VU G O S L IZ VSEBINE: V naročju domovine — Jugoslavija gleda na Ameriko kot na deželo, ki ji lahko zaupa — J. Knavs: Dar društva »Slavček« trboveljski mladinski godbi — Jennie Ožbolt, Barberton, Ohio: Spomin na domačo lipo (pesem) — Alois Grčar, Merlebaeh: Nismo in ne bomo se pozabili — M. Š.: Vam in nam je bilo lepo — lna S.: Srečanja pri Matici. Obisk iz vroče Afrike — Cv.A.K.: Uspela konvencija progresivnih Slovenk Amerike — Nova zanimiva knjiga — Slovenski učenki dosegli najboljši uspeh — Slovenci v Argentini so utrpeli težko izgubo — Po domači deželi... — Prežihov Vo- ranc: Samorastniki (nadaljevanje in konec) — Ivan Zorman, Cleveland: Izseljenec (pesem) — Ignac Koprivec: Ko smo bili pastirčki — Po gredah slovenske kulture — Domovina na tujih tleh — Pero izseljencev — Dom in družina — Mladi rod — Jugoslovan Ilija tretji kajakaš na svetu — Tudi športniki so slavili 10 let svobode Naslovna slika: Trentarski pastirji (Foto Slavko Smolej, Jesenice) 0 Srečanje z materjo po dolgih letih Vlak z rojaki iz Francije Rojaki iz ZDA v uradu Slovenske izseljenske matice Rodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tomo Brejc. — Izhaja desetkrat na leto. — Poštnina plačana v gotovini. Naročnina: ZDA letno 2 dolarja, polletno 1 dolar. — Francija: letno 500 frankov, polletno 250 frankov. — Belgija: letno 70 frankov, polletno 35 farankov. — Holandija: letno 5 guld.,, polletno 2,50 guld. — Zah. Nemčija: letno 8.40 mark, polletno 4.20 mark. — Argentina: letno 2 dolarja, polletno 1 dolar. — Jugoslavija: letno 500 din, polletno 250 din. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva c. 5/1. ST. 8 SEPTEMBER 1955 LETO II. V NAROČJU DOMOVINE S sezono letošnjih obiskov v domovini smo začeli zelo zgodaj. Pri Matici jo je »uradno« odprl rojak Luis Prijatelj iz Sheridana Milin., ki se je prismejal k nam že 21. januarja, Rojak Prijatelj se je med nami hitro in dobro udomačil. Ker je velik ljubitelj prirode, je v nekaj mesecih prehodil številne naše gorske vršace. Povzpel se je tudi na očaka Triglava, Naporna tura ga ni nič utrudila, saj se je pri nas pomladil in okrepil, da ga znanci in prijatelji skoraj ne bodo spoznali, ko se vrne o Ameriko>. Klic domovine je letos privabil res lepo število rojakov. Od vseh strani sveta s o prihiteli: iz ZDA, Argentine, Kanade, Avstralije, Lgipta, Libanona, Francije, Nemčije, Holandije, Belgije, Italije, Grčije in Anglije, da pozdravijo po dolgih letih in stisnejo roke svojim dragim, da se naužijejo lepote svojih domačih polj in gora, jih zajamejo v svoja srca ter odnesejo to bogastvo v kraije tam daleč, kjer danes delajo in žive, tja, kjer so njihovi otroci, njihovi vnučki. Pri Matici smo bili veseli obiskov, ki so se vrstili dan za dnem. Teh je bilo zlasti v avgustu — ko je bila sezona na višku in je sprejela Slovenija več velikih transportov naših rojakov-rudarjev iz Francije, Westfalije in Holandije —■ toliko, da smo bili pri Matici dostikrat kar v zadregi, ker nam je zmanjkalo stolov. Pa to nas ni nič motilo. Smo se pa stoje pomenili in stisk roke ni bil zato nič manj prisrčen in topel. Zdaj konec avgusta, ko to pdšemo. je glavni val naših letošnjih obiskov že splahnel, tako da lahko že tudi nekoliko številčno ocenimo letošnje obiskovalce. Seveda pri Matici nimamo pregleda nad celotnim številom rojakov, ki so oziroma nas še bodo letos obiskali. V številke moremo zajeti le tiste obiskovalce in skupine, ki so jih izseljenska društva, podružnice Matice in naše potovalne agencije pri nas prijavili. Tako smo iz evropskih držav našteli 94? obiskovalcev, iz prekomorskih pa 490. Seveda pa še enkrat ponovimo, da so prave številke letošnjih obiskov še precej višje. Med rojaki, ki so nas obiskali pri Matici, smo z veseljem osebno spoznali mnoge naše ugled- ne javne in društvene delavce. Nekaj imen smo navedli že v prejšnji številki »Rodne grude«. Da te samo še nekoliko dopolnim, na j navedem, da smo se letos osebno spoznali z d r. Z a l e 11 o m iz Chicaga, našim ljubljanskim rojakom, ki se je v Ameriki specializiral za raziskovanje raka. G. dr. Zaletel je pred leti podaril univerzitetni knjižnici o Ljubljani svoje zbirke knjig, ki vsebujejo predvsem znanstvena dela in pomenijo lepo obogatitev naše največje in najpopolnejše knjižnice v Sloveniji. Tudi letos je prinesel s seboj lepe zbirke znanstvenih knjig. Pri nas se je sestal z nekaterimi našimi uglednimi zdravniki ter si ogledal naše zdravstvene ustanove, ki so jim ameriški rojaki poklonili dragocene aparate. Dalje nas je letos obiskal g. Zalar, ki je že nad 50 let glavni tajnik Kranjske katoliške jednvte iz Jolieta, g. Olip iz Ilollijmooda, ki jc pred vojno vodil prve skupine rojakov na obisk rojstne domovine in ga je zelo razveselil velik gospodarski in kulturni napredek domovine v zadnjih letih. Po dveh letih nas je zopet obiskala glavna tajnica Slovenske ženske zveze iz Chicaga ga. Albina Novakova. Po 41 letih je obiskal Jugoslavijo g. Luka Bonačič, predsednik Rojak Thomas Andy iz Clevelanda v prisrčnem razgovoru s predsednikom Matice Ivanom Regentom Z obiska rojakov pri Matici. Od leve proti desni: Rojak Kirn iz Waukegana (obrnjen s hrbtom), predsednik Matice Ivan Regent, podpredsednica Matice Zima Vr-š£aj-Holy, ga. Slavka Zibilič, upravnik »Rodne grude« Drago Trebežnik, sestra rojaka Thomasa Andyja iz Clevelanda, rojak Thomas Andy, podpredsednik Matice im urednik »Rodne grude« Tomo Brejc in g. Josip Zibilič, predsednik društva Jugoslovanski dom iz Aleksandrije Jugoslovanskega doma v Chile ju. S hčerko Dino sta prepotovala vso Jugoslavijo. Naši »maii-čarji« so ju povedli po najlepših krajih Slovenije, iz katerih sta, kakor sta nam zagotavljala, odnesla najlepše vtise. Iz Kanade nas je med drugimi obiskal rojak Lojze Klemenčič, ki je kot dolgoletni prizadevni zastopnik izseljenskega Usta »Prosveta« zmagal v zadnji kampanji ter s tem, da ji je pridobil spet lepo število novih naročnikov, dobil nagrado proste voznine od Nem Torka do Ljubljane. Omeniti moramo tudi marljivega društvenega delavca iz Clevelanda Antona Bokala, ki nas je obiskal s svojo soprogo. Oba sta se, kakor je izgledalo, med nami kar dobro udomačila. Naša »ameriška rožica« Florence Šiškovičeva iz Clevelanda, ki je nad env leto na glasbenem študiju v Ljubljani in se je medtem spremenila v pristno Ljubljančanko, je dobila obisk svojih staršev, ki smo ju tudi pri Matici prav z veseljem pozdravili. Dalje smTamburica< SUDBURY ONT. CANADA iPrecej časa je iže, odkar se nisem nič oglasil v »Rodni grudi«. Bil sem bolan. Mesec dni sem ležal v bolnišnici. Tu sem imel časa misliti na razne stvari iz preteklosti. 'Spomnil sem se na pokojnega urednika »GN« Janeza Trčka, ki je 1942. leta zapisal, da ram je neka rojakinja olb obisk v bolnišnici rekla, da v tisti bolnišnici nobeden ne umre. On pa je dejal: »Ja, nobeden ne umre, samo odkar sean jaz tu, vsak dan nosijo mrtve ven.« Tako je tudi bilo, ko sem jaz bit v bolnišnici. V enem mesecu so jih odpeljali kar šest. Bili so sami Slovani. Na vprašanje nekega bolnika., zakaj Slovani tako umirajo, sem dejal: »Samo zato, ker so pretežko delali in so od težkega della izčrpani.« Naj izrečem našim pokojnim Slovanom: Naj v miru počivajo v tej naši novi domovini Ca-nadi. Slava jim! Vsem prijateljem, ki ste me prišli obiskat v bolnišnico, iz rekam toplo zahvalo: Margaret Hren iz Ghisholma, enako hčerkam, ki sedaj živijo v Torontu M. Muc, M. Smrke. Hvala tudi D. G. Jakov za vso postrežbo ob času moje bolezni. Še enkrat, hvala vsem, ki iste me obiskali. .Pozdravljam uredništvo »Rodne grude« iin vse njene bralce po vsem svetu. Frank Zaic LA SALLE, ILLION1S Pozdravljeni dobri ljudje na rojstni zemlji! Že zopet se vam oglašam im pošiljam dve naročnini z.a »Rodno grudo« in to za Kosem Louisa in Josepha Majcen. Oba sta i‘z La Sailile III. Prosim vas, da redino pošiljate »Rodno grudo« naročnikom, da se ne bodi} na mene jezili. Pošiljam vam tudii sliko Petra Baniča in moje 'malenkosti. Sliko lahiko objavite v »Rodni grudi«. Sva se slikala pri našem domu, zato bi bilo prijet- no, da bi sliko objavili v »Rodni grudi«, to pa zato, ker Peter Banič vodi v domu gostilno, pa bi bil tega zelo vesel. Saj veste, ljudje bi videli njega in njegovo ime po cellem svetu in bi brali, da ima gostilno. Pa če je vam mogoče, dajte kaj slike posneti iz kraja, kjer je on doma. To je vais Šutna pri Sv. Križu. On bo zelo vesel. Slikati sem se dala s Petrom, pa «moj mož Lojze ni prav nič ljubosumen. To se zna, saj je Peter pretežak in menda tudi neroden. To pa le napišite v »Rodno grudo«, da se bomo malo smejali, jaz bom pa tudi laže dobila potem še kakšnega novega naročnika. Sem tako vesela, ko vse tako lepo- napišete v »Rodno grudo«, ravno tako kot to napišem jaz. Seveda malo čenčam. Prosila bi vas, dajte mi slikati hišo od moje sestre Jerice Poličnik v Soški vasi pri Soteski. Njej je siroti pogorela hiša in bi rada videla, kako jo je popravila. Pa še sestro slikajte zraven hiše. Vi ne veste, kako smo veseli slik v »Rodni grudi« in kako sem posebno vesela Jaz, ko berem svoj dopis v njej. Ne zamerite mi, ko tako slabo pišem, saj mogoče vi še tako ne bi po petintridesetih letih bivanja v tujini. Človek veliko pozabi. Prisrčen pozdrav tajniku Albertu Švagiju. Angela Bučar CLEVELAND 19 OHIO Cenjeno uredništvo »Rodne grude«! Po pošti boste prejeli poštno nakaznico za dva dolarja za letno naročnino »Rodne grude« za rojakinjo Josephi n o Veseli, ker se ji je zelo dopadla, ko sem ji eno mojo dala, da jo je prebrala. Obenem pa prosim, ako je mogoče, da bi ji poslali vse letos izšle številke »Rodne grude«. Prosim vas, da sporočite moje pozdrave vsem obiskovalcem domovine, posebno pa naslednjim: Mr. z Mrs. Louis Čebul, Mr. z Mrs. Anton Bokal, Mr. Vid Omahen, Mrs. Josephine Podboj, Mrs. Aninie Kochevar, Mr. z Mrs. Louis Modic, Mr. z Mrs. John Jantiz, Mr. z Mrs. Joe Jerko z vnukinjo Jerry in Mrs. Mary Beniigar. Že!Lim vsein, da bi imeli dobro zabavo in da bi prinesli nazaj najboljše vtise. Marijan Bashel CLEVELAND 3 OHIO Tu vam pošiljam dva dolarja, ker mislim, da mi je naročnina že potekla ta mesec. Rada či-tam »Rodno grudo« in mislim, da imam košček domovine. Zelo sem jo vesela, ko jo dobim. Drugo leto, če bo zdravje, vas osebno obiščem. Pozdravljeni! Jennie Gasser TRAUNJK MICH. Pošiljam vam dva dolarja in mi začnite pošiljati »Rodno grudo«. Večkrat sem že imel upanje, da obiščem domovino po 45 letih, pa to zaenkrat še ni mogoče. Bodite pozdravljeni! Max K natis Rojakinja Angela Bučar in Peter Banich iz Lasalle, 111. Ohranimo našo lepo narodno nošo Tončka Arhar ŠTAJERSKA NARODNA NOŠA V pokrajinah na štajerskem, v Halozah, na Ptujskem polju, v dolini Pesnice in Ščavnice, v zahodnem delu Slovenskih in Ljutomerskih goric je bila do konca 19. stoletja noša iz domačega platna. Po kroju ali načinu oblačenja so se razlikovali prebivalci poedinih ožjih območij. Belo domače platno je v začetku 20. stoletja pričela izpodrivati tovarniška tkanina, ki so jo uporabljali predvsem za pražnjo obleko, medtem ko so za poletno delovno obleko še ohranili platno. Oglejmo si, kakšna je bila ženska narodna noša v okolici Male Nedelje. Delovno obleko so sestavljali platneni rokavci, krilo »janka« imenovano ter platnen predpasnik. Lase jim je pokrivala v trikot pregrajena peča. V diagonalno gubo nad čelom so žene vložile podolgovat ko« tršega papirja, ki je pokrivalu dal lepo strehasto obliko. Pečo so zavezovale kakor rute »robce« pod brado. Pozimi so žene nosile različno dolge kožuhe. Praznična obleka se je od bele platnene zelo razlikovala. Štajerska narodna noša Janka, životek in predpasnik so bili iz kupljenega blaga. Če je bila janka prišita k životku, so to oblačilo imenovale »klot«. Kakovost blaga se je ravnala po premoženju žena. Dekleta so nosila ob delavnikih na glavi avbo, havbo ali pečo, hadrco, medtem ko jim je za praznično pokrivalo služila pisana ruta »tebi« imenovana. »Tehl« je nosila tudi »debela mati« na ženitovanju. K rdečim ali zelenim nogavicam, ki so jih pletle same iz domače volne, so obuvale punčuhe. Dekleta so nosila visoke punčuhe z zelo visokimi petami. Bili so kombinirani z žametom in opremljeni s svetlimi gumbi za trakove. Moški so oblačili platneno srajco »robačo«, ki jim je visela preko hlač in segala do bokov. Imela je široke rokave, ki jih v zapestju niso zadrgo-vaili. Hlače, prav tako iz domačega platna, so imenovali »brgiiše«. Segale so čez koleno do polovice meč. Spodaj so bile zarobljene, v phsu pa so se za-drgovale. Pasu niso nosili, preko srajce pa so oblekli telovnik pruslek. Prednji del telovnika je bil navadno iz modrega, rdečega ali rožastega žameta, zadnji del pa iz črnega klo-ta. Telovnik so zapenjali s podolgovatimi koščenimi gumbi. Srebrna verižica na prusleku je spadala k pražnji obleki. Pokrivali so se s klobukom, ki je bil iz črne klobučevine, pol-sten. Te so kupovali v Št. Juriju ob Ščavnici. Tudi gamsovo brado so radi zatikali za klobuk, kar pa je v to nošo zašlo od drugod. Zimsko oblačilo je bilo »kožeh« imenovano. Bil je iz ovčje kožuhovine, s črno barvano usnjeno stranjo na zunanji strani. Pošit je bil s svetlejšimi progami in je segal preko bokov. Ti kožuhi so imeli zelo visoko ceno in so jili kupovali na sejmih. Obuvali so škornje, čevlje, ki so bili narejeni iz kravjega usnja; segali so do pod kolena. Zelo običajna je bila tudi usnjena torba, ki jim je visela preko rame. Nekateri kmetje so jo imeli celo pri delu na travniku. Otroci so do šestega leta nosili srajčke, ki so bile okoli vratu okrašene s čipkami. Poleti so bili navadno brez druge obleke. Oblačili so jih tudi v janke, ki so bile krojene scela z rokavi in so jih zato nazivali »klot«. To oblačilo je bilo iz živobarvnega blaga, najraje iz rdečega. K temu pa je nosil deček še zelen klobuk in škornje. Nadevana jajca 8 popolnoma svežih jajc damo v mrzlo vodo in pustimo zavreti. Ko iso vrela točno' 8 minut, jih odistavimo, položimo v mrzlo vodo, inato pa jih vzamemo iz vode, olupimo in počez razpolovimo. Z vilicami odstranimo rumenjake, nato pa prazne polovice beljakov na spodnji istrani imalo odrežemo in položimo na -desko. Rumenjake pretlačimo z 2 sesekljanima sardelama in 2 'do 3 vloženimi sardinami skozi sito, nekoliko osolimo in 'popopramo, nato pa zelo penasto vmešamo 15 dkig presnega masla. Zmeša nadevamo v -dresurno vrečko, ki ima zvezdast nastavek in nabrizgamo v prazne polovice beljakov do vrba. Takšna polnjena jajčka serviramo na listih zelene solate, okrog pa garniramo na rezance zrezano solato, krhlje limone in paradižnikove rezine. Poleg lahko damo še na kocke narezano žo-lico ali narezane kisle kumarice ter rdečo redkvico, okrog pa nabrizgamo majonezo. Svilka iz snežniških gozdov V Buikovja, majhni vasici' ob robu snežniških gozdov, je živela učiteljica Olga, ki se je rada zatekala v obširne, nad vasjo razprostranjene gozdove. V hostah je bilo toliko mikavnega! Najsrečnejša je bila, ko je tu pa tam srečala ljubko srnico, plašnega zajčka ali igravo veverico. Med vevericami je imela že nekaj prijateljic, ki jim je nosila piškote, orehe ali lešnike. Po navadi so jo, ko je prihajala, že čakale. Najpogumnejša dolgorepka ji je sko-čila kar na rame, ji smuknila v globoki žep in si sama vzela oreh, piškot ali lešnik. Nekdaj — bilo je konec junija — je daleč v temnem gozdu zaslišala otožno cviljenje. Pohitela je proti poraščeni skali, od koder se je razlegal slaboten, umirajoč glas. Slišalo se je tudi hropenje večje živali in nenavaden hrup. Zagledala je velikega psa, ki je bil malone že zadavil srno. Ta je bila v poslednjih dililjajih, poleg nje pa mlada srnica. Pes je zbežal. Srna je pogledala Olgo, pogledala jo je presunljivo žalostno, kakor da ji je hotela reči: »Prosim te, pazi na moje ne-bogljenče, je še tako majčkeno, komaj teden dni staro!« Srnica se je stisnila k umirajoči materi. »Revica, z menoj pojdeš!« je rekla Olga, jo vzela v naročje in pobožala po žametni glavici. Umirajoča srna jo je še enkrat pogledala, v očeh se ji je vžgal poslednji plamenček, plamenček neizrečne ljubezni. Nato je izdihnila. Olga je dojila najdenčka s kravjim mlekom. Srnica ga je pila iz steklenice s cucljem kakor dojenčki. Živalca si je kmalu opomogla, se opogumila in je svojo krušno mamico že povsod spremljala, celo v šolo je pricapljala za njo. To, seveda, ni šlo, ker so se otroci bolj ukvarjali z ljubko živalco ko z učenjem. Srnica, ki so ji otroci zrekli »Svilka«, je morala ostajati doma. Ko se je, ob štirih popoldne, približeval konec šolskega pouka, je Svilka postajala nemima, cvilila je in prosila, naj jo izpustijo. Olgina gospodinja ji je po navadi ustregla in ji odprla vrata. Svilka je stekla po strmem klancu navzdol, naravnost pred šolo, kjer je počakala svojo prijateljico, se pritisnila k njej, kakor da je ni že leta in leta videla, iln se ji je ljubko in nesebično prilizovala. Tudi v gozd je hodila ž njo in se pasla. Niti pes ne bi bil mogel bolj zvesto spremljati svojega gospodarja. To je trajalo leto im še dlje. Potem pa se jima je nekega dne sredi avgusta v gozdu približal lep, vitek, krepak srnjak. »Be-be-be...« je vabil Svilko. Ta je zbežala, srnjak za njo. Zašla sta daleč daleč v gozd. Zaman jo je Olga iskala, zaman je klicala: »Svilka, Svilka!« Svilka se ni več oglasila. Gozd jo je sprejel v svoje ljubeče naročje. Minila je jesen, minila je zima, Svilka se ni vrnila. Olga se je pogosto sprehajala po hostah, videvala je srne in jelene, kdaj pa kdaj ji je vztrepetalo srce, mislila je, da je srečala Svilko, pa se je zmotila. Pozimi, ko je zapadel visok sneg, ko je pogosto brila neusmiljena burja, se je Olga vpraševala: »Kako le prenaša moja Svilka te tegobe?« Pa je prišla pomlad in Olga si je oddahnila. Vedela je, da je pomlad milostna in ljubeča, da objema gozdne živalce kakor dobra mamica. Na Svilko se je spomnila le še redkokdaj. Tedaj pa je sredi junija, ko so se bližale šolske počitnice ter so bili otroci, v hrepenečem pričakovanju svo- bode, nemirni, zaslišala znani glas: »Pie-pie-pie...« Medtem je neka deklica že vzkliknila: »Tovarišica, tovarišica, vaša Svilka!« Olga in otroci so se.usuli na cesto. Svilka je pritekla k Olgi, se stisnila k njej in ji nekaj žalostno tožila. Njeni očki so jo proseče zrli, prav tako kakor pred dvema letoma očki Svilkine matere. »Kaj ti je, Svilka? Kaj bi rada?« Svilka ji ni mogla odgovoriti. Le njeni očki so prosili: »Pojdi z menoj!« Svilka je stekla naprej, se ustavila, se ozrla in počakala. Olga je šla za njo. Srna je spet stekla, se spet ustavila, spet počakala ... Tako se je nadaljevalo, dokler nista prispeli v hosto. Pa še ni bilo tako kmalu konec napornega potovanja. Naposled je Svilka prišla do široke, goste leske, katere vejevje je segalo prav do tal, in se zavlekla pod njo. »■Pie-pie-pie...« je vabila Olgo, ki je dvignila tri, štiri veje in zagledala v skrbno nastlanem ležišču drobčkano, nebogljeno srnico. Svilka se je obrnila k Olgi, jo proseče pogledala, nato pa se s smrčkom dotaknila srnice. Olga je vzela srnico v naročje, stopila izpod temne leske na svetlo in opazila, da je živalca ranjena, da ima zlomljeno nožico. »Kdo ti je zlomil nožico? Menda ni bila Svilka tako nerodna?« je vprašala Olga. Svilka je gledala svojo prijateljico, kakor da ji je hotela odgovoriti: »Bolna je, glej, pomagaj ji, prosim te! Hudobni srnjak ji je zlomil nožico.« Olga je bolno srnico skrbno negovala. Ko je sirnica ozdravela, jo je Svilka vodila na pašo in jo učila izbirati hranilne bilke. Tisto zimo je ostala s svojim mladičkom pri Olgi, spomladi pa sta se obe odzvali neudržljivemu klicu zelenih gozdov... Angelo Cerkovnik movalcev. Najbolje se je med njimi odrezal 23-letni Ljubljančan Jože Ilija, vsestranski športnik in tutdi v smučanju član diržavne reprezentance, ki si je med 55 tekmovalci v kajak-sla-lomu priboril 3. mesto in s -tem osvojit za Jugoslavijo bronasto kolajno. Ne dosti manjši uspeh je do-segel njegov rojak Milan Zadel, ki se je uvrstil na sijajno 5. mesto. V ekipnem ocenjevanju je bila Jugoslavija ocenjena kot četrta. Največ prvih mest so pobrali tekmovalci iz Vzhodne Nemčije in Češkoslovaške, pa tudi; zahod-nonemški, avstrijski, jugoslovanski, švicarski in francoski kajaikaiši so se lepo izkazali. Zadel, drugi najboljši jugoslovanski kajakaš Jugoslovan Ilija tretji kajakaš na svetu Od 29. do 31. julija je bilo v Tacnu pod Šmarno goro pri Ljubljani IV. svetovno prvenstvo v kajak-slalomu. Iz 13 držav je prispele v Ljubljano nad 160 tekmovalcev itn tekmovalk, nekateri z vlaki in avtobusi, drugi pa z osebnimi avtomobili, ki so imeli na strehah pritrjene živopisno e kajake. Seveda so ta nenavadna vozila, sknpaj s številnimi tekmovalci v pisanih športnih dresih in stotinami inozemcev, ki «so prišli gledat svetovno prvenstvo, ustvarila v Ljubljani pravo »olimpijsko« vzdušje. V soboto in nedeljo (30. in 31. julija) so bille na sporedu ves dan tekme v raznih disciplinah: -v kajak-slalomu in ka-nujslalomu, za moške in ženske posamezno, v dvojicah in skupinsko. Nepregledne množice so »romale« oba dneva v Tacen — v nedeljo 'se je zbralo nad 20.000 ljudi. Lahko trdimo, da so vsi gledalci v polni meri prišli na svoj račun: ne samo, da so videli najboljše kajakaše vsega sveta v borbi z nevarnimi brzicami Save (v Tacnu je — mimogrede povedano — po izjavah vseh inozemskih strokovnjakov ena najboljših prog za kajak-slalom na svetu), marveč so lahko tudi pozdravili velik uspeh jugoslovanskih tek- •Tinli športniki so slavili 10 let svobode Od 25. junija do 3. julija so tudi slovenski športniki proslavili 10. obletnico osvoboditve in 10-letnioo športnega življenja v svobodni domovini. Zveza športov Slovenije, organizacija, ki združuje vse športne panoge v Sloveniji, je v proslavo 10-letnice osvoboditve pripravila celo vrsto tekem in prireditev. Proslave pod geslom »10 let športa v svobodi« so se začele 25. junija z medharodno tekmo v vajah na orodju med Dansko in Jugoslavijo. Okoli 3000 gledalcev, ki jih je navdušila kvalitetna telovadba predstavnikov obeh držav, je lahko pozdravilo le tesno zmago domačinov, ki so zmagali 331.95 : 331.75. Potem so se vrstile ves teden številne prireditve — včasih 5 do 6 na dan — v atletiki, plavanju, odbojki, košarki, tenisu, nogometu, boksu, rokoborbi, dviganju uteži, sabljanju, streljanju, kolesarjenju, hokeju na kotalkah, judo-športu in še v mnogih drugih športnih panogah. Vse te prireditve, ki so bile večinoma zelo kvalitetne, si je ogledalo na deset tisoče gledalcev. V soboto, 2. julija, na predvečer glavne proslave, je bila v filharmonični dvorani slavnostna seja Zveze športov Slovenije, na kateri je 270 športnih delavcev prejelo priznanja za požrtvovalno desetletno delo na področju športa. V nedeljo dopoldne, 3 julija, so proslave dosegle višek v veličastni športni paradi. Skoraj polno uro je med navdušenim vzklikanjem deset tisočev Ljubljančanov definiralo po ulicah glavnega mesta Slovenije nad 10.000 slovenskih športnikov iz raiznih krajev, poleg teh pa še manjše število strelcev, planincev in tabornikov. Seveda pa je moralo še na tisoče športnikov ostati doma, kajti mnoga revnejša društva nimajo dovolj sredstev, da bi lahko enotno opremila vse svoje članstvo. Isti dan popoldne je bila na sporedu tekma med Slovenijo in republika BiH, zvečer pa je serijo proslav zaključila učinkovita športna akademija. Tiskala tiskarna /Toneta Tomiičac v Ljubljani Veselo srečanje po dolgih letih Obisk iz Francije Cesta na Vršič, v ozadju koča na Gozdu in Prisank Rojaki Zalar, Košmerlj in Levstik na obisku v domovini Piran c-Rojaki, ko prihajate na obisk v staro domovino, udeležujte se naših avtobusnih krožnih potovanj po Sloveniji in ¿Jugoslaviji, ki jih prirejamo za vas! ^ PUTNiK SLOVENIJA LJ U B LJ AN A • TITOVA 4 JUGOSLAVIJA