauj ne moti položaja niti odnosov današnje vlade napram skupščini, ker jc ta odnos določen s samo ustavo. — Poslanci, ki so glasovali za Komnenoviča, so izjavili, da je skupina kluba poslanske večine oddala svoje glasove homogeno, dočim so se na drugi strani združile vse mogočf formacije radi izvolitve čiričeve liste. • Relgrad, 20. okt. m. Tajništvo JRZ jc danes objavilo sledeči poziv narodnim po-slaneein JRZ: Poživljajo se narodni poslanci JRZ, tla pridejo jutri, v ponedeljek ob 10 do poldne v narodno skupščino k seji. Govor Lj. Davidovica Belgrad, 20. oktobra, ni. V teku današnjega dne je imela opozicija več sestankov. V Valjevu sta govorila Milan Grol in 1'cra Markovič, ki sta razvila program združene opozicije. Dalje je imela opozicija shod v Kučevu ter v Ka j. kjer |e govoril predsednik bivše demokratske st.anke Ljuba Davi-dovič. Velik političen shod opozicije sc je vršil tudi v Aleksincu, na katerem so govorili Jovan Jovanovič, odposlanec dr Mačka dr. Sola ter dr, Dragoljub Jovanovič. Na vseli shodih so predstavniki opozicije ostro obsojal' razne lašistične podvige, ki jih propagirajo razne reakcionarne skupine, ter opozarjali vlado, naj pozorno čuva pridobljene svoboščine. Shod JRZ v Šmarju pri Jelšah Šmarje pri Jelšah, 20. okl. V popolnoma nabiti dvorani Društvenega doma je bil danes popoldne shod JRZ za šmarski okraj. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo prostora. Shod je otvoril in vodil g. Turk, nakar so govorili dr Leskovar, ki jc razpravljal o zunanjepolitičnem položaju in programu stranke. Drugi je govoril g Marko Kranjc o napakah bivših režimov na gospodarskem polju in o gospodarskem delu sedanje vlade. Zadnji je nastopil dr Ogrizek, ki je opisal naše razmerje do Hrvatov. Izjavil je: Mi ostanemo še vnaprej dobri prijatelji in sosedje, hočemo pa ostati svpji gospodarji na svoji zemlji. Kakor se Hrvatje zbirajo okrog dr. Mačka, tako se Slovenci oklepajo dr. Korošca. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva takojšnja ustanovitev kmečke zbornice. Shod jc trajal od 3. do 6. ure. Razpoloženje ined ljudstvom je bilo naravnost sijajno. Zborovalci so vse govornike večkrat burno pozdravljali. Neuspele politične senzacije Ljubljana, 20. oktobra. Opozicija v vrstah slovenskih pristašev dr. V. Mačka jc za danes sklicala shod, na katerega ie povabila vse bolj vidne veljake iz tabora dr. Mačka, to je dr. Mačka samega, Ljubo Davidoviča, Joco Jovanoviča in dr. Dragoljuba Jovanoviča. Sklicatelji tega shoda so bili i/, vrst bivšega Boja«. Shod pa se ni mogel vršiti, ker prireditelji niso našli zanje primerne dvorane, nakar so napovedali le posvetovanje o tem, kdo ima pravico nastopati v imenu slovenske opozicije, toda tudi to posvetovanje je odpadlo. Glavna slovenska govornika, ki sla bila napovedana za to zborovanje, sta bila g. Stane Vidmar in poslanec dr. Rudolf Dobovišek. Pristaši bivšega ministra g. Ljotiča so <5nne« pričakovali, da pride ta voditelj Zbora v LJubljano. G. Ljotiča pa danes v Ljubljano ni htlo. ker obišče jutri Sušak, kjer je doma njegova žen«, v Ljubljano pa pride šele v torek, kjer namerav« ob pol 9 zvečer v hotelu Miklič« predavali o temi: Sodobna gospodarska in politična vprašanja. Pariz, 20. okl. e. Danes so se vršile v Franciji senatne volitve za 107 novih senatorjev, ker so ti po turiiu.su izpadli. Med izpadlimi je bil tudi Laval, ki je bil senator Pariza. Laval je tokrat kandidiral v Parizu in v Clerniont Ferrandu. O oholi mestih je bil izvoljen zu senatorja. To pomeni v tem trenutku velik notranji in zunanji politični uspeh Lavalov. Med ponovno izvoljenimi no tudi Milleraud, minister Berrard, Cailluu\. SLeoir ui (°hamocicixs.4iUbiliMiM. Strnil 2 Abeainsho - italijanska vojna Italija i,200.000 mož pod orožjem Na abesinskih bojiščih vlada sorazmeren mir — V Ogadena dežuje Rim. 20. okt. SE. Vojno ministrstvo ie izdalo sledeče uradno poročilo: Vpoklic vseh vojnih ob-vezancev, ki pripadajo letnikom 1911, 1912, in 1914. j« končan in se ie izvršil v naleplkm redu S tem vpoklicem so bile vse d.vizue boječe vo ske Oiačene na vojno stanje. Za enkrat "' P^dviden odpust letnikov 1011, 1913 m 914, ampak se delajo vse potrebne priprave tudi za vpoklic letnika 1915, ki bo vpoklican o'o svojem cam. ski časopisi sledeče dira ti. Edino italijansko letalstvo je zelo aktivno. Reuterjev dopisnik poroča iz Addis Abebe, da Abesinci nadaljujejo na severu gverilsko vojno in napadaio izpostavljene italijanske oddelke. Abesinci trdijo, da so pri tej priliki zajeli več italijanskih vojakov. Reuterjev dopisnik pri severni italijanski vojski poroča, da se abesinski poglavarji v nekaterih krajih upirajo italijanskemu prodiranju in da .sc umikajo šele po večjih ali manjših bojih. Italijanska K tem« ^rinalajo »»J^— ^m^ Poveljstva dobivaiojnformacije, da jo čete rasa čilu ie lahko izračunati, koliko vojakov približno ima Italija pod orožjem v vseh oboroženih formacijah na »tihem, na morju in v zraku. Računi pokažejo, d« ima Italija sedai vseUa milijo n in 200.000 voiakov pod oroiiem. Zato se zdi naravnost absurdno, če levičarski francoski list »L Oeuvre« pripoveduje, da se je baje general Weygand sam izrazil, da je vojaška moč Italije ra4'i zaposlitve v abesinski vojni v stalnem pojemanju in sicer tako, da v bližnji bodočnosti Italije sploh ne bo mogoče več šteti med vojaške sile Tembolj absurdno je pripovedovunje Iranco-iUcga lista o tei tako imenovani Weygundovi ocenitvi italijanske vojaške sile, ker ima Italija od vseh svojih milijon in 200.000 vojakov, ki so pod orožjem, na abesirskih bojiščih več kot 5 divizij, to se pravi 5 divizij redne vojske in še druge divizije črnih srajc (fašističnih miličnikov). Angleška poročila London, 20 okt. AA Rculer poroča: Čeprav italijanska severna vojska še ni prešla spet v napad, se doznava. da ie ras Sejum zavzel nove postojanke 60 km južno od Makale. Iz 'ega sc vidi, da bodo Makale branili samo slabi oddelki abesinske vojske. Poročajo o mnogoštevilnih poletih italijanskih letal nad Tigreio, pa tudi nad Amharo vse tja do znamenitega lanskega jezera. Na južni ogadenski fronti traja hudo deževje in čete generala Grazianiia nc rnoreio pro- Sejuma precej oslabljene zaradi dezertacij. Na severni fronti ie nastala nekaka nevtralna zona, ši-rola več ko 100 km. med italijanskimi in abesin-skimi linijami. Tam ne operira nikaka vojska in la trenutek tam sploh vojne ni V tem pasu se klatijo samo raztresene tolpe, ki preže na Italijane. Te razmere vladajo v vsem pasu, ki ga je ras Guksa teorelično odstopil v Italiji. Reuterjev dopisnik pravi, dn tam šc zmerom ni reda. Neki italijanski brzojavni uradnik, ki jc prisp.it iz Ma-kaleja na italijansko Ironto, ie izpovedal, da je pred odhodom iz Makalcja uničil brzojavne aparate. Ras Gukša ne prikriva svojega strahu za usodo svoiih sorodnikov, ki so ostali v Makaleju. Rasa Guhšo in njegovih 1500 vojakov so Italiiani dodelili neki domači diviziji. Vesti iz Addis Abebe potrjujejo, da pri mobi-liziranju abesinskih plemen ni opažati posebne discipline. Dane. so morali poslati večje oddelke discipliniranih abesinskih čet iz prestolnice proti oboroženim voiaškim tolpam, ki groze, da bodo pobile vse Evropce v Addis Abcbi. Sankcije šl. 4. Litvinova dema^offiia Ženeva, 20. oktobra. AA. Predlog SI. 4. ki so ga snoči spreieli, pravi med drugim: Vlade članice Zveze narodov bodo razširile izvajanju čl. 2 o prepovedi izvoza orožja v Italijo na to-lc blago: 1. na konje, nie/ge, kamele, skratka na vse živali, ki prevažajo tovore, dalje na kavčuk, boksit, aluminij, železne rude, krom, mangan, nikelj, titan, tukstein in vse rude in kovine v sirovem stanju, 2. vlade članice Zveze narodov hodo izdale ukrepe da to blago, čc sc izvaža v druge države in ne v Italijo, ne pride posredno ali neposredno v Italijo; 3. ukrepi iz točk 1. in 2 sc nanašajo tudi na obstoječe pogodbe; 4. izvzeto jc ono blago, ki sc v trenutku, ko stopijo v veljavo te prepovedi nahaja na vožnji. Nato so brez debate sprejeli čl. 5.. ki govori o vzajemni pomoči pri izvajanju sankcij po državah članicah. Ob sklepu seje sankejske konference je dal sovjetski komisar za zunanje zadeve g Litvinov i/.javo splošnega značaja, v kateri jc orisal sistem gospodarskih sankcij in poudaril, da te sankcije takšne, kakor si jih je zasnovala konferenca, niso popolne. Sedanje omejitve ne smejo bili prece-lent pri bodočih morebitnih napadih. Sovjetska vlada je v korektnih odnošajih z Italijo in ima svoje najboljše kupce v Italiji Vzlic tcnul je pa iz solidarnosti in zvestobe do pakta Zveze narodov sklenila, pristati na težke žrtve. Sovjetska vlada ho budno pazila, kako bodo druge vlade ravnale pri izvajanju predlogov konference. Če se pokaže, da ti ukrepi ne bodo obrodili nikakih uspehov, si Sovjetska Rusija pridrži pravico ponovne proučitve značaja obveznosti, ki jo vežejo na pakt. Predsednik konference Vasconcellos je nato zaključil sejo in dejal, da pomenijo njeni rezultati pomemben korak naprei v organiziranju kolektivne varnosti. Italijanska poročila Ohraniti moramo hladno kri Rim, 20. okt. AA. Stampa piše: Dnevi, ki nas čakajo, utegnejo biti velikanskega pomena za-stran razčiščenja položaja, ki so ga zastrupile napake in zablode. Ohraniti moramo hladno kri. Med dvema sestrama Poljska udarila Prago Dva češkoslovaška konzula tzgnanti iz Poljske Pr»ga, 20. oktobra. SE. Razmerje med dvema slovanskima državama na severu postaja taksno, da se je odličen francoski državnik o njem izrazil, da jc že škandal za Evropo. Nedavno je češkoslovaška vlada iz upravičenih razlogov odpovedala excquatur (to ie vladno dovoljenje za izvrševanje konzularnih dolžnosti in za bivanje v državi) pol|-tketnu generalnemu konzulu v Moravski Ostrovici, ker mu jc bilo dokazano, da se je vmešaval v razne obmejne incidente, ki so zastrupljcvali odnošaje med obema narodoma ob meji in tudi med obema vladama. Po'j»kE vlada ie sedaj v odgovor na češkoslovaški korak odgovorila z represaljsmi Odrekla ie e.xeqiiatur češkoslovaškima konzuloma v K'aki-wti in Pozninju. Poljski ukrep jc pov-ročil v Pragj velikanski) senzacijo v diplomatičnih krogih. Proti poljskemu konzulu v Moravski Ostrovici dr. Klo- svojega delokroga, odpokliče in cventuelno tudi ksi - je. Da bi poljska vlada segla po represalijah, ni nikdo pričakoval. Du bi takorekoč izgnala češkoslovaškega konzula v Poznanju dr. Doležala, ki je uZivil povsod največje zaupanje -n mu nc morejo očitati niti sence kakšnih prestopkov, se pa zdi vsem, ki tega gospoda poznaja, za nepotrebno ir nnravrost žaljivo izzivanje. Tudi češkoslovaški kor.znt v Krakovvu d. Mei* -"r je čist v vsakem pogledu in mu nc morejo očitati nobene netaktnosti. Češka vlada je objavila o ten, zgonu svojih konzulov iz Poljske uradno poroč lo ter pristavlja, dn sta bila oba diplomata pozvana naj se nemudoma javita v Pragi Praški listi, med njimi Češko Slovo , pišejo zelo trpko o tem najnovejšem incidentu, ki bo odnošaje med Poljsko in Češkoslovaško popolnoma tzu obstojajo obtožbe mednerodnopravnega znači- ] zagrenil. Sedaj bo ves svet vcndai enkrat spo-a in bi bila dolžnost poljske vlade, da svojega di- i znal. kdo nosi odgovornosti za neznusnt odnošaje ?lomatskega predstavnika, ki je prestopi! meje ! med obema sosedama. Zborovanje Korošcev 7. redna letna skuaščina Khtkn koroških Slovencev Celje, 20. oktobra, etošn je zborovanje Korošcev se je vršilo pod vtisom 15 letnice koroškega plebiscita. Ze na pred večer jc dospela v Celje na zborovanje večina delegatov, da sc udeleže tradicionalnega koroškega večera. ki sc je tudi letos vršil v veliki dvorani Narodnega doma. Poleg zunanjih gostov -o se v naravnost rekordnem številu odzvali vabilu tudi Celjani, kar najlepše dokazuje, kako so se celjskemu občinstvu priljubili ti večeri, kjer v neprisiljeni zabavi obujamo v družbi s koroškimi rojaki spomini na slovenski Korotan. Večer je otvoril predsednik Kluba koroških Slovencev g. dr. F e U a e h e r. ki je po olicijelnein pozdravu zastopnikov oblasti in korj-oracij ter občinstva v temperamentnih izvajanjih govoril o usodnem plebiscitu, navedel glavne vzroke, zakaj smo plebiscit izgubili ter v drastičnih primerili pokazal žalosten in obupen položaj, v katerem se nahaja naša manjšina na Koroškem. Po njegovem govoru, ki so ga navzoči večkrat prekinili s ploskanjem, je sledil ostali del progra- ma. ki so ga izpopolnili glasbeni kvartet Glasbene ( nižana m obupana. Malice v Celju, pelje pevskega odseka Kluba koro- Pri volitvah je škili Slovencev iz Ljubljane, ki je ob velikem na- voljen stari odbor s vdušenju občinstva zapel nekaj najlepših koroških jem na čelu. narodni* simboličen naslon celjskih diiakini Gor Ves potek zbor: pod|x>lkovuika Lavriča in drugih. S |X)sebuo ža-iosi o je predsednik poudarjal, da nam na iCoro--keui umirajo v najlepših let iii nasi najboljši možje in /ene. od katerih je nas narod največ pričakoval. Predsednik je nato navedel imena teh prerano umrlih: boroveljski zdravnik dr. Stanko Jug. bivša voditeljica gospodinjskih šol na Koroškem ga. Marica Aichholzer roj. Krištof, dekan Držanič. dekan Hribar. župnik Pšcničnik. Zborovanje je nato v imenu CMD in Brani-bora pozdravil sodnik upravnega sodišča v Celju g., dr. Bavdek, v imenu Ljudskega vseučilišča pa vladni svetnik g. Lilek. Sledilo je poročilo tajnika, blagajnika, pododborov in odsekov. Iz teh poročil ie razvidno ogromno delo, ki slani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke pa predsedniku vlade g. dr. Stojadinoviču, ministru g. dr. Korošcu in banu g. dr. Natlačeno. Pismeni pozdravi so bili pa poslani častnima članoma Pr. Cirafcn-auerju, monsg. Mešku, CMD in zlatomašniku duh. svetniku Francu Treiberjti. Posebej je predsednik pozdravil navzočega častnega člana vlad. svetu. Li-leka. poudarjajoč ponovno njegove velike zasluge za Koroško iu klub. Posebna predsednikova zalivala je veljala našemu tisku, v pivi vrsli „Ponedeljske-mii Slovencu«, za vso naklonjenost. Potem so bili prečitani pismeni in brzojavni pozdravi. Nadaljnje predsednikove be*ede so vclialc spornimi med !"-lom urorJih jlanov. Dredvsein senatorja dr. Rožiča, , .. , r- n i i ustanavlja delovno predsednikom g. dr. Fellacher- , ustava jz Jeta 1911 bo še pred prihodom kralja nekoliko izpremenjena in izvedena decentralizacija uprave. Ves potek zborovanja je pokazal, da je k!ub_s svojim resnim in solidnim delom danes eno izmed najvidnejših in najbolj delovnih slovenskih kullur-nili društev, zaradi česar tudi už.iva simpatije v vseli krogih lovenskega naroda brez razlike stanu in prepričanja. Div. gej*. Miloš Vašic umrl Belgrad, 20. okt. m. Davi je tu umrl divizijski general v pokoju Miloš Vasii. bivši minister za vojsko in mornarico. Pokojni Vasic jo spadal v vi"sto naših najuglednejših starejših častnikov, Umrl je po budi bolezni. Rodil se je 1859 v No-menktiči. Pred vstopom v vojno akademijo je položil zrelostni izpit in ie nalo študiral šc leto dni filozofijo. Po dovršeni voini akademiji je I. 1883 napredoval v čin pehotnega podporočnika, nakar ic postal štabni knpetan ter jc nalo hitro napredoval do polkovnika II let ie prebil v pokoju, nakar ie bil Icla 191ere Rigoletto mesto prej napovedane operete -Sv. Anton, vseli zaljubljenih patron«. »Rigoletta« so pa peli mesto j>o slovensko skoraj polovico |x> »jugoslovensko«. G. Primožič, ki je že več kot deset let v Ljubljani in jc rojen Slovenec, bi sc pač lahko naučil v teku tolikih let -Rigoletta« v slovenskem jeziku, da bi vsaj malo razumeli njegovo pelje. Ce bi g. Primožič pel takrat, ko jc bil še v Zagrebu, svoje vloge mesto po hrvatsko, malo po slovensko, bi ne ostal dolgo tam. Dolžno jc pa predvsem ravnateljstvo ljubljanske ojiere skrbeti za io. da bodo peli in da bodo mogli |ieti vsi domači pevci po slovensko. Zapostavljatiia slovenskega jezika v slovenski ofieri mora biti konec. Burja v Rokavu London, 20. oktobra. AA, Na južnem angleškem obrežju je divjala strahovita burja. Doslej se ve o treh človeških žrtvah. Britanski pamik »Vcrdulia, je poslal radiogram SOS za nujno pomoč. Parnik javlja, tla je posadka ž.e v rešilnih čolnih. Posalko linskega parnika ->Sbo«, o katerem so ž.e včeraj poročali, da jc nasedel, so vso rešili. Tudi norveški parnik Inga« se nahaja v nevarnosti na izlivu Mcrseya. Parnik Highland« poroča, da je izgubil vijak. Hudo poškodovan j« tudi parnik »Cormer- , vendar se jc vlačilcem posrečilo privezati ga z verigami. V vsej Veliki Britaniji je prclrganih mnogo telefonskih zvez. London. |o. oktobra. AA. V južnem Wale.su se je stavkovno gibanje v ix)slednjiii 24 urah zelo po večalo. Sedaj stavka skupno 35.(100 delavcev. Ljubljanske dame za žensko voUvno pravico Ljubljana, 20. oktobra. Slovenska ženska združenja razvijajo v sedanjem času, ko se obljubljajo večje demokratične svoboščine, precejšnjo živahnost. Razna ženska združenja predvsem zahtevajo, da sc v novi volivni zakon uvede tudi določba o volilni enakopravnosti moških in žensk. Danes do|)oldne je bilo v mestni dvorani zborovanje ljubljanskih žena, ki so se ga jx> večini udeležile žene iž. takozvanih »boljših krogov«, bile pa so zastopane tudi delavke in druge socialno šibkejše žene. Dvorana je bila polna, moški opazovalci pa so napolnili galerijo in s precejšnjim zanimanjem spremljali govore žensk. Zborovanje bi poteklo sicer kar gladko in hre/. motenj, ako ne bi molile razne zahteve, ki so žalile večino zborovalk mater. DIH SMRTI... Neka govornica je namreč med svojim pledira-njcni za uvedbo ženske volivne pravice hkrati za-hicvala ludi uzakonitev pravicc do splava. Članice krščanskih ženskih društev se tega zborovanja niso udeležile. Zborovanje je vodila predsednica ženskega pokreta- gospa štebijeva, glavni referat pa je podala tajnica tega društva, znana feministka in pu-bticislinja gdč. Angela Vodelova. Govorile so za->lopniec raznih stanov. Končno so zborovalke spreielc naslednjo resolucijo! »Združene žene v Sloveniji, zbrane v Ljubljani dne 20. oktobra 1935, zahtevamo, da se v novi volivni zakon sprejme splošna, enaka, tajna — aktivna in pasivna volivna pravica za ženske, in sicer za Narodno skupščino in za vsa samoupravna zastopstva.« Ta resolucija bo poslana vsem odločujočim či-nileljem, tako predsedniku vlade, vsem pristojnim ministrom, narodnim poslancem in senatorjem. S posebnim poudarkom je predsednica uaglasila, da bo resolucija obenem z zahvalo, poslana notranjemu ministru dr. Korošcu, kar pa je moški svet, zbran na galeriji in sestoječ po večini iz socialistov, sprejel z ironičnim posmehom. Krepko je ironične možakarje zavrnila predsednica, ki je poudarila, da jc le minister dr. Korošec omogočil 1o zborovanje s svojo toleranco kljub nasprotnemu mnenju jxxlrejenih organov. Belgrad, 20. okt. m. Danes dopoldne se .io v dvorani Inženjernkega doma vršil velik .shod tukajSnjih ženskih društev, na katerem ,so zastopnice posameznih organizacij zahtevale splošno, enako in tajno aktivno in pasivno volilno pravico za žene. Stična zborovanja žena so bila t.udi jx> otstnlih. mestih države, tako v Zagrrcbti in Splitu, kjer .ic bilo zborovanje žena tako burno, da je moral intervenirati tnrli policijski komisar, nakar »e ie orerokitn.ie aonsk preneslo na ulico«. Od Soče čeg Žilo -aprvvn » , . KSNI !;;,:■:>!-.i::,;: - ■ r-t"1-*''' - . • :, KADAR POTREBUJETE OBLEKO preglejte tudi naša sukna v naših prodajalnah, ki so danes po kvaliteti enakovredna najbolj dovršenim Inozemskim proizvodom, a v ceni mnogo ugodnejša. VLADA TEOKAROVIC l KOM P. C Vav man Nemški glasovi ob 15 letnici plebiscita Podbrdo ob Baci Trsi Proračun tržaške province za 1036 je gotov. Med stroški jc okoli 7 milijonov lir za timavsko cesto, kar tvori najvišjo postavko, 300.000 lir je določenih za umobolnico v Trstu, 160.000 za zapuščeno in zanemarjeno deco. Večje vsote so določene z« vodovoda v Senožečah in Slavini in za električno razsvetljavo v Hrenovicah. Studenero, Otoku, Zalogu in drugih krajih na Krasu. 50.000 lir ie določenih za premije za one poročence iz leta 1035, ki hodo imeli otroka. Nepokritih je v proračunu vsega skupaj 2.049.850 lir, ki se bodo dobile z do-kladami na nepremičnine. Itelijansko-čcškoslovaška trgovska zbornica jc imela 15. t. m. svoj občni zbor v Riunione Adria-tica di SicuTtii- Otvoril ga jc novi češkoslovaški konzul g. Brabcc, ki jc prišel na meslo g. Krbe-ca. G. Brabec jc v svojem govoru poudarjal, kako važno pristanišče jc Trst za blago, ki se tu izkrcu-je in natovarja za Češkoslovaško, kakor tudi za izvoz češkoslovaškega blaga tako v Italijo kakor v bližnji Orient. Kar se tiče češkoslovaškega uvoza v Italijo, je opažati po višku gospodarske krize v letu 1931 glede mnogih vrst blaga zopeten porast, italijanski uvoz v Češkoslovaško, ki je bil ludi padci, v zadnjih dveh letih vnovič narašča, zlasti kar sc tiče svile. V splošnem pa promet med Trstom in Češkoslovaško padu, in sicer jc znašal 1934 1. 25.60% vsega tržaškega prometa z inozemstvom, dočim jc 1930. leta znašal 35.28%. Vzrok jc v tem, da ima dane« tržaška luka dva huda konkurenta: Gdansko in Gdinjo, kjer jc poljska železniška tarifa tako nizka, da je nemogoče z njo konkurirati. Ta okolnost Tržačanc čedalje bolj skrbi. Kar se tiče Reke, je Češkoslovaška glede prometa, ki gre za CSR in iz nje skozi to pristanišč, z 63.651 tonami na tretjem mestu. Prvo mesto ima Jugoslavija 6 79.816 tonami, za njo je Madjarska s 71.143 tonami, na četrtem pa Avstrija s 59.472 tonami. Promet v tržaškem pristanišču. V prvih devetih mesecih 1. 1935. je v tržaško luko bodisi po železnici bodisi po morski poti dospelo 18,082.702 kvintala blaga, odšlo pa 12,085.997 kvintalov, skupna množina prometa je lorej znašala 30,168.699 kvintalov. Leta 1931 pa so bile odgovarjajoče številke sledeče: 17,737.873, 11.278.668, skupna množina prometa torej 2«),016.541. Iz lega se vidi porast za 1,152.158 kvintalov. Zaradi elektrifikacije železnic, ki se vrši, kakor znano, tudi pri železnicah v Julijski Benečiji, .sprejemajo pri železniškem ravnateljstvu dclavcc, specializirane pri upravljanju električnih lokomotiv. Poročila sla se v katedrali sv. Justa Margeri-la Argia, hči znanega ladjcde.lnika Antona Cosu-jicha, z markijem Pavlom Cambeggi di Bologna. Mašo jc bral nadškof iz Gaete Cazarolli, ki jc novo-poročencema tudi podelil papeški blagoslov. Cerkev je bila polna najbolj imenitnih oseb Trsta m Italije. Gorica Vojno ozračje je zajelo seveda ludi goriško deželo. 17. t. m. je bilo na kolodvoru slovo od vojakov 23. pešpolka, ki so se podali v Afriko. 7. njim je odšlo 24 univerzitetnih študentov, 18. t. m. pa je bila velika slavnost s sv mašo na Miribu Sv. Katarine. kjer so bile 1. 1916 in 1917 ljute bitke med Italijani in Avstrijci. Zbrale so se razne bojevniške in invalidske organizacije in je imela vsa prireditev seveda tudi patriotičen značaj z ozirom na sedanji -moment. „,.,«_, Za delavce in njihove družine. Bolniška blagajna V Gorici je sklenila, da družine delavcev, ki se nahajajo v vzhodni Afriki, obdržijo pravico do f.avarovalnih zjieskov. Veliko slovenskih fantov, baje okoli 30%, ic v 70., 81., 83. in 84. polku divizije »Gavignana«, ki « je' borila pri Adui. Največje boje je imela divizija na poti čez reko Marcb in na strmih klancih pri Dnro Takle ter pri zavzetju mesta Aduc, kjer se jc posebno odlikoval 84. polk. Koliko znašajo izgube, šc ni znano. Duhovniška vest. Nadškofijski ordinarijat je župnika v Doberdobu g. Bressana, ki je bil v tem kTaju nepriljubljen, prestavil v Kal pri Kanalu. Maksimalne cene je določil z veljavo od 19. t. m, dalje medsindikalni odbor. Te cene so; pole-novka 4.80 lir za kg, maslo 9.80, kava Santos 28.50, telečje meso 7.50, goveje 4.20 do 6, svinjsko 7, kvinlal fižola 35, fižol »mandoloni« 2.10 kg, najboljša moka 1.60, srednja 1.55, slabša 1.50, koruzna 1.10, sit 8.50 do 6, slanina 6.50 do 7.20, mleko 0.80 liter, olje 6.60 do 6, najboljši kruh 1.50 kg, srednji 1.40. slabši 1.30, testenine 1.95, riž 1.45, sladkor 6.20 do 6.05; za jajca cena ni določena. Spoštovanje te odredbe sc bo strogo nadziralo. Zelo sc bo pazilo na mešetarje, špekulante in veriž-nike in se bo posebno gledalo na to, da bi prekupčevalci ne delali dobičkov. Zlato darujejo razne osebe državi, Iu se nahaja v usodnem času vojne z Abesinijo in borbe zoper Anglijo, ki poskuša gospodarski bojkot Italije. Neka gospodična iz Gradiške, ki noče biti imenovana, jc zadnje dni darovala zlatnine v vrednosti 1500 lir. Tudi zlate vojaške medalje darujejo. Fašistično tajništvo, kateremu te darove izročajo, se zanje zahvaljuje, obenem pa prosi darovalec, naj odslej svoje darove izročajo naravnost Banca dltalia Banka pa tudi kupuje zlate ob jekte. ki sc bodo prekovali v dcr.ar. Tudi provin-cialni tajniki fašija sprejemajo zlate darove, za katere bo v vsakem slučaju izstavljena »prejemnica »Banca d Ilalia«. Kurz za domače bolniške strežnice jc ustanovil ženski fašjo. Trajal bo osem mesecev. Učenke bodo dobile spričevala. Najlopše izložbe v mestu Gorici, urejene ob priliki takozvanega praznika trgalve, so bile te dni nagrajene. Prvo nagrado je dobil Ivan Bigot, drugo filialka -Unica«, tretjo Romeo Rajnis. Med ostalimi omenjamo Marijo Bcrtossi (Bertoš), Karla Kumar, Jožcfino Terpin in Ivana Figla. Film, ki predstavlja in poveličuje kmetsko delo, zlasti pa skrb fašističnega režima za to panogo delavnosti, se predvaja sedaj po vsej deželi. V St. Pclru, Vipavi in Ajdovščini ie la film žc tekel. — V Tolminu in v Lokvah sla bila dva shoda deželne zveze poljedelskih delavcev. Govornika sta poudarjala važnost te organizacije in posebno opozarjala na takozvano fašistično soboto. MISLITE NA ZIMO IN NABAVITE SI Jug. pat. klobučevinasto kovinsko zatesnilo za okna in vrata A. HrIK, Zagreb, Gajeva ulica 20 Mcsnicc bodo pozimi odprte od 6 do 12 in od 16.30 do 19; ob sobotah pa od 15 do 21. V nedeljo morajo mesnice biti sploh zaprle. Lekarnar Obizzi, ki ima lekarno v kraški prestolnici Komnu in ie politični tajnik ondotnega fašija, jc bil te dni pred goriškim sodiščem oproščen obtožbe, da jc ljud. tudi zdravil kakor dok-lor. Ovajcn je bil tega od komenskega pretorja dr. Spizuoco. Jožef Velikonja, doma iz Goricc, star 23 let, je od karabinjerjev ovaden na državno pravdni-štvo, ker sc jc skrivaj preselil v Jugoslavijo. Istra Nekaj demografične statistike. Dr. Gioscffi ob-| javlja v puljskem »Corrierc Istriano članek, iz ka-I terega posnemamo; Že pred vojno je število zako-I nov v t6tri padalo. Od 7.3 zakonov na 1000 prebivalcev v dobi 1901 do 1910 jc padel kvocient v 1. 1911 na 7.16 in v 1. 1913 na 6.4, Po vojni je kvo-cicnt padel do 1. 1924 na 5.9, a v dobi I. 1933 do 1934 sc je dvignil na 6.8 in 7.6. Rojstva pa stalno padajo, Ž,e I. 1901 do 1910 ie padlo število novo- V Karntner Tagblattu« je zapisal zvezni kancler Schuschnigg v uvodniku te-le lepe besede: »... Delitev Koroške po narodopisnih vidikih hi ne bila mogoča, ker bi lega ne dovoljevala posebnost naselitve. Tudi je treba upoštevali, da sla nemški in slovenski narod postala nc samo gospodar sko, marveč tudi čustveno po domovinskem čutu in domovinski ljubezni nekaka celota... Iz glasova nja dne 10. oktobra nc izvajamo za nas pravice, da bi zmanjšali drugorodnim rojakom v deželi njihov pravice, jih zatirali ali raznarodovali. Glasovanj' na Koroškem je dokazalo, da je možna tudi med narodna vez. Ta vez se ie v zadnjem času šc nudila, ker tvori polno upoštevanje kulturnih potreb narodnih manjšin v Avstriji tudi v tem pogledu tnočno podlago za notranji mir.* Vicekanclcr Starhemberg pa ie v svojem govo ru povodom celovške |>roslavc takole govoril o koroških Slovencih: Pravičnost mi ukazuje, da sc spomnim tudi onih, ki so jircd 15 leli dokazali zve-stobo Avstriji, četudi govorijo slovenski jezik. Onih, ki so z glasovanjem znatno doprinesli, da ie ostal velik del Koroške pri Avstriji. Tej slovenski manjšini jc zagotovljena posebna zaščita iu skrb nc samo dežele, marveč tudi zvezne vlade. Mi pa pričakujemo od te manjšine in jo prosimo, naj se nc pusti begati po neodgovornih elementih in nc ščuvati proti državi. Avstrija priznava kulturne in )>o-litičnc pravice drugorodnih manjšin. Toda Avstrija hoče živeti in bo živela in se bo branila pred vsakim sovražnikom.<■ V listu koroškega HeiiuatM-liuUa |>a beremo jxxJ naslovom -Kullurgemeinschaft oder Irredenta« med drugim sledeče besede: --■Pri nas ni treznega človeka, ki bo ugovarjal pravičnemu ravnanju z med nami bivajocimi dnigoroduimi manjšinami. Najpre| iz nravnih razlogov, ker si lako ohranimo moralno pravico, da smemo ludi za svoje manjšine med drugimi narodi zahtevali taisto pravico. Tudi Koroška se drži pri ravnanju s svojo slovensko manjšino tega načela. K nemškemu kulturnemu krogu »e na gibajoči del Slovencev nasi vindišarski prijatelji in sobcrci v IcOh 1918 do 1020 so stoodstotno zadovoljni in nimajo več nobene želje. (!) Slovcn sko narodni, slovanskemu kulturnemu krogu prija/ ni del Slovencev ima se zelje na solskeni polju, o katerih sc razpravlja. V ostalem pa ima neovirano možncsi kulturnega ra/voja...« 1 epe izjave dež. glavarja v Velikovcu. Povodom plebiscitne |iroslave v Vclikovcu jc |vnzel besedo tudi de/, glavar lliilgerth, ki jc med drugim izvajal ludi tole: Morda se hoče v meni šc vedno videli samo vojaškega komandama nekdanjih bojev, nioza, ki rešuj- narodno vprašanje samo i orožjem Nedvomno se dajo mnoga vprašanja reševati samo z orožjem. Cc pa so rešena, potem sc *pei lahko dela iz vzajemnosli. Nc glejte v meni mo/a. lo je Slovencem na Koroškem nenaklonjen! Boj je končan in sedaj hočemo v miru živeli na leni lep m koščku zemlje, ki ga nam ie dal Bo v vsej bodočnosti sv« hodna in nedcljcna. ludi vodja koroškega fleiinalbuiida pomirjuje. Tudi g. stotnik Maier-Kaibitsch jc našel povodom plebiscitnih proslav lr|>c in |»mirjiijoče besede, ki jih beležimo: Po petnajstih letih hočemo sp-l govoriti k našim nekdanjim nasprotnikom ob gla«o-vanju. Nočemo, da hi jih nase proslave /alile v nu liovem narodnem čutu. Tudi nočemo, da se nc hi dobro počulili v naši skupin domovini Koroški. Na roke jim pojdemo v vsakem o/iru in hočemo in bo mo pozabili veliko bolesl in najlczjo skrb Predpogoj mirnega razvoja jc obojestranska uvidevnost in stvarnost. O stradalcih in požeruhih Mnogo ljudi niti približno ne ve, koliko jedi ln pijače jioje in popije človek v vsem življenju. To bi bila dolgu vrsta vagonov najrazličnejšega živeža, za cel dolg vlak bi ga bilo. Množina hrane, ki jo pospravi človek v svojem življenju, pa jc seveda različna pri raznih ljudeh. Odvisna je od načina življenja, dalje od človekove narave, od na- čina dela, ročnega ali duševnega. Človek poje v svojem življenju hrane za povprečno 1400 tc/ svojega telesa. Na vsem svetu ni takega podjetja, ki bi imelo lako ločno skalkulirane in uravnotežene izdatke in prejemke kakor naše telo. Vzemimo n. pr. samo aladovanjc. Ce začne človek gladovati, bodisi fropolnoma, ali |ta, da napravi le shujševalno kuro, pridejo najprej na vrsto jetra in mišičje Ko ta-dva izpraznila svoje zaloge ogljikovih hidratov, jKidc na vrsto mast na trebuhu in v črevili Nato se načne zaloga masti v očesnih dupljinah itd. Ko je izčrpana vsa zaloga masti, pride na vrsto zaloga beljakovin. Potrošnja beljakovine se vrši liaj-preje na manj važnih organih, to je na mišicah in ledvicah. Važni organi, kakor možgani in srce, nc dajo nič. Nasprotno, oni še pridobivajo na račun drugih. Ko telo izgubi 40 odstotkov svoje teže, nastopi navadno smrt. Gladujoče telo jc podobno oblegani trdnjavi, v kateri sc zaloga hrane troši po ločno odrejenem načrtu iu na obroke, vse v znaku velikega varčevanja. Bogatejši dajejo siromakom, prebivalci obrambni vojski. — Občutek gladu je v svojih kasnejših fazah strašen in povzroča liude bolečine. Začne z razburjenji, slabostjo, s halucinacijami in končuje navadno z omrače-njein uma. Ko lakota doseže gotovo stopnjo, ubije v človeku vse človečanske občutke do bližnjega. Preneha občutek morale in čisloče. Iz zgodovine so znani mnogi slučaji strašnega gladu. Znani so slučaji, da sc. je v času gladu plačevalo mnogo denarja za poginulo podgano ali pa za podplat starih čev- | Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec naravne FHANZ IOSEF grenčice. Registrirano oil Min. soe. pol. ln nar. 7.Frnnz losefove* irrenčicfi rojenčkov od 38.6 na 1000 prebivalcev na 28, a neposredno pred vojno jc znašalo 35 do 36. V 1. 1924 in 1925 jc padlo število oa 22, na kateri »višini« se drži do danes. Kvocient je torej v Istri v lem oziru manjši nego v ostali Ilalni, kjer znaša. 23.2. Značilno je tudi naraščanje nezakonskih otrok, ki jc vprav rapidno, in sicer nc samo po mestih, ampak ludi po istrskih vaseh. V I 1901 do 1910 jc število nezakonskih otrok v Istri znašalo 43.3 na 10(10 prebivalcev, 1. 1913 je bilo 52.3, I. 1934 pa jc poskočilo na 103 nezakonskih otrok na 1000 prebivalcev, se jc torej podvojilo. Analogno kakor v drugih državah pa sc manjša smrtnost novorojenčkov. Pred vojno jc umrlo novorojenčkov povprečno 186 na 1000, dočim znaša danes samo 100. Proti špekulaciji, ki se, kakor povsod na svetu, ludi pri nas ob priliki vojne lupatam pojavlja — da namreč la ali oni irgovec skriva blago, da ga more pozneje tem družje prodali, in kar je še drugih takih načinov okoriščevanja na račun drugega — nastopa strogo oblast kakor ludi režimske organizacije in tudi trgovska združenja «ama. Poveljnik vojnega okrožja v Pulju jc postal podpolkovnik Danielc Pe.scarolo. Kavarna Stritar Vsak večer koncert salon skega orkestra (h) širile »Slovenca«! Kostanj Ijev. Znano je, da so se stradajoči besno morili med seboj za meso mrtvili soljudi, da so matere klale otroke, ne da bi jih rešile muk, ampak da bi sebi rešile življenje. Tragičen dnevDik je zapustil neki stradajoči, ki se jc v skrajnem obupu odločil, da napravi samotimor s stradanjem v gozdu, kjer si jc poprej sam izkopal grob: 16. septembra. Plemeniti človek! Ko boš našel moje truplo, te prosim, da ga zakoplješ v pri|irav-Ijeni grob. Za svoj trud vzemi mojo obleko, denarnico, nož iu drugo. Ni se izvršil nad menoj zločin, nego sem umrl od lakote. Hudobni ljudje so tega krivi, vse so mi vzeli. Mojega telesa ni treba parati, umrl sem v resnici od gladu. 17. septembra. Kako strašno noč sem pretrpel! Dež je |)adal ,moker sem, silno me zebe. 18. septembra. Mraz in vlaga sla me prisilila, da sem vstal in hodil. Hodim komaj in sc ojx>lc kam. Radi silne žeje ližem kapljice vode na gobah. I ej, kako ogabna jc ta voda! 19. septembra. Mraz dolge jesenske noči m moja slaba obleka mi nalagata strašne muke. 20. septembra V želodcu mi strašno kruli, lakota. |xiscbiio pa žeja. postajata neznosni, /c dva dni ni bilo dežja. Da bi bile vsaj kapljice na jedilni, namizna in dru žinska jabolka razpošilja gobah, po nizki ccni Peter Š c t i - 21. septembra Nisem mogel več vzdržati. *" ni^n oh Savi. 111 vlekel seni se do prve costilne. kier iva. s čemer pa si nt-e-n utešil žeje. Zvečer sem pil vodo iz vodnjaka 23. septembra. Včeraj se nisem mogel niti premakniti, kaj šele pisali. Žeja me je ponovno prisilila. da sem zlezel do vodnjaka. Voda jc bila premrzla in sem od nje obolel. Strašni krči sc me lotevajo. V mukah sem moral jionovno k vodnjaku 26. septembra. Noge so mi kakor odmrle /e tri dui r.iscm mogel k vodnjaku. Žeja |>ostaja čedalje strašnejša Komaj pišem tc vrste, lako sem slab. 29. sejitembra. Ne morem se premikati. Deževalo je, obleka jc premočena. Nihče ne bo verjel, koliko trpim. Nekaj kapljic dežja mi je padlo na ustnice, toda kaj naj bo lo . Slab sem tako, da sc m! zdi, da danes zadnjič pišem .. 3. oktobra so ga odnesli povsem onemoglega. Prenesli so ga do gostilne, kjer so mu vlili nekoliko ;uhe v usta Toda kmalu zatem je od s:abos1i umrl Umetniki v gladovanju Povsem nekaj drugega jia jc s takjzviuiini umetniki v gladovanju. Za svoje početje imajo točen načrt. Za gladovanjc jc |x>trebno nenavadno mnogo energije in volje. Italijan Succi jc pod kontrolo gladoval 30 dni. Vsak dan jc |xipil le |io! litra mineralne vode. Zadnje dni gladovanja pa mu dajali neznatne količine /elatme in sladkoria Ameriški zdravnik Taniier jc gladoval |x>]nih V dni in je vsak dan pil Ic nekoliko votle Požeruhi. Razen umetnikov v gladovanju so na sveti tudi »umetniki-' v |v>žeruštvu. Manjše požeruhe ic videti po cirkusih in varijetejih. v začetku lega stoletja jc hodil jio l:vro|ii neki požeruh, k' ic požrl vse, kar mu je občinstvo vrglo na oder Jedel je premog, drva, drobcc stekla pomešane med petrolej, nazadnje j>a še cel akvarij, v katerem so plavale žive ribe in žabe. Poleg takih požeruhov se najdejo na svetu ludi ljudje, ki jih lahko |*> pravici imenujemo zverine v človeški |">odobi. Leta I7<>8 ie v Vcrzaju pri Pa. rizu umrl za jetiko požeruh jx> imenu Tararc. fa rare je bil precej majhen in slabo razvitega telesa Seciranje njegovega trupla pa jc jvjkazalo. da jc hil prava zver v človeški rxxlobi. Tararc jc žrl žive mačke, zajce, kure itd Po dveh urah jc j-ierie prav tako kakor jTtice rojiarice. v kepah izbljuval Najraje jc pa jedel kuščarioe in kače Stalno jc živel v nekakšni mrzlici, oči pa so sc mu svetile kakor leopardu. Ko se jc nažrl, je kakor zver nekaj dni nepremično ležal. Pri seciranju so opazili, da ic imel ogromen želodec, j>a nobenih črev. Želodec je bil spojen s kratkim črevom. ki je takoj prehajalo v danko. Nenavaden stvor je bil ludi znam jxi/eriili Bi jon, ki so ga imeli v pariškem zvcriiljaku. I a je žrl vvlike živali in mrhovino, lako je nekoč v eni sami noči požrl celega |»ginulcga leva. Drugič se je spravil nad jroginulega 'ilona, prt kalcrcin jc žrl nepretrgoma sedem ur, nato |>a je le omagal. Po telesu suh, stalno se jc močno jx>til. sajxi pa jc imel vedno vlažno iu Io|)Io kakor |>aro. Nesrečnež je doživel 60 let. Sccir.nijc njegovega trupla jc po kazalo iste znake kakor pri zgoraj omenjenem Ta rani. Zanimivo jc tudi vedeli, koliko časa povprečno vzdrži živo bitje brez hrane. Ptica vzdrži povprei no O dni, človek 12 dni. |ies '20 dni, žaba 100 dn želva 500 dni. kača do S00 dni, riba 1000 dni. hro< loiker pa celo I200 dni. Samo dva eksemplarja Profesor pri predavanju: Gospodje, ludi p« nebno lep ekseni|ilar goriline glave. V naSen mestu sta samo dva taksna eksemplarja. Kden s< nahaja v muzeju drinreua imam pa jaz.« N&tilelistei spori Zmaga slovenskega športa Ilmja:Gradjanski 2:i (1:1) Ljubljana, 20. oktobra. Ilirija nas je danes v izločilni tekmi za držav- ™ prvenstvo prav pnjeno oremlffala za- ndedalci ie na primorjanskem igr.sui premagaj Blagoslov meščanske šote v Mostah _ . . .. 1 . i • . .1.........ca trrt t r» r\r\\rr% i >fWf»si VI TI O n° » iSSe Ipurgerje«, ki. Današnje zmage e malokdo i ^ sUe> smo bili prepričam, da bo l nja j ^^ da častno reprezent.ra ^Ijanski ^.^ ^^ ski nogomet I ^ajezmag^la,^^ ^ zasto_ zmagala, kajti fantje I potrebno. Pali SkuT^S Jiz.BelgU sta se pred- P^rSvič-SjUič, kovosel, Bokor, An- ,0lk0,Sa1i0nastoPila v začetku samo z lO moimi, ren zid. ki ga WeMan, niso mogli «g»t, Ne- je imela najboljšo moč v Lanu u, a bil dober in Unter je oprav ! .svoje. iNap premalo odločne strelce. Pa tudi preveč premišljuje toSKsSS^r? HiHHi s, .S «« te« 4; ,e po.UA dvrtral. ur.ai ,„>„, „ bi,ko r&H&SE*' fcljio ipo. v pr.em iBEMeH-urjSi-N&s ohrimba je čistila marsikako nevarno situacijo, foljšistart in kondicijo od domačih in kar ,e glav- Potek IgJe^Začeli^o Zagrebčani ki že takoj v o ininuh izsilijo korner proti Iliriji, ki ga niso izrabili Vratar liri je se nato sijajno izkaze in res. *„ V 12. minuti strelja Bokov .z gneče n ' 1:0 za goste. Pri.tem golu je fmef Herman žogo že v rokah, a mu jo se« nifio in pošljejo v mrežo, loda ze v 17. minuti iz enači fugs krasno bombo. Stanje 1:1.. Nato Grajan ki malo bolj pritiska. Toda ludi Ilirija ne mirite in i s H v 30. minuti korner prol. Gradjanske-, L Nato se ponavljajo nevarne situacije pred golom gostov, toda domači ne streljajo. V 36 iti inu tf je zi nevarna situacija pred , ri^uu minut, e zcio no«i.» , , polom vratarju u de žoga iz rok, a Unter cisti. 40 minuti sledi korner proti Gradjanskemu, toda nič se ni zgodilo, Še ena nevarna situacija pred Ilirija nskim golom ter v zadnji minuti še en korner proti belo-zelenim in prvi polčas konca neodločeno. Dru^i polčas so otvorili domači. Igra se je nadaljevala" z istim elanom vse do 0. minute ko sta bila radi medsebojnega obračunavanja izključena Pikič od Ilirije ter Curlin od Gradjanskega. Odslej sta popustili obe strani, tako da se igra s prvim polčasom ni dala več primerjati, loda domači so še bolj odnehali, tako da so gostje stalno napadali. V JO minuti smo že videli žogo v domači mreži, ki se pa k sreči odbije od gornje prečke. Kmalu nato je bila vsled Gnterjeve neprevidnosti še nevarnejša situacija pred golom Ilirije, toda vratar k sreči reši. V 40. minuti postavi Sandt s priznano bombo 2:1 za Ilirijo, ki se nato iz taktičnih razlogov jx)tegne v zavlačevalno obrambo, dokler sodnik ne odpiska. Sodil je g. Goranič iz Belgrada prav dobro. Primorje:Hašk 2:1(1:1) Zaslužena zmaga slovenske enajslorice Zagreb, 20. oktobra. Danes se je vršila tukaj nogometna tekma med ljubljanskim Irimorjem in tukajšnjim Haškom kot kvalifikacijska tekma za vstop v državno ligo. Prisostvovalo ji je 6000 gledalcev, ki so z navdušenim aplavzom spremljali domače moštvo, z žvižganjem pa uspele podvige slovenske enajslorice. Sodniku Stakiču sta se predstavili moštvi v naslednji postavi: Hašk: Grims, Slivak. Matijevič, Golac, Gayer, Kune, Sram. Fink, Horvat, Leinert in Vidovič. Primorje: Logar, llassl, Petrič, Kukanja. Zavrl, Boncelj, Janežič. Pupo, dež, Vrhovnik, Uršič. Primorje je moralo nastopiti močno oslabljeno, ker so manjkali štirje močn. igralci, namreč oba Bertonclja. Slamič in Jug, ki jih je JNZ suspendirala radi izgredov po tekmi z Gradjanskim. Nastopiti so morale rezerve, ki so se pa dobro obnesle. Vsi igralci brez izjeme so bili danes odlični. V napadu sta najbolj ugajali krili Uršič in Janežič, ki sta tudi strelca obeh golov. Srednji krili in napadalni trio jc hil hiter. Vsi igralci so hodili po žoge nazaj in jih dodajali krilom, po katerih so bili večinoma izpeljani napadi. Da ni bilo toliko smole in če hi ne bil sodnik tako pristranski, bi dosegli še boljši izid tekme. Krilska vrsta jc večinoma pomagala obrambi. Zavrl jc dobro nadomeščal Slamiča, Boncclj je bi' povsod na mestu in se odlikuje po hitrem razumevanju položaja in po dobrem startu. Velike zaslugo na današnji zmagi ima ožja obramba z vratarjem Logarjem na čelu. Gol, ki je padel, je bil lažje narave in ubranljiv, vendar pa ga je vratarju treba oprostiti, ker je poprej dobil brco v želodec in je imel res težko nalogo. Posebno se mu mora oprostiti ta gol, ker je branil mnogo -koraj neubranljivih žog. Hassl je s svojo fair-igro ugodno vpliva! na ves potek igre. Skupaj s Petričcm sta uspešno razčistila mnogo že izgubljenih situacij. Moštvo kot celota je pokazalo, da zasluži pred Zagrebom vstop v državno ligo Hašk je nastopil v isti postavi, v kateri je proti Iliriji dosegel visoko zmago Razen v začetku prvega polčasa, je igral skozi podrejeno vlogo. Najslabša Haškova stran pa je bila obramba. Sodnik Stakič ni dorasel tak: tekmi Bil je prestrog v presoji ofsideov ter jc oškodoval Urši-ča za siguren gol. Poleg tega pa je videl premalo foulov v škodo Primorja. Kratek potek igre. Začetni udarec ima Primorje V 8. min. nevaren položaj pred golom P., ki pa ga razčisti Zavrl s strelom v kot, ki ga Hašk zastrelja. V 13. min. dobi vsled napake Hassla Horvat žogo in strelja V vratarja. Le-ta se vrže in odbije žogo do 16 m, odkoder Horvat zopet strelja v prečko, nakar jo Fink mimo Logarja pošlje v mrežo. 1:0 za Hašk. V 25. min. lep napad Primorja. Vrhovnik in Uršič po lepi kombinaciji pripeljeta žogo pred Haškov gol kjer jo Uršič čez vratarja pošlje v mrežo ter izenači 1:1. V 35. min. zastrelja Vrhovnik lep predložek Pupota v out, V 38. min. Logar odločno brani. . Drugi polčas: V 7. min. uspešen napad 1 ri-morja. Vrhovnik poda prosto sloiečemu Janežiču, ki pelje žogo pred Haškov gol in strelja neubian-ljivo čez vratarja 1:2. V 25 min. zastrelja Vrhovnik sijajno pozicijo v out. Sledijo hipni napadi Haška. V 26. min. prosti strel iz 16 m proti Primorju, toda Hassl odbije v aut. Primorje je nato v stalni premoči. V 42, min, še enkrat napade Hašk ter doseže prosti strel proti Primorju, ki pa ga branilci odbijejo v polje. Primorje začne z zavlačevalno taktiko s streljanjem v out. dokler sodnik ne odžvižga. V predigri sta nastopila Concordia : (..raticar 5:1. Moste v Ljubljani, 20. okt. Bivši moščunski občinski odbor jiod žu-pnnom g. Oražmom je sklenil zgraditi občinsko ubožnico. Načrte za poslojije jo naredil arhitekt Toniažič, ki je imel tudi nadzorstvo nad zgradbo poslopja. Poslopje za nameravano ubožnico je bilo zgrajeno v surovem stanju in je stalo s stavbiščem vred nad poldrugi milijon dinarjev. Še preden jo mogel občinski odbor popolnoma dokončati to svojo veliko socialno delo, jo bil pod onim prejš-nili režimov razpuščen in poslojije je ostalo nedodelano. Sedanji občinski odbor jo sklenil lo jiosloj.jo preurediti za meščansko šolo in preuredbn z vso notranjo opremo je stala okrog 250.000 Din. K preureditvi je prispevala kemična tovarna 70.000 Din, »Saturnus« 20.000 Din, domači obrtniki in pridobitni krogi so pa doslej prispevali okrog 10.000 Din. Sedanji ban je na prošnjo g. župana Pavčič,a, ki je izprosil tudi že prej omenjene prispevke, nakazal 25.000 Din. Danes, ko je občina Moste priključena k Ljubljani, jc morda jirav, da se jo poslopje, preuredilo za meščansko šolo. ki V bila za Moste nujna potreba in bi jo liod Ljubljano, ki sama potrebuje celo vrsto šolskih poslopij, pa jih zaradi finančnih težkoč ne more zgraditi, gotovo ze dolgo vrsto let ne dobile. Za občinske ubožce, ki .lih jo sedaj v oskrbi občine pet v ubožniei v Sostrem — za katere plačuje občina let'1 o okrog 20 000 Din — ne računši tistih, ki .lini občina daje mesečno denarno podporo, pa bo odslej morala skrbeti Velika Ljubljana. Diines ob III dopoldne se jo vršila otvoritev in blagoslov nove meščanske šole. ki je lepo delo arhitekta Tomažiča. Pred poslop-jeni so se zbrali učenci in učenko nove meščanske šole s svojim učiteljstvom na čelu. Slavnost je otvoril sedanji župan g. Pavčic, ki je pozdravil vso odlične goste in številno občinstvo ler v lepem govoru razložil pomen slovesnosti in historijat gradlio novega po-slojija. Z;i njim je čestital k lepemu delu v imenu bana prosvetni šef prof. Breznik, ki ie izvajal lepe misli o pomenu meščanskih šol". — Nato je govoril ljubljanski župan dr. Ravnihnr, ki je Meščanom čestital k lc-peniu uspehu in izjavil, da bodo Moste prinesle s to šolo Veliki Ljubljani lepo doto. Ravnatelj meščanske šole na Viču g. Fakin je iskreno pozdravil svojo novo posestrino I v Mostah. Zastojmik okrajnga uacclstva za i ljubljansko okolico banski svetnik g. Kette , je v kratkih pa jedernaiih besedah omenil pomen slavnosti, priporočal jiosebno skrb za j otroke, ki so naša bodočnost, m se jioslovil , od Moščanov, ki odslej pripadajo Veliki Ljubljani. Govorila sta še načelnik soc.jal-nega odseka meščanske občinske upravo g. .lančič in predsednik moščanske podružnico Jugoslovanskga obrtniškega društva g. lo-žar. Sledil je prisrčen govor ucenca A. razr. , meščanske šole Ivana Boha, ki se je zahvalil ' v imenu učencev za novo šolo. Učenka 2. razredu meščanske šole Ulrika Čechak je prav lejio in občuteno deklainirala lepo priložnostno pesem. Nato je župan g. Pavčič izročil ključe novega šolskega poslopja ravnatelju meščanske šole g. Mesojedcu, ki sc je v lepem govoru zahvalil. V svojem govoru jc omeni , da 'e bila ta meščanska šola ustanovljena ob času niarsejske tragedije. Pozval je navroce, da se ob tej priliki spomnijo pokojnega vladarja Aleksandra s trikratnim klicem >S.a-va«. Združeni pevci so jiod vodstvom strokovnega učitelja g. Rupnika zapeli »Bože pravde«. Zupan g. Pavčič je nato naprosil šentpc-terskega župnika g. Petriča, da blagoslovi novo šolsko poslopje. Župnik g. Petrič jc i.ncl lep slovesnosti primeren nagovor, nakar so združeni pevci zapeli »Morje adrijansko«. Nato je župnik g. Petrič ob asistenci g. ravnatelja Mladinskega doma dr. Blatnika v slovenskem jeziku opravil blagoslovitvone obrede. Po blagoslovitvi so si gostje in občinstvo ogledali novo šolsko poslopje. V poslopju je 7 učilnic, risalnica, slavnostna dvorana, 3"manjši kabineti, pisarna, konferenčna soba in stanovanje za slugo. Kletni prostori še niso dodelani. Po končani slovesnosti so bili gostje j>o-vabljeni na zakusko, med katero je bilo izrečenih več jiomembnih napitnic. Bog daj, da bi nova meščanska šola bila res v blagor Moščnnom in da bi. kakor jc omenil v svoji napitnici moščanski dušni pastir g. Miha •Tenko, učitoljstvo in katelict kakor doslej tudi naprej harmonično delovalo za ver-ko-narodno vzgojo naše mladine, ki je naša bodočnost. Mariborski grad v plamenu Zažgali so ga letalci z bombami, gasilci pa srečno pogasili Maribor, 20. oktobra. i Maribor je imel danes svojo senzacijo, ki je privabila v bližino gradu ogromne množice radovednežev. Vršila se je velika jesenska vaja gasilcev, ki so si za objekt požara izbrali mariborski grad. Ob desetih dopoldne so naenkrat začele jx>kati v gradu in okrog gradu petarde. RazjX)čilo se jih je pet s hudim treskom ler prestavljalo vžigalne bombe, ki jih je sovražna letalska eskadrila vrgla na grad. Takoj se je streha jvoslopia zavila v oblake dima, ki so ga proizvajale posebne dimne patrone. Iz kavarne Astorie so bili obveščeni o »jvožaru« gasilci; v nekaj minutah so zdrvele iz gasilskega doma težke motorke z magyrusovo lestvo in Kruppovim vozom, ki je imel vodo za gašenje v lastnem tanku ter je tako lahko prvi stopil v akcijo. Okrog gradu se je razmeslilo šest motork, v nekaj trenutkih so bile napeljane cevi, izpred grajske kleti se je vzbočila nad jjoslopje ogromna magyrusova lestva in že je oblivalo streho 12 močnih curkov. S Trga svobode je vdrla četa gasilcev po lestvah skozi arkade v notranjost, razvila tudi troje cevi ter napadla gnezda jx>žara iz nefiosredne bližine. V gradu je nastopila rudi tehnična četa ter jx>sebna reševalna skupina, ki je »rešila« nekaj onemoglih gasilcev in grajskih prebivalcev ]>o magyrusovi lestvi na cesto, kjer jih je sprejel v oskrbo' reševalni oddelek, pri katerem so bili kar trije zdravniki. Vaji je prisostvoval predsednik čete ravnatelj Pogačnik, vodil jo je pa poveljnik čete učitelj Ramšak s podpoveljnikom Cer-čejetu. Nastopilo je 39 aktivnih gasilcev, tehnična četa in reševalna skupina. Vaja se je izvršila z vso eksaktnosljo in izvanredno naglico, ki je za mari- borske gasilce bila vedno značilna. Mariborčani, ki so z največjim zanimanjem spremljali fiotek vaje in prav zanimivo komentirali »zračni naj^ad«, mnogi z obžalovanjem, da niso bile »bombe« res prave, so imeli zopet priložnost ugotoviti, da imamo v naši gasilski četi varno in zanesljivo obrambo pred vsemi takimi presenečenji. □ Avstrijski konzul v Mariboru. Včeraj je dospel v Maribor avstrijski konzul v Ljubljani gosp. Haintner ter je poselil nekatere mariborske oseb nosti. Sinoči so mu člani tukajšnje avstrijske kolonije priredili v lovski sobi hotela Orel jx>zdravn> večer. □ Lepa športna slavnost. Kakor znano, se ie vršil preteklo nedeljo srednješolski lalikoalletski miting v priredbi Trgovske akademije. Na tekmovanju ie zm-jgulo moštvo klasične gimnazije prei trgovsko akademijo in realno gimnazijo. Včeraj se je vršila na Trgovski akademiji razdelitev daril, združena s primerno slovesnostjo. Navzoči so bili jx>leg dijakov tudi prof. Sila kot zasto|inik klasične gimnazije zrstepnik realke prol. Cestnik, zastopnik JLAS Bergant in domačin prof. Degen. Ooste je |x>zdravil dijak četrtega letnika Smerdu, govorili pa so še prof. Sila, prof. Cestnik, prof. Degen in g Bergant. Tekmovalci so dobili okusno izdelane diplome, deset najboljših pa praktična darila. Najboljše so se plasirali Grgič (trg. ak.), Illade (ki. gimn.), Trelec (realka) in Smerdu (ki. gimn.). □ Smrtna kosa. V visoki starosti 80 let je umrla na Aleksandrovi cesti 51 gospa Marija Pere, vdova železniškega nadsprevodtlika. V bolnišnici je umrla zasebnica gospa Berta Višič, stara 46 let. — Mariborski šport SK RapidtSKCelje 5:0(0:0) Maribor, 20. oktobra. V svrho treninga za bodočo težko tekmo je Izrabil Rapid prost termin ter povabil v goste simpatično moštvo SK Celja na prijateljsko igro. Celjani so v 1. polčasu nudili trden odpor in je tudi napad domačinov zastrelial celo vrsto ugodnih §ans. Šele v 2. polovici pa ie v kralkih presledkih padlo kar pet golov. Gostom ni uspelo prili do častnega zgoditka. Pri Celjanih je igral na levem krilu tudi bivši Ilirijan Pfeifer. Sodil je g. Bizjak. Predtekmo sta igrali rezervi Maribora in Rapida. Po zanimivi in ostri igri je zmagalo boljše moštvo Maribora 3:0 (0:0). Radi prekrasnega jesenskega rremena ie bilo le malo gledalcev. lahki atleti proti starim hanonom Maribor, 20 .oktobra. Na igrišču SK Železničarja se je vršila včeraj zanimiva tekma. Lahkoatleti so izzvali Zelezničar-jeve »stare kanone« na nogometno preizkušnjo. Pokazalo pa se je, da old-boyjevci še niso pozabili, kako se igra z žogo, ker so nabili labkoatlete z 7-2 Za rev a n žo so stare gospode pozvali lahkoatleti na lahkoatleski miting, na katerem pa si izzvani lahko saini izvolijo discij^bne. Zanimiva prireditev bo prihodnjo soboto na stadionu SK Železničarja. Belgrad, 20. okt. m. BSKtVojvodina (Novi Sad) 4:0. T , .. . .. ,, Niš, 20. okt. m. Jugoslavija (Belgrad)Gradjanski 5:0. __ ,rr , /eniun, 20. okt. m. Sparta:ZAK (Vel. Ki-kinda) 2:1. . „ , ,„ . Skoplje, 20. okt, m. Slavija: Radnioki (Kragujevac) 1:1, Osjek, 20. okt. m. Slavija:Krajišnik (Banja Luka) 3:0. . Sarajevo, 20. okt. m. Slavija:Ha.|duk 3:0. i1 Smučarski klub Ljubljana ponovno opozarja svoje članstvo na letošnji redni občni zbor, ki bo v četrtek 24. t. in. ob 20 v pritličju restavracije Zvezde z običajnim vsakoletnim dnevnim redom. Prosimo članstvo, da se udeleži v čim večjem številu. Smuk. . , Odbornik JLAZ-e (službeno). Drevi ob pol 21 je pri Slamiču važen informativen sestanek, na katerega vljudno vabiin po dva gg. zastopnika laliko-atletskih sekcij Primorja in Ilirije, predsednika zbora sodnikov g. L. Slainiča in gg. sodnike M. Peva-leka, M. Luina in I. Kermavnerja. Prosim zanesljive udeležbe in točnost. Megušar M., delegat J LAZ za Ljubljano. Nočni alarm v Ljubljani Ljubljana, 20. oktobra. Po neuspelem letalskem napadu, ki je bil v soboto popoldne namenjen Ljubljani in ki ga jc naše mesto po zaslugi izvrstne topničarske obrambe ter megle krepko odbilo, je Ljubljančane ponoči čakalo drugo presenečenje. Fingirana je bila vrnitev »sovražnih« letal, ki naj bi prihrumela okoli 21.15 nad Ljubljano. Letal sicer ni bilo, pač pa je top z Grada oddal signalne strele in ponovno so zatulile sirene. V nekaj sekundah so bile po-gašene vse cestne luči, tako električne kakor plinske. Disciplinirani prebivalci mesta so zastrli okna in deloma celo pogasili luči. Ljubljana se je zavila v temo, ki pa žal ni bila popolna. Nekateri javni lokali, in to celo v najbolj vidnih poslopjih našega mesta, so imeli luč prižgano. Njihovi lastniki, oziroma upravitelji so očitno podcenjevali pomen te vaje. Nočni, protiletalski alarm torej ni uspel v laki meri, kakor vaja podnevi ter bo moral Odbor za obrambo mesta žrtvovati še več truda, da privadi lastnike takih lokalov in stanovanj na to, kako potrebno je zastreti okna in pogasiti luči, kadar so vaje proti letalskim napadom. Ali ste ze poravnali naročnino? Vsemogočni Stvarnik je v minuli noči nenadoma poklical z dela k Sebi v nebeški počitek našega dolgoletnega, zvestega uslužbenca in ljubeznivega tovariša, gospoda Jožeta Rutarja vodjo ekspedicije in lokalne kolportaže v 55. letu delu posvečenega življenja. . , , Truplo nepozabnega rajnika pospremimo lutri, v ponedeljek, 21. oktobra ob pol 3 popoldne izpred žalnega doma, Miklošičeva cesta 22 (Delavska zbornica), na kraj počitku pri Sv. Križu. — Večni pokoj njegovi dušil V Ljubljani, dne 20. oktobra 1935. VODSTVO IN OSEBJE UPRAVE »SLOVENCA« (■jivSKiS JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA V LJUBLJANI obvešča svoje člane in prijatelje, da je Vsemogočni danes zjutraj nenadoma poklical k Sebi njenega dolgoletnega podpredsednika, gospoda Jožeta Rutarja Svojega požrtvovalnega sodelavca in zvestega tovariša bomo spremili k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu jutri, v ponedeljek ob pol 3 popoldne iz Delavske zbornice na Miklošičevi ccsti. Ohranimo pokojnika v trajnem spominu! Molimo zanj! V L j u b 1 j a n i, dne 20. oktobra 1935. V.. i . v.:*; .. . . Kr,;*- " ' Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«, Zastopnik Miha Krek* Urejuje Ciril Kočevar Tiska Jugoslovanska tiskarna. Zastopaik; BL Ce&