OFFICIAL ORGAN
P>fcU*M at* dttrfeiM ts*r »raft Re. 201 aitkerized bytte Act .f Oct. 8,1917, m fib
Office of Chieago, III. By order of tke president, A. S. Burleson, Postmaster General.
If und«M*«r*hla return tai^
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1951 W. 22nd Place, CHICAGO, ILL.
Return Postafi Guaranteed.
TV largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued tfery Wednesday
Subcription price: Far member Far Meaa
Foreifa CwaMw
Telephone: Canal 24Si
V.__/
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Hater January 18, 1916, at the Post Office et Chiet«o, luinoi«, under the Act of Aoffurt 24, 1912.
r
Največji slovenski tednik v Zdru ionih državah
lakaja vsake sred«.
Naročnina:
Z. člane, na Me.....$0.»e
Za nettaae..........SIJK> I
Za tnaaeaurtvn.SS.00
NASLOV uredništva in oprav- ; nistva:
1951 W. 22nd Place, j Chicago, Hi.
Talnfoai Canal 24S7
V_J
ACCEPTANCE FOR MAILING At SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191&
No. 15.—Stev. 15.
Chicago, III., 14. aprila (April), 1920.
Leto VI. Volume VI.
VELIKA
STAVKA ŽELEZNI CARJEV.
Vsled te stavke so prizadete skoro • vsa večja mesta.
Pred nekaj dnevi započeta stavka premikačev vlakov (switchmen) in čuvajev na vseh glavnih progah se vedno bolj in bolj širi. Ako ne bo prišlo med stavkarji in železniškimi družbami kmalu do poravnave, preti ameriškemu ljudstvu velika katastrofa. Po nekaterih mestih že občuti ljudstvo posledice te stavke ker nastaja pomanjkanje živeža in. vedno večja draginja. V mestih države New York in St\v Jersey je tudi ves potniški promet na železnicah u-stavljen; pri tem trpi občutno tudi pošta.
Chikaška unija teh železničarjev je stavila gospodarjem sledeče pogoje za uravnavo stavke: Priznanje posebne unije. $1.00 plače na uro za sprevodnike.
95c plače na uro za premtkače. Polovico več plače za čezurno delo.
Dvojno plačo za delo ob nedeljah in praznikih.
Uvedba 8-urnega dnevnega dela.
Tc določbe imajo stopiti v veljavo z dnem, ko se stavkarji zopet vrnejo na delo.
Stavka železničarjev se osobito siri na iztoku. Dne II. t m. je ostavilo svoje delo moštvo 50 osob-nih vlakov Pennsylvania železnice ki ima zvezo med New Yorkom In New Jerseyem; v New Jersey so se stavkarjem pridružili tudi pocestni železničarji, tako, da postaja prometni položaj vedno bolj kritičen.
Veliki peimsylvanski železniški jardi v Pitcairnu pri Pittsburghn, Pa. so popolnoma izprti, ker so sli tudi sprevodniki in zavirači na stavko. Vsled tega je brez dela nad 5000 železniških uslužbencev.
V Clevelandu zahtevajo strojevodje in kurjači vseh večjih železniških pro? večje plače vsled vedno hujše draginje.
Pittsburgh? Pa. 12. aprila. —-Sprevodniki, zavirači in delavei na železniških jardih tukajšnjega okrožja so ostavili delo; to povzroča, da bodo vse večje izdelovalni-ee koksa zaprte; nad 20,000 delavcev bo moralo ostati doma. .
Buffalo, N. Y. 12. aprila. — Železniški jardi v Salamanca so vsi izprti. ker so pričeli uslužbenci stavkati.
Scranton, Pa. — Veliki Erie premogovniki so prenehali danes z obratovanjem vsled stavke železničarjev; vsled tega bodo zaprti tudi vsi premogovi rovi po severo-zapadnem delu Pen nsy Ivani je. $ . Philadelphia. — Ves tovorni promet v naše mesto je ustavljen; * vlaki dovažajo semkaj samo mleko, položaj vsled stavke železničarjev postaja vedno bolj kritičen.
Slična poročila o stavki priha-' jajo v Chieago tudi iz Dctroita, Mich.. Peorije, 111., Columbus, O.. Milwaukee, Wis., Cinciuati O., Akron, O., Kast Liverpool. O.. Saginaw, Mich, in tudi drugih večjih mest na zapadli.
New York, N. Y. 11. aprila. Ko je danes dospel ekspresni vlak Erie železnice namenjen v Chicago v Port Jervis, X. J., ko vlak o-stavili vsi uslužbenci. Vsled tega > je moralo izstopiti iz vlaka okrog 250 potnikov. .
VOJAŠTVO BO OPRAVLJALO POŠTNO SLUŽBO.
New York, N. Y. 12. aprila. — Ker se je v New Jersey vsled stavke železničarjev nakopičilo mnogo pošte, je vlada odredila za odpravo iste več vojaških vozov in obo-rbženega moštva. Zajedno bodo
spremljali vojaki vse poštne vlake v svrho varstva, ker je prišlo na nekaterih postajah do praske med stavkarji in lojalnimi železničarji.
Pomožni generalni poštar Prae-ger v Washingtonu je razposlal včeraj vsem oddelkom potrebna navodila v zadevi sedanje stavke. Vsakdo, kdor bi skušal s stavko, ali na kak drug način ovirati poštni promet, bo strogo kaznovan po tozadevnih postavah.
Vojaška predloga. Washington, D. C. 9. aprila,—
V senatski' zbornici je bila danes sprejeta predloga za uvedbo prostovoljnega vojaškega vežbanja ne pa za uvedbo prisilnega, kakor je slednje priporočal vojni department. Ta predloga je bila sprejeta z 46 proti 9 glasovi.
Po novem vojaškem zakonu, ki stopi v veljavo leta 1922 se bodo morali podvreči: 4 mesečnemu vojaškemu vežbanju vsi moški v starosti od 18 do 28 let; pri tem bo pa imel vsakdo pravico, da si sam izbere in določi leto, oziroma čas za to vežbanje.
Za preklic vojnega stanja z
Nemčijo. Washington, D. C.. 11. aprila.
Jutri bo predložena senatski zbornici skupna resolucija kongresa, na podlagi katere naj Združene državo prikličejo voj4 ... no stanje z Nemčijo. O tej zadevi bo v senatu najprvo razpravljal odsek za tuje zadeve.
Ta točka pride v debato in na končno glasovanje tekom tega tedna, ko se povrne še senator Knox s počitnic.
Voditelji tega gibanja so trdno prepričani, da bo navedena resolucija tudi v senatski zbornici sprejeta
Italija "odlikovala" jeklarske barone,
New York, N. Y. 9. aprila. —
Ker so si razni višji uradniki jeklarskega trusta (U. S. Steel Corporation) po sodbi italijanske vlade stekli mnogo zaslug v minuli svetovni' vojni,, je italijanski kralj odlikoval sledeče uradnike te korporacije:
Predsednika ravnateljev tega trusta, Klbert H. Gary-a z redom velikega križa italijanske krone' predsednika James A. Karrell-a .. vitežkim križem; Wm. M. \Vo-odin-a, p reds. Amer. Car and Foundry Co. in Andrew Fletcher, predsed. American Locomotive Co., sta dobila jednaJvo odlikovanje. Odlikovan jc bil tudi K. P. Thomas, predsednik U. S. Steel Product Co.
Op. stavca: To odlikovanje so prejeli navedentei menda zato. ker so naredili tekom vojne več miljonov profita.
Uredništvo "Glasila" je prejelo dne 7. t. m. od rojaka Vinko Riedl-na v Domžalah izvirno fotografično sliko, katerega nam predstavlja vrnitev Slovenca iz večletnega italijanskega ujetništva, ki je oče šestih otrok. Ta ganljivi sprejem in prizor se je vršil te dni v Domžalah. Vtise in sodbo o tej sliki prepuščamo čitateljem samim. Izvirna fotogr. slika je chikaškemu občinstvu na ogled v izložbenem oknu groeerijske prodajalne Ivan (Jottlieb-a na 1821 AV. 22. St.
"Želje" suhačev. Washington, D. C. 11. aprila.—
Razni člani kongresa so prejeli danes dolgo okrožnico Virgil llinshaw-a, načelnika Narodnega prohrbic. odbora v katerej suhači sledeče navajajo:
"Naša vest jc čista. Mi smo prepričani, da bodo imeli "suhači" kontrolo pri vseki narodni konvenciji leta 1920 koje načelo bo uveljava 18. amendmenta za Volsteadovo prohibicijsko postavo. To bo glavno načelo pri naši kampanji."
Na to okrožnico je kon^resnik Britten iz Chieaga sledeče odgovoril:
"Ja-z sem trdno prepričan da je Volsteadova: predloga najbolj krivična! nepoštena in nezaželjena. kar jih še pomni naša domovina. Vsaka narodna stranka, ki se'bo posluževala pri kampanji te krivične predloge bo — pora-
v	, ,
zena.
Chicago je najbolj zdravo mesto np. svetu.
Mestni zdravstveni . komisar Dr. John D. Robertson poroča v svojem iz vest ju, da je bilo mesto Chieago leta 1919 najbolj zdravo mesto izmed vseh drugih večjih mest na svetu. Povprečno šte ,-ilO smrtnih slučajev v,tem času jc namreč znašalo samo 11.75 tfa en tisoč (1000). Na podlagi starega skupnega števila prebivalcev našega mesta 2,536,681 je znašalo povrjrečno število smrtnih slučajev ^7.17 na en tisoč. -
Vlada preiskuje vzroke draginje krompirja.
Ker se je zadnje dni v Chicagu cena krompirja neznansko dvignila, je odredil pomožni zvezni o-krožni pravnik R. A. Millroy in-vestigacijo, kdo je to draginjo povzročil .
Navzlic slabim prometnim razmeram prihaja krompir na trg redno; minuli petek je došlo 80 vagonov tega blaga iz Wisconsi-na. Krompir se je ta dan prodajal na debelo do $6.90 — $7.35 za 100 funtov, dan kasneje pa po $7.85.
To priliko so takoj porabili prodajalci na drobno v svojo' korist s tem, da prodajajo 1 pek krompirja (15 funtov) po $1.25 do $1.35; na ta način imajo od 3—7c dobička pri enem funtu. — Mr. Millroy zatrjuje, da je en cent dobička pri funtu popolnoma dovolj za grocerja.
Trupla prvih ameriških junakov dospela domov.
New York, N. Y., 8. aprila. — S parnikom "Nansemond" je danes dospelb semkaj iz Southampton? 87 trupel ameriških vojakov, ki so padli za domovino v minuli svetovni vojni, parnik je imel pri prihodu v tukajšnoluko ameriško zastavo obešeno na poldrogu \ znamenje žalovanja. Večina teli žrtev je bila prideljena zrakoplov-nemu oddelku po raznih vežball-šČih na Angleškem. Vse stroške prevoza bo plačala naša. vlada, ki skrbi zato. da se bo trupla teh junakov izročilo njih sorodnikom.
Vsakega mrtvega bo spremljala posebna vojaška častna straža prav do cilja, koje naloga je pri* sostvovati tudi pri pogledu dotič-nega junaka.
Postranski zaslužek profesorja; prodaja rože na cesti.
Philadelphia, Pa., 12. aprila. — Claude R. Johnson, profesor na tukajšnji centralni višji šoli Jc prišel na novo idejo v borbi proti hudi draginji. Ker s primeroma nizko plačo ne more preživljati sebe, svoje žene! in enega otroka, prodaja rože sleherni dan po šoli na vogalu neke znane ceste. Kci mii 1a trgovina vedno bolj in bolj uspeva, bo profesor Johnson po zatrdilu opustil poučevanje v šoli in se bo povsem posvetil novemu poklicu.
! Prsmogarji so se zavzeli za svoje 1	voditelje.
Pittsburg, Kans. 10. aprila. —
Ker je sodnija Crawford okraja te dni vtaknila v ječo Aleksandra M. Hovvat-a, predsednika podruž. št. 14 United Mine Worljers unije in še tri druge uradnike1., je danes v pittsburškem p-emogar-iewkem okrožju zastavkaloi okrog 4000 unijskih premoglo kopov; tako poročilo prihaja iz glavne-rada «pirirtoi\tev.
Navedenci se nahajajo vjokraj-ni ječi vsled tega, ker se niso hoteli odzvati pozivu industrijahie-ga sodišča, kjer bi morali navesti nekaj važnih pojasnil.
V okrožju št. 14 je 40 premogovnikov, kjer dela okrog 12.000 premogarjev;. Večina teh zahteva,-da se mora* vse aretirane voditelje takoj izpustiti na prosto, v nasprotnem slučaju bodo vprizorili generalno stavko. V to svrho se bo vršilo drugi teden važno posvetovanje v Girardu med zastopniki operatorjev in odvetnikom' premogarjev.
ENTENTA PREKINE ZVEjZO S FRANCIJO.
Pred novo vojno. — Francija nadaljuje s svojim vpadom v Nemčijo.
Konj v aeroplanu.
Santa Barbara, Calif. 8. aprila.
— Gledalci tu se vršeče velike konjske razstave so bili danes zelo presenečeni, ko je nekdo pri-peljaj . iz Los Angeles svojega dragocenega konja "Mercury" v velikem, posebnem aeroplanu na to razstavo. Potovanje konja po zraku se je zakasnelo "za 1 dan, ker se je Družba za varstvo živali hotela prepričati, da konj ne bo nič trpel v aeroplanu.
Žepni tat v cerkvi ušel linčanju.
New York, N. Y., 12. aprila. — Ko se je vršila včeraj v neki ruski cerkvi v Brooklvnu služba božja, je porabil to priliko neki žepni tat s tem. da je dvema vernikoma ukradel $1025. v gotovini. Tatu so pa kmalu zasačili in Slabo znamenje za časnikarje, vlekli v bližnji park, kjer ga je Cincinnati, Ohio. — Na tu se nameravalo razjarjeno ljudstvo vršečem banketu nekega kluba je linčati.	•
imel B. V enable, podpredsednik Policija je došlA na lice mest velike Whitaker papirne družbe baš v pravem trenotku, ko so mi-daljši govor, v katerem je povdar- slili žepnega tatu z vrvjo potegni-jal. da bo -poskočila eena tiskar- ti na veliko vejo drevesa. Predrzni skega papirja s prvim junijem t. tat je povedal na postaji, da se 1. na 15c pri funtu. Zajedno je piže Jakob Halpern.
govornik omenil, da se stara, ali	-— v
predvojna cena papirja nikdar vee Spominjajte se nesrečnih vojnih ne bo vrnila nazaj.	. sirot v stari domovini!
Važno posvetovanje premogarjev.
New York 9. aprila. — Na tu
se vršeči konferenci zastopnikov premogokopov trdega premoga (antracita), je pododsek danes razpravljal o novi zahtevi povišanja mezde pri sestavi nove plačilne lestvice, oziroma pogodbe.
Premoga rji zahtevajo več plače vsled tega. ker se je življenje v raznih rudarskih okrajih od leta 1914 podražilo za 95stotkcv, med tem ko so dobili premogpirji v tem času samo 49 in 8 desetin odstotkov povišanje plače.
Na tej konferenci se je predložilo dokaze, oziroma proračun, ki kaže, da potrebuje navadna družina prentogarja dandanes $2112 — za svoj prežitek. — Na drugi strani so operatorji dokazovali, da znaša, povprečna mezda premoga rja dandanes »1500. — na leto in da so dobili premogarji od leta 1914 že 70 odstotkov poboljšan ja. Gornja trditev lastnikov premogovnikov je neosnova-na in neresnična.
London, 8. aprila. — (Po Associated Press.) Ker je Francija zadnje dni zasedla več nemških mest kar na svoje roke in brez dovoljenja zaveznikov, je zbudil ta korak splošno ogorčenje v tukajšnjih diplomatičnih krogih. Vsled tega te je vršila danes daljša konferenca med francoskih ]>o-slanikoui Pavel Cambonom, angleškim ministrskim predsedni-nikom Llovd Georv-jem ter člani njegovega »kabineta. Zastopnik Francije je podal na tej konferenci dbširno izjavo, čemu je Francija okupirala razna nemška mesta, nakar se je Francozom predbacivalo, da so to podvzeli farni od sebe, ali na svojo lastno odgovornost. Dalje je Lloyd George izjavil, da ententni zavezniki (Velika Britanija, Združene države, Italija in Belgija) nikakor ne odobravajo početja Francozov v tej zadevi in da bodo prekinile zvezo s Francijo če ne u-makne svojih čet nazaj. Med Anglijo in Francijo se vrše sedaj važna poganjanja z namenom, da bi ta spor na lep način poravnalo/.
Pariz, 8. aprila. — Tukajšnji liemSki diplomatski delegatje zatrjujejo, da je v kratkem pričakovati izbruha nove vojne. Nemško ljudstvo je namreč silno razjarjeno vsled vpada francoskih čet na nemških tleh: v to svrho imajo Nemci pripravljeni 3,500.000 močno armado.
Berlin, 11. aprila. — Nemška vlada je obvestila francosko vlado, da s francoske čete bližajo že mestu Asehaffneburg (23 milj iztočno od (Franfurta). Zajedno so Nemci zagrozili Francozom, da bodo nemške čete pričele streljati na vpadalce. če se pravočasno isti ne umaknejo.
Duesseldorf 11. aprila. — Semkaj v to mesto se pričakuje jutri večji oddelek belgijskega vojaštva. V glavnem belgijskem vojaškem stanu na levem bregu Rena je bilo *-eraj izdano povelje za odhod.
Nemci izročajo svoje bojne ladje zaveznikom.
London, 10. aprila. — Danes sta pripluli dve nemški bojni ladji v Firth of Forth, "Nassau" in "Or-frieslaud". kar tvori pričetek predaje nemških bojnih ladij zaveznikom na podlagi versaillske mirovne pogodbe; ostale zahtevane bojne ladje sledijo. 'Ostfriesland ki je bojna ladja prve vrste, botio dobile Združene države, 'Nassau', pa Japonska.*
Ena izmed največjih nemških-bojnih ladij — "Baden" je določena Angliji. Nemci morajo še izročiti 6 večjih bojnih ladij, več lažjih križark. 50 torpednih rušil-cev in številno subniarink.
V znamenju draginja.
Birmingham, Ala. 10. aprila —
Vsled neznosne draginje obleke «e je v tem mestu nedavno^ ustanovil posebVri ali takozvani "O-verall" klub. kojega namen je uvesti splošno rabo in nošenje navadne delavske obleke 'Overalls' bodisi doma. ali pa javno na cesti. K temu klubu je danes pristopilo 2500 novih članov; med njimi je 6 /zdravnikov, en bankir, in 10 odvetnikov.
Odprite srce, odprite roke, in pomagajte po zmožnosti vojnim sirotam v starem kraju!
Mirovna pogajanja med Rusijo in Poljsko.
Berlin, 9. aprila. — Iz Var&tve se semkaj poroča o pogajanjih med Rusi in Poljaki v svrho dosege premirja. Jutri še vrši v Bo-bruiskU prvo posvetovanje med delegati, kjer je zastopana Rusija, Poljska, Litvenija in Letvijs.
Nesreča pri oranju. Cambrai, Francija, 8. aprila. — Villers Guslain se je pri-I danes velika nesreča na po-nekega kmetovalca. Pri ora-s "traktorjem" se je naletelo na več neizstreljenih granat, zakopanih v zemlji. Pri tej eksploziji je bilo na mestu ubitih 12 o-seb, dve pa ranjeni.
i i	fm*- «3 I i^L
[•-ijH
DRUŠTVENA NAZNANftA iN DOPISI g
EBISKXKMXXK UflOf JOHUJOf 3OI3J0I0K3OI183®!«*®
NAZNANILO. Iz urada dr. Marije sv. Bol Ven
ca št. 131 Aurora, Minn.
Tem potom sc naznanja članom in članicam našega društva, da se jc na zadnji seji dne 28. marca qr dobrilo, da se prestavi redna mesečna seja. Namesto četrto nedeljo se bo ista vršila vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer je pri-četek točno ob pol 9. dopoldne. Ta prememba stopi v veljavo s prvim aprilom t. 1.
Sejo smo prestavili radi tega, ker smo bi3i vedno kasni pri pošiljanju asesmenta na glavni Jedno-
tin urad.
Nadalje se je tudi sklenilo, da , mora vsak član (ica) plačati društveni asesment »najkasneje do 24.
r mesecu. Kdof to ranemari, naj posledice samemu sebi pripiše.
Pripomnim k sklepu, da po 24. v mesecu, sc ne bo več oziralo na vplačevanje društvenih asesmen-Kdor ne plača do omenjenega dne, bo — suspendiran.
Sobratski pozdrav
John Roblek, tajnik.
težko pri naši Jednoti. Na zadnji konvenciji je bila določena centralizacija bolniške podpore samo za ona društva, ki so to želela, pa jc končno vse zopet propadlo. Dal Bog, da bi bili delegatje letos bolj zedinjeni v tem.
iK sklepu še opominjam one članice našega društva, ki ste na potnih listih, da društveni tajnici pravočasno doposljete spovedne listke, da ji ne bo treba še vsake posebej opominjati.
S sosestrskim pozdravom
Marija Hoge, preds.
Bridgeport, Ohi.o
Cenjeni sobrat urednik: —
Sprejmite te vrstice med predale nam priljubljenega "Glasila."
Poročati hočem, da smo tukaj imeli v tednu od 21. marca slo-^ venskega duhovnika Rev. Stanislava Drev-a, O. F. M. iz Brookly-" na, N. Y. Označeni gospod je prišel spovedovat tukajšnje Slovenec za Velikonoč. Pri tej priliki je stopilo dosti rojakov k mizi Gospodovi, med drugimi tudi naše društvo sv. Ane št. 123 K. S. K. J.
Kako smo se razveselili, ko smo po potolikem času zopet enkrat slišali tako lepe pridige v slovenskem jeziku. Marsikdo je kasneje izražal svoje občutke, kako rad in prešinjen je poslušal božjo besedo v cerkvi v materinem jeziku. Dal Bog, da bi ti nauki obrodili o-bilen sad! Čast it emu gospodu-se iskreno zahvaljujemo za ves trud med nami, osobito ker se je žrtvoval, da jc obiskal skoro vse slovenske hiše naše naselbine. Bog naj Vam to stokrat poplača in želimo, da bi nas še večkrat obiska-li
Naznanjam tudi žalostno novi-' co, da je v tuk. naselbini dne 2. aprila umrla gdč. Elizabeta Mar-kus v najlepši dekliški starosti 18 let. Bolehala je nad 6 mesecev za jetiko. Vse prizadevanje starišev in zdravnikov ohraniti jo še pri življenju jc bilo brezuspešno. Kruta morilka — smrt jo je položila v prezgodnji grob v cvetu njene mladosti. Pokojnica. zapušča neutolažljive stariše, dva brata in sestro. — Smrt nič ne izbira kajti noč in tl<Hi so odprta groba vrata!--
Pokojna gdč. Markus je bila pred časom članica našega društva JSv. Ane št. 123; pa jc žal pustila društvo še lansko leto zaradi influence (posebne) doklade. To naj bo vsem Danicam v izgled, da moramo biti na smrt vedno pripravljene iu da sc držimo društva. — Ne ustrašite se kake po-* sebne Jednotine doklade, saj ista ne traja vedno. Kadar pa pride nesreča, ali smrt, je pa sorodni-kou£podpora le v dobro in tolažbo.
Zatorej cenjene članice, bodimo .ponosne, da spadamo k našemu ženskemu društvu in priporočam ga tudi drugim rojakinjam (ženam ter dekletom) ki še niso nikjer zavarovane. Pristopite k K. S. K. J. ker to "je prva in najstarejša slovenska Jednota v A-meriki.
Pa večkrat se čuje, da naše društvo ne deli bolniške podpore in da zaradi tega ne pristopajo zraven. Res je, da še nimamo bolniške podpore uvedene; a bilo je pa to že večkrat ua sejah priporočeno. Cenj. članice, dajmo se enkrat zediniti in rešiti to važno točko* da upel jemo še bolniško podporo; saj ako ne bo šlo, stvar zo-. „ pet lahko opustimo. Jaz pa pravim : Čemu bi nc shajale tudi me, kot razna druga ženska invmoška društva? Samo začeti je treba. Bolniška podpora je tudi velike vrednosti če kako članico zadene neprilika, da mora dolgo časa bolehati. Torej, cenjene sosestpe dr. št. 123 na noge!
Želeti je, da bi tudi letošnja konvencija kaj ukrenila v tej za-. de vi, da bi se napravila skupna bolniška blagajna, ali da naj bi Jednota plačevala vso podporo. m Res žal, da gre to tako počasi in
So. Chicago, 111. Viharna je bila letošnja Velika noč. Vsled mraza in viharnega naletavanja snega so bile poulične železnice ustavljene za celih 24 ur. Vkljub tem vremenskim neprili-kam smo v slovenski cerkvi sv. Jurija pri obilni udeležbi vernega ljudstva praznovali Vstajenje Gospodovo in službo božjo prav tako slovesno, kakor prejšnja leta. Živi vojaki — vitezi sv. Florijana št. 44. K. S. JK. J. — so stražili božji grob. Čast materam, ki so od blizu in daleč poslale lepo, belo oblečene deklice in neustrašene fantičke k procesiji, pri kateri so še prav posebno pozornost vzbujali zavedni vitezi v svojih krasnih uniformah. Tujci sc niso mogli dovolj načuditi temu ganljivemu prizoru. Iz stolpa sem je donelo veselo potrka van je; na koru ubra no petje našega močnega pevske-zbora, lepo okinčani oltarji, nad nami svetilnik z električnimi žarnicami — vse to je poveličevalo službo božji v splošno zadovoljnost vseh faranov, ki so clarovali cerkvi nepričakovano velik velikonočni dar — kolekto v znesku $715.00 največja kolekta v zgodovini te fare. Čast vernim, darežljivim in složnim faranom! ,
, Anton Sojar, župnik.
Pueble garantira, da bo izvrstno. Zato vsi, ki živite v bližini I)en-verja, pridite dne 18. aprila, ker bo v resnici nekaj izvrstnega.
Sliši se, da se bo udeležilo slavnosti v Denver j u tudi več rojakov iz PueTile. Poizvedelo se je, da ako se jih zglasi 150, da se lahko dobi poseben vlak in znižano ceno. Torej rojaki, ako se mislite udeležiti, sc zglasite pri enem ali drugem članu 41Prešerna," ter plačajte zahtevano aro, in ako ie nas nabere 150, potem dobimo po^ seben vlak, znižano ceno in pridemo nazaj kadar hočemo. Torej po-žurite se!
Poadrav vsem pevcent društva 'Prešeren,1' ter na veselo svidenje v Denver ju dne 18.! aprila!
Dostavek. — Naj še navedem imena pevcev tega zbora. Prvi tenor jf: Matt Jerman, John Germ, Ed. Mencingerju Ralph Puh.
Drugi tenorji: Joe Russ Nick Radovich, Tony Prijatelj in Rudolf Kočevar.
Prvi basi: Walter Prcdovieh, Joe Pritekel, Joe Stebljaj, Joe Mencin in Martin Kochevar.
Drugi basi: John Russ, Chas. Zobec, Dane Predovich in Tony Zalar. — To so izvršujoči člani; poleg tega ima pevski zbor "Pre šeren" še nekaj podpornih, članov.
Zagoričan
Pueblo, Colo
"Oh, kako je bilo danes lepo pri deseti maši, ja, takega pa že nisem dolgo slišal! Da, tako bi pa človek z veseljem hodil 1 maši, ko bi bilo vedno tako iz vrst no petje" . . . Take in enake o-pazke sem slišal, ko sem sc vračil od desete sv. maše na Veliko nedeljo iz naše farne cerkve Marije Pomagaj. Da, saj petje je pa bilo v resnici izvrstno. In priredil ga je pa slovenski pevski zbor "Prešern" pod vodstvom izvrstnega pevovodje M^fjje Jermana. Tako je postal naš pevski zbor popularen, da £a že vsa Pueblska javnost pozna. Nekaj tednov je minulo, odkar je zbor nastopil v enem izmed največjih avditorijev tukaj, ter dobil za svoj nastop tak aplavz, da se je bilb v resnici čuditi. Dne 17. marca na irski praznik sv. Patricka je moral zbor zopet nastopiti v tukajšnjem City Auditorium, kjer je bilo zbranega zopet najmanj tri tisoč občinstva. Zbor jc pel znane prestavljene slovenske pesmi Ivana Zormaua (hvala mu!) s, takim uspehom, da ni bilo aplavzu ne kraja nc konca. In danes v naši ccrkvi. — Solze so mi prišle v oči, ko sem slišal to ganljivo petje. Da, ponosni smo Pueblčani na našega
Prešerna," ker v resnici lahko rečem, da imamo enega izmed najboljših pevskih zborov v Ameriki. In največja zalivala i'.a tak uspeh gre gotovo našemu rojaku pevo-vodji Matt. Jermanu. Ker on se v resnici .trudi z dušo in telom za povzdigo "Prešerna" v Puebli.
Na Belo nedeljo dne 11. aprila bo priredil zbor "Prešern" tako-zvani Minstrel Srow v dvorani sv. Jožefa. Krasne pesmi, slovenske in angleške, bodo očarale poslušalce. , Smešnice, katere bodo pa priredili naši izvrstni komiki JOHN, JOE in CHARLEY, bodo pa privabili poslušalcu smeh od srca. Zato * Pueblčani, bodite vsi prisotni, če imate količkaj prostega časa, ker nobenemu ne bo žal za 50e, ki jih bo plačal za vstopnino.
Dne 18. aprila bo pa slovesno blagpslovljcnje nove slovenske farne cerkve v Denverju, Colo. In tam bo tudi nastopil naš "Prešeren" s svojim ganljivim petjem. V cerkvi bo pel slovesno mašo in zvečer bo pa zbor priredil zopet Minstrel Show in to za korist Slo-vensko-Hrvatske fare v Denverju. Ne bom tukaj opisoval vsega, kar bo "prešeren",pel v Denverju, ker tega ne vem; ampak to pa lahko rečem, da bo izvrstno vse, kar
KONCERT PEVSKEGA ZBORA "SAVE" V CHICAGI.
Chicago, IU. — Slehernemu Slovencu dobro znana Hoerberje-va dvorana na Blue Island Ave. in 21. ulici je pogorela,v24. p. m in tako skoraj prečrtala račune pevskemu zbora "SAVA", za nje gov koncert, ki bi sc imel vršiti v tej dvorani 25. aprila, da ni pri pravljalni odbor takoj poiska druge dvorane. Namesto v Hoer berjevi dvorani se vrši ta kon cert v znani "VORWAERTS TURNER HALL" na 2431 Roose velt Road (to je stara dvanajsta ulica med Western in. Campbel Ave.); na isti dan, to je 25. aprila, ob dveh popoldne. Vsi tisti, ki so kupili vstopnice z naslovom za Hocrberjevo dvorano naj si doty r o zapomnijo ta novi naslov, tla ne bo neprilik. Vstopnice so v predpro daji pri vseh članih društva VE"
nc »L,
rr
7.)	Himna slobode ; Probudje-nje duhova. — Poje hrvatski zbor "Mladost" iz Chicaga.
8.)	• Petite simphonie — V. Morst. Trio za gosli, flauto in gla-sovir, proizvajajo g. Ahačič, g. Newman, gdč. Spolarič.
9.)	a) Ljubezen in spomlad — A. Ned ved. b) Razstanek — H. Volarič. Poje pevski zbor "Sava."
10.)	Pep, karakteristična godba Arthur Amsden. Igra orkester
g. Peter Ahačiča.
11.)	a) Worthy Sons of America — Barnhouse. b) Slovenska rapsodija — P. Ahačič. Igra solo na iromatične harmonike g. P. A-lačič.
12.)	a) Poljub — L. Arditi. b) Ptička — iz Legionarjev. Sopran solo s spremijevanjem orkestra poje ga. M. Nemanič.
iS.) Trombone Blues — Fred Jewell. Duet na kromatične harmonike igrata Pitt in Fritz.
"KOMEDIJA." — Enodejan-ka s petjem ijj^odbo — za slovenski oder priredil Frederic Z^Jaz-nik. Overtufo iz "Lustspiel" igra orkester g. P. Ahačiča.
Osebe: Minka, sobarica — ga. M. Aleš. Blaž, sluga — g. Ch. Vesel. Piškot, gospodar, g. F. Zalaz-nik. — Igra se vrši na domu g. Piškota, ob osmih zjutraj. 17. jan-1920. Reži še r: g. M. Judnič;suf-ler: g. Fr. AlešteElek triko oskrbujeta : g. A. Končan in g. Fr. Žon-ta. Dekorater g. Jos. Likar. s 15.) PLES iN PROSTA ZABAVA., Za dober pHgrizek in pijačo je preskrbljeno. Vstopnina 50c. Za obilno vdeležbo se priporoča
ODBOR.
dnako, da ne vemo, ali je pogreb ali maša.. Zdaj nič več ne klenka nc v petek ne svetek. Lepo te prosimo, či bi bili tako dobri, da bi zložili za en novi zvon. Dražiča-ni in Ix)kvičani so si kupili želez ne zvonove in zvonijo kakor bi po kotlu tolkel. Bog in Marija Vam bosta to dobro delo povrnila in v zgodovini Treh far sc bo bralo od vas.
S pozdravom , ,.. ;
A. 3."
Torej dragi mi vaščani in bližnji sosedi pri treh farah Sirom A meri k c ste uljudno proseni, da se odzovete <po svoji možnosti in di\ kaj dafujete za ta -zvon, za kar vam bodo naši domačini v starem kraju vedno hvaležni.
Prostovoljne doneske sprejema podpisani, ali pa upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote."
Martin Petric. 12021 Wallace Str. Chicago,'111 (West Pullman Stat.)
Plesna veselica 41 Carniola' v South Chicagu.
kluba
I bo, ker že samo ime "Prešeren'
iz
Vsak, kdor je opazoval živine rije pevskega zbora 4/SA\*K" izza njega reorganizacija v novembru pretečenega let#, mora priznati da se je trudilo njega članstvo na vse kriplje, da v resnici dosežt nekaj na polju, slovenske pesmi Priznati moramo, da jc1 bilo trdo delo, a kaj so vspehi šestmesečne «*n truda, prepuščamo kritiki o nim, ki nas posetijo na našem koncertu.
Poleg pevskega zboru "SAVA" nastopi ob tej priliki še par gostov. S svojim odličnim sodelovanjem nas počasti z sopran solo s sprcuiljevanjem orkestra ga. M. Nemanič, s solo na hromatične "harmonike naš obče znani v i rtu os g. Peter Ahačič iz Joliet a, z gla-sovir in sopran solo gdč. Zora Spo-larič istotako iz Jolieta, nadalje nastopijo še 44Pevski Odsek Narodni Dom" iz Waukegana, Tam-buraški zbor "LIRA" iz Chicaga ter hrvatsko pevsko druš. "Mladost." Za koncert in za ples oskrbuje godbo orkester g. I*. Ahačiča. Zelo zanimiva in polna pristne šale, da se mora človek od srca nasmejati, je zadnja točka v programu "KOMEDIJA," izvirna slovenska enodejanka s petjem in godbo, ki bo ob tej priliki prvič uprizorjena. Mnogi bodo imeli1 sicer poniisclke, da ta koncert ne, bo dobro obiskan, ker se bo ob-državal v dvorani, kjer Slovenci dosedaj še niso imeli nikakih pri-1 pedb, pa tudi te bo minil ta strah, t ako prečitajo spodnji program in prepričali se bodo, da se takega koncerta nc sme zamuditi, pa naj si bo dvorana daleč, naj si sneži, pada dež ali toča. Najboljše vabilo k tej priredbi je brez dvohia
program :
1.)	Pozdravni nagovor—G, M. Skoči r, predsednik pevskega zbora 44 Sava."
2.)	a) Rival overtura — Pettee b) Ogrski ples -r- Brahms. Igra orkester g. Peter AJipčiča.
3.)	a) Ko gledam ti v oči lepe —A. Nedved; b) Svračanje — V. Klarič. Poje pevski zbor "Sava."
4.)	Grand Religion Fantazia— F. H. Rolins. Svira Tamburaški Zbor "Lira."
5.)	Pogovor z domom — Dr. V. Krek. Poje pevski odsek 44Narodni dom" iz Waukegana.
6.)	Glasovir in sopran solo, — Jgra in poje gdč. Zora Spolarie iz Jolieta.
Slovenski zabavni klub 4 4Carniola" v South Chicagu, III., nam porota, da se pripravlja na prireditev velike plesne veselice, ki se bo povsem odlikovana od dosedanjih.	x •
Ta ples bo nazvan "Noč na I lava jn," (A Night in Hawaii.) Dvorana, godba in sploh vse bo to noc' tako prirejeno, da si bo na tem plesu vsak gost lahko predstavljal in mislil, da se v resnici nahaja na romantičnem havajskem otoku.
Ta izvauredna plesna veselica sf vrSi Včetrtek zvečer, dne 22. aprila v Masonic Temple, na 91 St. in Exchange Ave .South Chiea-gol'Vljmlno vabimo vse prijatelje plesa in lepe godbe, da naredijo ta večer z našim klubom izlet na Hawaii ali na otočje devete df/e-lei polno fantazije, čarne glasbe, romantike in tropičnih rož pod žarki pripekajočega solnea.
Odbor.
Prošnja,
Dragi mi rojaki in domačini!
Jaz podpisani Martin Petric član naše K. S. K. J. živeč na 1&)21 Walace Str. Chicago,* lil. po domače Rosalničan, doma iz Ro-saliiie pri Treh farah v metliškem j smo tudi to srečno prestali.
V BLAGOHOTNO POJASNILO.
Spodaj podpisani odbor United States Relief "Shipment-a želi ko-nečno pojasniti vsem pošiljavcem blaga v domovino sledeče stvari:
Parnik "Pannonia" je dospel v Trst 28. februarja, in naši zastopniki se blago izložili in naložili na vlake do 3. marca, 1920. Trije vlaki se odpeljali zaboje proti Ljubljani v spremston vojaško straž« čeho-slovaške republike. Zaboj so dospeli v Ljubljano 6. marca in razdelitev bi se imela pričeti takoj, toda pri tem smo naleteli našoviro od one strani, kjer smo jt najmanj pričakovali. Srbska via da v Bel gradu je stavila vsako vrstne zapreke našim tzastopnikoir tako, da je minul en cel teden pre dno se je moglo začeti z raz delitvijo. Med drugimi šikanami je srbska vlada hotela tudi, da od prejo uradniki vseh 4000 zabojev in pogledajo kaj je v njih. To delo bi vzelo cele mesece, in naši zastopniki so se odločno postavili proti temu. Konceno je vlada od nehala in ni odprla zabojev, nakai so naši zastopniki nemudoma za čeli deliti blago. Temu je priča ne samo pismeno sporočilo našil zastopnikov iz Ljubljane, pač p8 tudi časopisje v stari domovini, ki poroča o tem. V teh dnevih mora pač vsakdo dobiti potrdilo iz domovine, da je blago sprejel, ( bor United States Relief Shipment1 je protestiral pri ameriški vladi o početju vlade v Belgradu, ki je zadržala Ameriška darila nepo trebno in brez vsakega vzroka, na dalje sc je protestiralo pri jugoslo vanskem poslaniku v Washingto nil in pri ministerstvu v domovini. Mi smo se trudili nad človeške 1116-či. da spravimo blago naprej in zapreke so nam naredili oni. od katerih smo to najmanj pričakovali. Vsaka vlada vsake države bi bila nad vse vesela, če bi dobil narod tako ogromno pošiljatev, a srbska vlada je stvar zavlekla in delala nepotrebne kaprice, ki sty popolnoma brez pomena. Vciidai
Mir božji.
okraju na Dolcnjskem-sem že pred vojno nekaj nabiral za našo cerkev pri Treh farah. Ta svota je naložena tia neki banki v South Chicagu in sc ni odposlana ven-kaj.
Ker je pa med tem časom vojna pobrala vse zvonove razen enega
pri označeni cerkvi, nas naši do-—----
Osem zabojev jc bilo ukradenih. 11 pa več ali manj okradenih. Vsakdo, ki je prizadet dobi zavarovalnino, kakor hitro se stvar,spravi v red. Prosimo pa pošiljatelje, naj nikar neprestano pisarijo na naše urad, kajti mi nimamo časa niti sredstev, da bi vsem odgovarjali. Kar je potrebno, pišemo sa-
Cerkev pri Treh farah na Dolenjskem.
mačini prosijo da bi ameriški Tri-farani nabavili saj še enega.
Te dni sem prejel iz starega kra- vi ja od,neke osebe pismo sledeče vsebine:
mi, in vrjemite nam, da bolj skrbimo za celo pošiljatev kot morete
44Lepo se ti zahvaljujemo za trud, ki si ga imel s prodajo razglednic za našo trifarško cerkev in te prav lepo prosiiho, če moreš še kaj naprositi, ker novi zvon bi veljal v tej hudi draginji veliko. Zvon imamo sedaj samo enega (srednjega), in ta zvoni vse: smrtno uro, "štukc" in k maši, vse je-
Z narodnim pozdravom,
U. S. RELIEF SHIPMENT,
Louis J. Pire, predsed.. J. Hudovernik, tajnik. A Grdina, blagajnik. Cleveland, O., diie 10. aprila 1920.
Geslo K. S. K. J. je: Vse za vero, dom in narod! Sloga. — Brat
Mir vam bodi!" Jan. 20. (Za ''Glasilo K. S. K. Jednote" . spisal Ksaver Meško.
Resnično nič lepšega, nič slad-^ejšega in nič potrebnejšega ni mogel Gospod voščiti v tistih ave-. čanih, velikih trenutkih, ko se je >0 svoji zmagi nad smrtjo, po največjem čudežu svoje božje vsemu gočnosti, po svojem vstajenju, prikazal svojim prijateljem, kot mir: "Mir vam bodi!" Morda še pred nekaj leti tega najlepšega daru božjega nismo znali tako ceniti kakor danes. A zdaj, ko so šle države in ko so šfi narodi sko<i uajHujši ogenj 'sovraštva, skozi morje krvi. in ko jc ta ogenj ož-gal tudi naša srca iri naše duše in jim je vžgal pekoče rane in ko jc tri svetovnega morjenja oškropi-a tudi naše misli, naša srca, naše duše, zdaj vzdihujemo iz glo-bočine srca in zdihuie ves svet s hrepenenjem: "Mir mir! Milna m daj, o Gospod!"
A kaj bi nam pomagal zuifanji mir, če bi ne imeli miru srca? Mir srca pa je mogoč edinole v Bogu, v službi božji, v združitvi z Bogom, ki je vir vsega mn-u. "Zase si nas vstvaril, o Gpspod, in nemirno je naše srce doklei'se ne spočije v tebi, o Bog," je zdi hov al sv. Avguštin, ki jc do svojega triintridesetega leta blodil za užitki ni za veseljem sveta, a pri tem ni našel enega, najlepšega najslad-kejšega, najpotrebnejšega: miru. Našel ga je šele, ko je našel pot* k Bogu, svojemu Stvarniku in Gospodu, ki ga je vstvaril za se. ki mu je edini mogel dati mir, mir s sebi, svoj mir, kakor ga svet ne more dati." (Jan. .14.)
Kdo pa nima miru med nami? Nimajo fsa isti. ki ga niso imeli ob trpljenju iif vstajenju Gospodovem. Kdo ga ni imel tedaj? »Sovražniki Gospodovi in vsi, ki so Gospoda zapustili, se od Gospoda oddaljili.
Ni imel miru veliki duhovnik Kajfa. Kristus .Gospod je bil na poti njegovemu napuhu. Zato je zahteval njegovo smrt: "Bolje je. da en Človek umrje, kot da bi prišli Rimljani in bi pokončali vse ljudstvo." Ko je bil Jezus obsojen ua smrt in je bila sodba po Pilatu potrjena, se je Kajfa oddahnil : 4 4 Zdaj me ne bo ve£ strašil s svojimi uspehi med ljudstvom." A da bi bil še bolj miren, bolj varen pred tem čudnim Jezusom iz Na-zareta, da še njegov grob zastraži-ti. Brezvzpešen trud. Jezus vstane in s tem največjim svojim čudežem vzame iz srca Kajfovega poslednjo trohico miru.
Če bi se Kajfa, oklenil Jezusa, bi bil tudi njegov blagoslovljeni delež: mir Božji. Zdaj je bil njegov žalostni delež: nemiri in ve-den strah.
Miru ni imel Pilat. Njegova žena mu je poslala v sodno dvorano svarilo. 44Nič ne imej opraviti s tem pravičnim, zakaj mnogo sem trpela zaradi njega v nočnih sanjah." Pilat je ni. ubogal in je zaigral srčni mir sebi in svoji ženi. Bil jc slaboten sodnik; njegova slabost je postala njegova neizbrisna krivda^ in mu ni dala miru noč iu dan.
Miru ni imel Herod. Sicer je bil ta najplitvejši in najpovršnejši vseh sovražnikov Jezusovih. Površnost pa jc v verskem življenju najhujša nesreča. Pagan Pilat j«' imel verska, mistična nagnjenja. Boji se, da je ta, ki stoji pred njim, res poslanik iz nebes. Hoče prodreti v njegovo-skrivnost, 44 Ti si kralj Judov? — In spet: "Ti si kralj Jutlov?" — ln še .tretjič: 'vTorcj kralj si ti?" In naposled vsklikne z bridkostjo in s trpečo dušo: 44Kaj je resnica?" Išče resnico, a išče jo predaleč. IIočc, da bi bila resnica nekaj neskončno globokega in skrivnostnega. A resnica jc najpriprostejša stvar na svetu; resnica je majhen otrok — v tem ni laži in uikake potvare. In Jezus jc resnica, ker je najpreprostejši, najbolj brez vse potvare. Pred Pilatom stoji resnica, a Pilat je ne vidi, je ne spozna. To je vzrok njegove nesreče, vzrok vsega njegovega nemira, sedanjega ii^ poznejšega.
Lažje bi spoznal resnico Herod, jud ; a je prepovršen, glumač je. In mesen človek^ razuzdanec, neči-stnik je. Kako hočejo oči takega moža, vse skaljene od svetnih grešnih želja, spoznati resnico, hčerko božjo?" Taki ljudje se iz resnice le norčujejo. Zato je njih kazen nemir tukaj in pogubljenje večnosti večni nemir.
Kdo še ni imel miru? Juda Iš-karjot. Tukaj ga ni imel, brž ko se je v svojih mislih, željah in na-
da mi UjentkaV
z?kai njegovo bivanje je sedaj^n
er- - ' 1 ^ — - 7
v večnosti,
u. -v	- je sedaj^in
bo Vso Večnost tam", kjer ga bo podil večen vihar."
In miru niso imeli tudi apostoli, ki so Gospoda zapustili. Delež njihov brez Gospoda je nemir in strah. Zato se skrijejo in se zaklenejo. Vendar njihova srca so se kasneje in v ljubezni zdri\!ena z Gospodom. Zato so vredni, da zaslišijo sladki pozdrav Gospodov:, "Mir vam bodi P'
Tako je dandanašnji.
Miru nimajo, kateri se V svojem napiihu ustavljajo BoguJ Poznajo ga; a zdi se jim prenizko, preponižčvalno, da bi sklonili pred njim glavo in rekli: "Moj Gdspod in moj Bog!' kakor je molil iijos-tol Tomaž ki je tudi šele sto krasno izpovedjjo zadobil mir srca :Mir nimajo, M ne marajo spoznati priprostosti večnih resnic, ki iščejo, ali se vsaj delajo, kakor bi is-, kali, Boga v visočinah in globoči-nah, ne marajo pa spoznati, da je tik ob njih, cla v njem smo, živimo in se gibljemo." — Miru nimajo verski površneži, ki se za vero brigajo le da jo sramotijo. In če se jim v njih plehki lahkomiselnosti tudi zdi, da so mirni, zadovoljni in srečni — hipno jih zadene kdaj u-sode udarec, ki jih v trenutku vr-Je iz ravnotežja. In tedaj se hima-jo ob kaj opreti, nimajo se na kaj nasloniti, ob ničemer se ne more-
jo odpočiti -r- nikjer, nikjer miru srca, miru božjega, ker $oga ne poznajo, — Minj nimajo vobče vsi grešniki, ločeni od Boga: ''Grešnik pa nima miru; ampak hudobnež trepeta, četudi nič ne šumi."
Ali smo mi med temi tudi mi? Po miru hrepeni naše srce, M4r je blagoslov in dar božji pravičnim, svetitn dušam. Čudovito besedo berem v sv. pismu. Gospod je razpošiljal svoje učence in jih je u-čil, kako se naj vedejo med ljudmi in jim je rekel: "V katerokoli
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 14.-APRILA 1920.
. i i "
, %ižo pridete, recite najprej: "Mir
ti hiši!" Inako je tam človek miru, bo počival nad njim vaš mir; ako pa ne, se bo vrnil k vam". (Luk. 10,5,8)
Torej, nič lepšega in boljšega niso mogli želeti prebivalcem hiš, ki so prišli v njo kot oznanjevalci resnice božje kot mir.
lAli smo mi otroci miru t Ali velja tudi nam pozdrav in blagoslov božjega Zveličarja: "Mir-v%m za pustim, svoj mir vam dam; ne ka kor ga daje svet; ga jaz vam dam (Jan. 14, 27.)
Mir sveta je ničen, goljufiv mir sveti je nemir. Mi pa si želimo miru božjega, miru, ki ves um pre sega.'' Ta pa bo v naših srcih, če smo prijatelji in otroci božji, po milosti božji, ki prebiva samo v čistih, boguvdanih, svetih srcih Brez svetosti srca ni pravega, trajnega miru srca.
0 krščanski izobrazbi
Cast starišev v bož-jem zastopništvu. "ST^F
Iz angleščine p revel Avg. F. Florjane.
(Nadaljevanje.)
Tukaj je umestno, ako se vprašamo, če še vedno velja vprašanje o odločitvi teh dveh stanov, potem ko so se otroci že odločili za svoj stan? Ali je s tem vprašanje rešeno, kar se tiče življen-skega stanu otrok. Edipi pametni odgovor je —• ne. Če se otrok pripravlja za izvolitev stanu deseterih zapovedi ali stan višje popolnosti, stariši, kot njihovi najboljši prijatelji in od Boga izvoljeni svetovalci, smejo in jih morajo resno in ponovno opominjati in jim povdarjati, da naj dobro premislijo od kraja do konca, da naj to razodenejo gospodu spovedniku, kateermu je znano notranje osebno razpoloženje, in kater? ima dolžnost, v Božjem i-menu voditi neumrjoče duše; po pravem potu — in pred *sem, da se z molitvijo pripravijo z zaupanjem v Boga: "Gospod kaj hočeš da. storim? (Acta, 9, 6.) xJaz tvoj otrok hočem irv moram priti k Tebi v nebesa; pokaži mi, po kateri poti Ae-želiš pripeljati k sebi, ali po onej deseterih zapovedi ali po oni ivšje popolnosti." Mladeniči in mladenke ' bodo našli, kakor nam izkušnje spri-čujejo zelo dobro priložnost za te vrste resno premišljevanje in ne-prenehljivo pobožnost v šestih zaporednih nedeljah v čast Sv. Alojziju. Ta jnladeniški svetnik si je izvolil »voj življenski stan po edinem pravem principu, namreč: "Kakšen dobiček mi daje ta stan za večnost"? Ako je hotel dobiti pomoč, je molil mnoga, dolga leta, predno je dospel do svojega, edino pravega cilja ali zaključka, kateri stan naj bi bil njegov stan? In ravnd zaradi tega vzroka so razni rimski papeži — namestniki Kristusovi preglasili sv. Alojzija za najmogočnejšega zaščitnika, mladosti, posebno kadar gre pri odločevanju za ta ali oni poklic, pri vzdrževanju neomadeževane mladosti; in zaradi tega, da bi se mlado ljudstvo zve^jVn \zaupanjem zatekalo k njemu, so ti Kristusovi zastopniki podelili, za vsako še-stih zaporednih nedelj popolni odpustek. Poznam stariše, kateri jih spoštujejo v svoje in otroške namene. Če drugi stariši že ne morejo storiti tega, naj saj bolj pogostokrat z molitvijo pomagajo njihovim otrokom skozi ta, tako važni čas prave pdločrf-ve življenskega stanu.-Ko bi stariši in otroci zmiraj na ta način opravljali skupno molitev, bi ny danes imeli bolj pogostokrat kakor pa imamo srečno odločitev življenskega stanu, srečno, ki odloči vse ž&časno in večno srečo. Imamo dovolj slučajev, kjer iz-vol*ev življenskega stanu ali poklica dokazuje, da je bila nesreča nje posledica. V takem stanu je vsega dosti, samo sreče ne; koliko mrtnranja in pritoževanja se opazi v vseh panogah človeške družbe, ki niso drugo, kot posle-
dice nepravega stanu. Kaj še, če pomislimo na njen zadnji cilj, to je zveličanje, ali ne tavajo dnevno med nevarnostmi kakor mali! ladja ob hudem viharju na morju brez vsakega cilja, ki bode izgubljena za vselej. Ravno tako kot ta barka jih tava mnogo po napačni poti med viharji življenja v katere so zašli. Torej ka kolje razvidno iz našega premišljevanja, je velike važnosti izvolitev pravega stanu. Nikar ne mislite, da vas želim s svojimi nasveti in opazkami pripraviti za stan višje popolnosti. Dragi bralci, jaz vam .samo omenjam v jasni luči neo-vržena in nepobita načela, vpo-števanje in nevpoštevanje kar je največje koristi ali največja spodtika za vse, katerih se to tiče. Da zamoremo to točko razložiti v tako jasni luči kakor je najbolje mogoče ,tedaj se pri tem držite sledečih trdnih pravih navodil. Resnica je, da so mnogi slučaji pravega poklica izven stanu višje popolnosti in' duhov-stva dobro znamenje visoko moralnega verskega prepričanja, katero daje lepo spričevalo eelej družini, župniji ffi naposled tudi posamezniku. To je za vsakega mladeniča vir in blagor njegovega moralnega življenja. V ravno istem vzroku je tudi resnica, da če te vrste sklepi niso prišli nikdar na dan, ali saj včasih, posebno kjer se nahaja Marijina družba za mladino, tedaj to nikdar ne daje časti ali povoljno-sti domači župniji, družini in posameznim članom. To ni moja o-sebna razsodnost, ampak najiz-kusnejših verskih učenikov, ti i-majo gotovo bolj temeljito znanje kar se tiče vprašanja življenskega stanu, kot vi. Če med številnimi mladeniči velike župnije ali Marijine družbe božji Izveli-čar ne najde niti ene duše, ki bi se odzvala njegovemu povabilu: 'Če hočeš postati popolen, pridi in pojdi za menoj, "tedaj sklepa lahko vsakdo, ki ima količkaj pojma o človeški naravi, da se tukaj ne nahaja versko prepričanje, ne pobožoosf, ne dejanska | ljubezen za Jezusa in Marije.; Tam ni nobene navdušenosti se darovati za najvišje iii najboljše! božje interese, inza neumrjoče-nost duše, in vzrok tega je naj večkrat vgnezden pri stariših in pa pri odrastlih otrocih.
Nazadnje je resnica — in to resnico ponovno potrjuje sveti Ignacij v njegovih verskih spisih, da duhovnik in spovednik v spovednici delata jfclo dobro in zaslužno delo, če napotita v višji popolen stan one .osebe, katere spoznata za sposobne vstopiti v ta stan življenja. ,V takin slučajih ne stoli spovednik ničesar drugega, kot kar je naš Odreše-nik rekel in storil mladeniču $ svetem pismu'; in kar je njemu rekel v^ja za vse mladeniče vseh časov. Gotovo je, da je .vesten spovednik dolžan to storiti, ker
mora učiti vse resnice katoliška
Cerkve in vse kar obseguje sve-to pismo. Duhovnik zamore storiti vse za uboge duše, katere iščejo mir pri njemu; toda kar se tiče izvolitve s%me, to mora vsak sam storiti 4po nasvetih župnika, staršev in svoje notranje vesti, ki je glas božji, kameri mu narekuje kaj naj stori.
Upam, da je vsakemu znano in jasno kar se tiče stahu deseterih zapovedi in stanu višje popolno sti. Zelo pogostokrat ne dela to izbero stanu večitinJjia^stva sko ro nobenih težav, kajti ljubi Bog prav gotovo želi pripeljati veči no ljudstva na svoj dom v nebesa, po poti deseterih božjih zapovedi in jih vodi k temu skozi notranje razpoloženje in skozi zunanje razmere ne da bi jih kedaj pozval v stan višje popolndsti.
Sedaj, če se vsi ti pustijo vodi ti po poti deseterih zapovedi pod zaščito vsevednega Boga, tedaj nastane samo* še eno vprašanje in to vprašanje je, v kakšni smeri zamoremo najbolje in najvest-neje živeti v stanu zapovedi? Ali •nJamerava mladenič ostati fant, ali se pa misli zavezati z vezjo svetega zakona, ali se bode izučil tega al| onega rokodelstva. V občnem premišljevanju to vprašanje ni tako velike važnosti za zemeljsko srečo in tudi ne za večno. Toda tudi tukaj naj otroci in stariši molijo k Bogu za razsvetljenje. Potihem in dolgem razsojevanju navadno stariši in otroci spoznajo božjo voljo v razmerah, s katerimi On obdaja vsakega posameznika. Naklonjenost, veselje, priro|čnost, nadarjenost za ta ali oni posel, razmere in navade med družinami, večje ali manjše denarne zmožnosti, vse t^ stvari so pravi značaji poklicev. Nato imajo stariši dolžnost, posebno očetje, skrbeti in pomagati s svojo izkušnjo in znanjem praktičnega • življenja, posebno sinovom, da se dobro in sigurno izučijo kakšne rokodelske obrti, katera jih zamore v poznejših letih življenja pripeljati do prav zadovoljne sreče. Muke in stroške katere trpijo stariši jri izobraževanju svojih otrok, jim veliko hitreje in v večji meri prineso plačilo,.kakor pa če bi stariši svojo nevednostjo v zvezi z nevednostjo in otroško brez-miselnostjo zanemarjali to pripravno izobraževanje ob pravem času. Včasih se stariši navadno tolažijo z izgovorom.	bodo
30 naši smrti dobili naši otroci dobri del dete, katero smo jim pripravili irt prihranili." Več vot enkrat sem opazil, da otroci materi so sprejeli dober del dote, so postali črez čas ubogi in ir-~ smiljenja vredni siromaki med tem so ko otroci, ki niso po smrti istarišev sprejeli ničesar ra^nn dobre šolske vzgoje, z onim kar so se naučili od svojih ljubih starišev napredovali v znanstvu z najboljšim uspehom.
Potemtakem ljubi stariši, vpo-števajte te vrste dolžnosti, katere am je izročil nebeški Oče, dolžnosti tikajoče se izvolitve živ-jenskega stanu in poklica vaših otrok. Kjerkoli potrebujejo pomoči vaši otroci in kadarkoli se pripravljajo za odločitev kakšne važne stvari, tedaj pokleknite na polena pred božje razpelo in položno molite, da boste zamogli z jožjo pomočjo najti voljo nebeškega Očeta; zraven tega jim dajte prave nasvete iz svoje lastne izkušnje. Samo na ta način Doste pokazali, da ste dobri stariši, ki s pridobivanjem trdne sreče svojih otrok najdete tudi svojo lastno srečo in gotovo upanje nebeške sreče pri našemu ljubemu Zveličarju v nebesih.
(Nadaljevanje sledi.)
nil
Razpis službe.
# _ i
» ———
V službo se sprejme v glavnem uradu K. S. K. J. pisarniški pomočnik ali pomočnica. Zahteva se popolno znanje slovenskega in angleškega jezika v govoru in pisavi. StenogTaf ali stenografitska imata prednost.
* <
Ponudbe glede dosedanjega službovanja in zahtevo plače naj se pošilja na:,
Glavni urad K. S. K. Jednote,
1004 H. Chicago St., Joliet, HI.
Važno za vsakega člana!
Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to tajniku (ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila". Na taka pisma se npravništvo ne bo oziralo.
(Nadaljevanja. 5
'Vztrepetala je, da bi se skoro zrušila. Mešale so se ji blodne misli: dobe jo morda, v dom ve 8elja jo povedo in jo postavijo goste, na sredo velike, jasno ra-zvestljene sobe, v zasmeh in sramoto. . . Ne, nikoli! 1 Naglo je zavila na travnike. Kakor v težkih groznih sanjah je tavala proti reki. Čuj, že ji šumi naproti, kliče že: "Pridi! Sprejmemo te z ljubeznijo
.Nekaj ikorakov pred strugo je obstala kakor okamenela. Zdramilo se je življenje v nji še en krat in je zakričalo, zahtevajoč svojo pravico.	.
'Kdo ti je dal pravjico, o nesre-čnica!" "Greh!"
"A mati? Umoriš jo!. . . In stric?. . . Katrca?. . . O sramote!"
Zaječala je v smrtnih bridkostih.
"A tako bo sramote še več. U-ničeni pa so tako!"'
Nevidna roka jo je sunila bliže t strugi. Mehko in ljubeče so vabili in prosili valovi.
"Pridi! V nas je mir, v nas po-zabljenje. . . Sladko in mehko se počiva v našem objemu. . ."
"Ne veruj! Lažejo!" — je zavpito v duši, da je zaječala spet.
Pogledala je v strugo. Površina vode se je zibala nalahko, ka-<or bi zibala mati dete v naročju, da ga uspava. A vendar jo je iretresla groza.
Tedaj se je razljutilo v,odovje, razsrrdila se je usoda, držeča jo za eno, razjezila se je smrt, vodf*-a jo za drugo roko. t "Kaj čakaš, nesrečnica? — Plačilo za greh. . . ali si pozabila, Jerica?. . . Ni druge poti
v	• •
ve<
sočutno, se je obrnila k očetu na drugi strani mize in, je.kriknila:
Komu ste me prodali? Morilcem?" In molče je šla iz sob<> med množico, ki. se j? gnetla naglo v stran in ji je naredila prosto pot.
Na hodniku je zagledala hfap. ca.
"Zapreži! Odpeljemo se"! .
Hlapec je Jiitel brez besedice ugovora 'po stopničah^ .
Prihrtel je ,za njo oče. , .
"Kaj tnkliš dete? Taka sramota!. .
"Pustite me. . ." 'pče", , je hotela reči. A mrzela je v tem hipu tudi tega moža tako in tako ji je bil tuj, da ji je zastala bridka, sveta beseda, in je ni mogla izgovoriti. . . "Pustite me, sicer pojdem še jaz v reko."
Nekaj trenutkov pozneje je hitela kočija dol po cesti. Na Trati 3a so kričali divji glasovi v zmešnjavi in grozi.. . .
Kdo ve? — Morda je mislil Peter: visoko je Bog, oko njegovo mora paziti na marsikaj, in roka njegova ima opravila dovolj— ni se mi treba bati.- A glej, v temni noči je pogledalo nenadoma najn oko božje, ob uri, ko je pri-ščevalna roka božja. Udarila je v sredo med vesele in je ločila za vse življenje one, ki bi naj stali vse življenje v veliki, vdani ljubezni tesno drug ob drugem, in jih je vrgla daleč narazen. . .
in zaorje vse moči v njo; A glej, darnjejo se ji potoki potu in iu-ljev množica, da se izsili iz nje najpotrebnejše; Razsrdil bi se Človek nad njo, proklel bi jo, pro-kleto že od njenega Stvarnika; a glej, mati je, domača žemljica, redniea, ki je dala in daje življenje in mdf vsem in vsemu. Tako se jo mora ljubiti nehote; povzdi-gati mora roke in jo blagosloviti in prositi blagoslova nebeškega na njo.
' Utrujen od dnevnega deia, izmučen od resne borbe z zemljo, se je zatekal Ivan včasih ob večerih h knjigam; Bile so mu prijateljice še vedno; še vedno so mu rahljale srce z nežno roko. da mu ni tisahntlo povsem, so mu rosi-le in oplojevale dušo, da mu ni postala povsem nerodovitna. Bral je počasi, ves zatopljen v Knjigo. In glej, tajalo se mu je.pri srcu, odmikala se je težka roka, ki ga je držala ves dan ka'dor petnika in mu je tiščala, in priklepala srce in misli k zemlji. Bilo mu je večkrat, kakor bi legel po dolgi težavni hoji v vročini julijskega dneva v senco in bi zadremal in zasanjal. Tako je zasanjal ob
ob ga-
knjigi, nenadoma, sredi branja lepi, mehki besedi. Včasih je vw snila luč, ko je bral že dolgo fin je sedel k oknu in se je zagledal v srebrne valove mesečin*, zibajoče se od neba dol do speče zemlje. Zamislil se jc: razširilo se je srce in je za hrepenelo in jevzdi-hnilo v koprnenju kakor snivajoče dete, sanjajoče o mamici. (Dalje sledi.)
VI,
Močno srce mora imeti, promi-knjeuo z neoniahljivo vero in z velikim zaupanjem v samega sebe in v onega, čigar mogočna roka daje pravice človeškemu življenju, kdor hoče izbrisati globoke sledove nesrečine.
Trata nasproti onstran ceste,
Y istem hipu je planil stari P" Dolinarju, je bilo dvoje než-
Matija plašen iz postelje, ker je zaslišal v spanju klic smrti.
Ni se še povsem zavedel starec, ni se otresel še mrzle groze, kar je potrkalo na okno. Mlinar je bledel še bolj, in staro telo mu je drgetalo. Zavzdihnil je globoko, kakor osrečen in rešen grozne more, ko je zaslišal ob oknu človeški glas.
"Kdo si božji?"
"Andrej s Slemena."
"A kaj .k?"
"Si videl ali slišal iti koga mimo.
"O Jezus, kaj je nocoj!"
In starec se je oblačil naglo, ves še drhteč, da odpre nočnemu gostu in mu pove, kaj je slišal v spanju.
Visoko je prikipelo veselje na Trati, ko sta vstopila v veliko gosposko sobo v nadstropju - Andrej in Matija. Posli in kmetski gostje so se porivali za njima čez stopnice in so se gnetli ob durih, onemeli, z obledelimi lici. Zastavili poti jima ni upal n<A>eden. vsi so se umikali pred groznimi njunimi pogledi.
Vstopila sta in sta položila mrtvo truplo sredi sobe na tla. Tišina je nastala hipoma v sobi. Vseh obrazi so se preplašili in prepadli, vseh oči so strmele z grozo v nosilca in v mlado dekle, ki se ji je prijemala mokra obleka tesno krepkih udov, da se je videla jasno in izrazovito skladnost in lepota kipečega mladega telesa.
Položila sta jo na tla. Andrej se je ogledal kakor v sanjah, z osteklenimi, polblaznimi očmi po sobi. Ko je pribegal pogled do Petra, bledega sicer, a smehljajočega se malomarno, skoro^zanič-Ijivo, da zakrije s tem zadrego in grozo, je za vpil z divjim glasom;
"Tukaj jo imaš sedaj, zapel ji-vec in morilec! Proklet bodi ti, prokleta vsa Trata!"
Vseh oči so se obrnile v Petra; in iz vseh je gledalo vanj očitanje in gnev. Tedaj je stopila nevesta za 'korak od ženinih Slišala je govorice že pred poro® a njih je smatrala za obrekovaifl|; kvečjemu se je pošalil .Peter kje s kako deklico. A zdaj, ko je videla pred seboj mrtvo žrtev njegovega greha, lepo še v smrti, sta jo prijeli z železno roko za srce, ki je bilo v njem tako že grenkosti dovolj,, a malo ali nič ljubezni, cočutje z nesrečnico in stud pred Petrom. Ne da bi mu rekla besedo, ne očitajočo in ne tolažečo m
nih src, a vere in zaupanja polnih, zato močnih. Močnih tudi, ker sta se naslanjali ob močno o-poro; ob ljubezen
Res, hudo in težko je šlo izpo-četka; kakor bi porival otrok slabotno roko težak kamen na hrib. Poriva ga, da mu teče pot s čela, in se mu šibijo kolena. Na penja vse moči, a glej, vsak hip se vstavi tovor in sili nazaj. A ne, otrok zmaguje, ker silnejša je to uro moč njegova, nego so mu dala leta: ljubezen ga krepča. Mati vdova v kočici na hribu, potrebuje kamena. Ni mu naročila, naj ga privali na hrib. A otrok ve, da ga mati potrebuje. In ljubezen mu daje moč, ljubezen sili tovor na hrib, ljubezen gladi pot.
Ljubezen je gladila pot tudf Ivanu, ljubezen do matere, ljubezen do rodne zemlje, Res, te ni ljubil iz početka, vsaj silno, z vsemi močmi svoje duše ne. A ko je stal dan za dnem na nji, tako topli in ljubeči, a vendar čudovito zagonetni, mladi devi slični, čaka joči, drhteči od hrepenenja, a se benem braneči, je vzklila topla ljubezen iz nje in mu je lila v za čudeiVo sree, ki se ni moglo ustavljati več. .Izprva se mu j* zdela sovražna, ker ga je odtrgala iz prejšnjega sveta in ga priklenild na se; a glej, ni je mogel sovražiti, ko je stal na nji in je gledal njena čuda, ne opažena do tedaj nikoli. In silna moč je puhiela in dehtela iz nje in sc mu je, stoječemu na nji v velikem začudenju in s slovesnimi čuvstvi kakor ob velikem prazniku, zlrvala v de in v srce. In tudi to je postajalo dan na dan močnejše, krepkejše in kremenitejše in je kljubovalo nezgodam in se je mranilo in se u-stavljalo malodušnosti, prihajajoči pač še večkrat, nepoklivani jn ne za žel j eni.
Oglasila se je še čestokrat tu jina. Vstalo je hrepenenje, iz lepih spominov porojčno,- prepojeno s sladkostjo, napol oknšano,, napol zamišljeno in zasanjano v lepih dneh.
Gospod bi postal lahko, a zdaj si delavec, suženj zemlje."»
In glej, resnica je in o^tijne večna resnica; zemlja, dasi ljubezni vredna, je tako skopa. Vse se ji mora izsiliti. Navrh so nasprot-stvo neba; preveč dežja pomladi, suša v poletju, vmes toča, v prvi jeseni slana. Odkrito in resnično; težka je naloga, biti gospodar i sluga zemlje. Več bi se brnelo za? htevati od nje, več bi mogla, celo marala dati, če se ji služi tako zvestd in pošteno, če se zakoplje
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Naznanjamo žalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila dra-goljubljenega sinkota, ozir. bratca
Josip Kramarich ^
v nežni mladosti 13 let in 3 mesece. Umrl je po samo 3 dnevni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Lepo se zahvaljujemo čast. Fa-tjiru John Plevniku in čč. šolskim sestram, ki so ga prišle po-kropit in mu darovale rože, isto-tako lepa hvala njegovim součen-eem, ki so ga lepo spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvalo izrekamo tudi Mrs. Ana Plajnik, njegovi botri in hotni Mr Flajniku ter Mrs Žlogar, ki so dali zanj za sv. maše zaduš-nice. Hvala tudi Mr in Mrs John Kuzma in Mr Martin Kramari-ehu za darovane vence.
K sklepu se . zahvaljujemo še vsem onim, ki so prišli pokropit blagopokojnika na mrtvaškem o-drn in so ga spremili k večnemu počitku.
Ti pa ljubi naš pokojni sinko, ter bratec luč naj ti
e pc i ^v
v miru. Večna
ocivaj eti!	•
Žalujoči ostali: Anton in Barbara K:c,^i^rich.
stariši:
Anton, Adolf, John, Alojzij,
• bratje. Ana in Helena, sestre. Joliet 111. dne 30. marca 1920. 4
Prostovoljne prispevke za vojne airote v stari domovini sprejema Kev. Jdhn Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111. in uredništvo našega lista. — Ali ste že kaj prispevali v ta namen?
SESTRE!
Ali ste zdrave, krnsne, vesele kot vam je namenjen dar narave! Ako ne tedaj pišite po naša pojasnila, katere vam pošljemo zastonj, in zapečateno. JUVITO LABORATORY, Dor-mont Branch 112, Pittsburgh, Pa.
Zastave, bandera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
£
POZOR SLOVENCI!
Delo dobi več Slovencev (moš-tih) v naši tovarni za izdelovanje in prešanje fonografških rekordov v Grafton ,Wis. Delo je na dan od kosa. Tu je dosti, stanovanj in prostorov za boarde; hiše so obdane z lepimi vrtovi; v bližini se pa lahko lovi ribe za kratko-časje in zabavo. Zglasite se osebno, ali pišite na: The New York Recording
Laboratories Inc.
Grafton, Wis. (	- a (Advertis.)
4
as

"GLASILO K. S.
Ishaja vsako sredo. - _ • - *
"Lastnina Kranjsko-Šlovenske Katoli ške JednoU T ZdrnittUfc
1951 West 22nd Plač«,
| | ameriških. Mjj^Bj Uredništvo in upravništvo:
CHICAGO, ILL.
• Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za fiuii Za nečlane Za inozemstvo
, na leto.............................................$0.96
ne...................*..................*.........
mstvo.............. j1.......«■« «»»•«•»» ...« »*......'.».»»♦ * * »»v***
'■■M': ■
• -i ," ■ OFFICIAL ORGA^j' rr q of the .
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOJJC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA ^ ■ >
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America. . \ r . V- - "

K. JEDNOTB • M. APRILA IB2&
štovanje do materinega jezika, se bod« le ti hitro nam izneverili. Slovenci morda ostanejo samo še po imenu in priimku, ne pa po srcu.
Da se nam naša mladina tako naglo izneverja, smo temu sami krivi. Čemu ne vzgajamo iste v pristnem slovenskem duhu, kot so nasPH! ^c««?^— ^ v_________
vzgajali naši dobri stariši. Mlačnost naših ameriških slovenskih stari- j pojavljajo razni nemiri. In čemu? Saj^o vendar gMoffUvdi^jMr.
Obveznosti Nemce? v versaillski pogodbi.
Na Nemškem je pričelo zopet vreti. Že več tednov nazaj se ondi
.	_ • „	n *_____J____1 r o 1 '7/it'
1961 West 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2437.

CHICAGO, ILL.
Subscription price:	•
For Members, per year........................................*?®
For Nonmemoers
1.60
For Foreign Countries.
2.00
Listnica upravništva.
POZOR TAJNIKI(ICE) KRAJEVNIH DRUŠTEV!
šev do gojitve slovenskega jezika v družini koplje grob našim potomcem. Poznano je nam dosti uglednih slovenskih družin širom A-merike, kojih otroci žal ne umejo^ ni črhiče« slovenščine. Nosijo pač pristno slovensko ime na kak "čič", pa ne marajo, da bi znali njih otroci poleg deželnega jezika še domaČ, družinski, oziroma njih materin jezik.
Takoj drugo leto, ko prične otrok izgovarjati prvč besedice, mu, že kaka brezbrižna slovenska mati prične usiljevati svojo spakedrano angleščino. To traja dalje, da otrok'nV dobi druščine med mladino na cesti. Zatem pa naglo z otrokom v angleško šolo, samo da bo preje postal Amerikanee. Mati ali oče se izgovarjala: "Kaj bo otroku koristila slovenščina ?" — Koristi mu gotovo več kot škoduje, ker čim več jezikov človek zna, tem več glav velja,*r prdvi star pregOVtir.
Tako ide stvar z leti dalje. Oče in mati tolčeta vedno svojo spakedrano angleščino pri družini. Otroci dOrasejo irf se pomešajo med Amerikanee. Dosti prevzetnih sinov in hčera še le kasneje svoje stariše prezira iu zaničuje, ker ne znajo dobro tega jezika. Daje jim nelepe priimke "greenhorns", "oPlaks" it<1.--- Take pogovore Smo slišali že na naša lastna ušesa. Še —hujše je pa v tem slučaju za onega očeta in mater, ki sploh ne razume angleščine. Vse *to povzroča neslogo, nemir in kreg pri družini. Stariši občujejo doma v slovenskem, otroci pa v angleškem jeziku in Vsled tega nastane pri družini prava babilonska menšanica. Ako se 11. pr. potujčeni sin poda z doma, je sko
ja s pj-estola, ki sedaj marljivo drva žaga kot begunec, na 1 o sire m. — Saj je postala Nemčija ljudovlada, kakorSno jc želelo resnici izvedlo nemško ljudstvo, predosem organizirano delavstvo. Vzroka zadnjih rabuk in nemirov bi lahko navedli dva. UUvui je prevelika kazen, katero so Nemčiji naložili zavezniki v znani ver-- ai'lski mirovni pogodbi. To kazen se deli na razne načine, ki vidi-no pešajo nemško moč, bogastvo, in narodno ekonomijo. Prugi vzrok -..), r,.mirov hi lahko smatrali » gibanju kajzerizma, ali monarhi/.-niii. Na Nemškem je še danes pa mUjone'nepremišljenega ljudstva, ki še vedno drži s kajzerjem;-vsled ^ega.dedujejo in rujejo napram sedanji vladi, da bi bledasti Vilče zopet zasedal prestol in vladal po svojem si a rem kopici z geslom : 1 "Nemčija nad vse!" — "Ne bojimo SC nikogar drugega kot - Boga!" — To geslo se pa za Nemčijo zadnji čas izpreminja v jadne jeremijade.
Ker se Nemci na vse kriplje branijo slediti določbam mirovne pogodb^ SO minule dni Francozi zasedli več nemškega ozeblja iu mest ob reki Ren. To se je izvršilo v«led tega, da bi se Nemce prisililo in prestrašilo do izvedbe te pogodbe. Kake bodo posledice vpada Francozov na nemško ozemlje, še ne vemo. Lahko pa pride zopet do hud#i*prask, kjer bodo nedvomno Nemci poraženi.
Kake obveznosti in določile mora Nemčija na podlag,i versai1-Iskc pogodbe v gotovem času izvršiti, je razvidno iz doli navedenih točk:
Tekom 10 dni po uveljavljeni mirovni pogodbi (10. jan. 19*20)
Tedaj šele se ji zbudi v sreu kes. čemu je otroka vzgajala v tuje narodnem duhu. Da taki otroci o obče ne spoštujejo svojih starišev ali ne skrbe,zanje, imamo zato tudi premnogo dokazov. Vsemu temu!
V zadnji številki "Glasila" je bilo v naznanilu asesmenta za tekoči mesec označenih več naših umrlih sobratov in soeester.
v V današnji uradni objavi (Premembe članov) najdemp zopet številno suspendiranih, cdstoplih in izbočenih članov. Skoro vse te označene (umrle in suspendirane) člane ima upravništvo še vedno v adresarju, ki vsled tega list še vedno prejemajo, dasiravno niso več pri K. S. K. J. — Kdo je temu kriv? Malomarnost in brezbrižnost tajnikov, ker ne porečajo nrememb tudi na upravništvo Glasila.
Trikrat zaporedoma (v št. 8, 9, 10 "Glasila") smQ,še le nedav-	{ dolžnost naj bi bila, da z otroci pod domačo streho vedno
, •	' 1 _ - .1.__:____nn»n/io in clionn nrpmpmhp	m'	-K-^t	JC» • '	-	- ' ■ -	'
ro za vedno odtrgan od hiše. Pisati noče, ker stariši ne umejo angle-.	.	......
ščine- tako mu tudi matt ne more pisati ker ne zna onega jezika, kot so se morale nemške oblasti in vojaštvo umakniti iz S lezi je; iz dru-njen lastni sin.	1	* ; krajev pa tekom 14 dni, kjer je določen plebiscit. Pri tem prie-
. jnejo takoj poslovati komisije za uravnavo obmejnih točk v dolini Saar, v Belgiji,'v Čehoslovaški in na Poljskem.
Tekom enega meseca (po 10. jan. 1920). mora* Nemčija izročiti
no prosili tajnike, da naj nam točno poročajo slične ~ premembe.
Pa vse zaman!--Kdo trpi pri tem škodo? — Jednota. Za vsak iz-
tis lista moramo sedaj plačati tiskarni 2.16 centa brez poštnine in drugih upravnih stroškov. Ali ni to krivično in nespametno, da prejemajo taki nečlani zastonj naše Glasilo? Temu pa ni krivo upravništvo, ampak tajniki društev, ker se nočete držati reda. — Za naprej bode upravništvo pošilj*alo zastopnikom krajevnih društev račune za naročnine vseh takih članov. Plačati jo bo meral ali tajnik sam, ali pa društvo. Pomnite, da dandanes na svetu ni nobena stvar zastonj!
VAŽNO GLEDE OBJAV SMRTNIH NAZNANIL V "GLASILU."
Skoro v vsakem listu imamo žal nekaj naznanil o smrti kakega Člana (ice) priohčenih v obliki oglasa, ki mora. biti plačan. (Glej rlen XXVIII Jed. pravil točko 173 str. 75-76). Mislimo da dandanes ni na celem svetu ni jednega lista, ki bi oglase zastonj priobče-
vai
Ako želi kaka stranka priobčiti slično Naznanilo in zahvalo v obliki navadnega dopisa, bo stvar brezplačno priobčena; kdor pa zahteva isto v obliki posebnega oglasa, ga mora plačati. Take oglase, kot vse druge računamo po velikosti in si<*er 30c za en palec, to je skoraj lastna cena. kolikor nas stane.
To navajamo vsled tega, ker smo prejeli te dni oil neke stranke ostro pismo, ker smo ji za tako naznanilo poslali račun. Šele. nedavno smo dobili od upravfiega odWa "Gla'sila" ukaz, da se moramo strogo držati reda pri oglasih. Če bo pa morda prihodnja konvencija določila brezplačno priobčevanje sličnih naznanil, se bomo pa držal i'po novi določbi..
občujete v domačem (slovenskem) jeziku, pa tudi javno. Kdor se sramuje svojega materinega jezika, je grobokop svojega naroda — izdajalec. Pomislite pri tem tujo: Angleščino umejo skoro vsak cestni postopač ali "bum", naše mile slovenščine pa ne. Čemu se torej sramujete rodnega jezika? Vi ne morete trditi, da ste "Vankee-ji", ker-j nosite pristno slovensko ime in ste bili rojeni na slovenskih tleli. Vaši otroci pa tudi ne morejo trditi, da so pravi in pristni A mori kanci, j ker so bili 11 j ill starši rojeni v. Sloveniji.
škodnino v gotovih pokrajinah.
Tekom 2 mesecev mora Nemčija odstraniti vso svojo zračno .iflotilo (aeroplane); dalje mora zmanjšati svojo mornarico na predpisano stališče, trdnjave razorožiti, Vojne šole zapreti in izročiti ves preostali vojni materijah V tem času se mora tudi Nemčija odločiti, če bo pristopila k Zvezi narodov.
Do 31. marca bi morala Nemčija znižati svojo annado 11a 100,-i 000 mož; orožja in munieije sme rabiti le toliko, kolikor je določeno. Tekom 3 mesecev po sklenjeni pogodbi mora Nemčija plačati
Ako bi vsaka ameriška slovenska mati pričela že spočetka svojo ! odškodnino belgijski universi; izročiti mora zaveznikom toliko
111
otroke učiti predvsem slovenski jezik, kojegj; najbolj razume, bi bil / t()|j|-0 „|av goveje živine za kmetijstvo. Zapreti mora vse svoje niu-čez leta lahko ponosna na to, češ: Vzredila sem 6 sinov, ki so vsi vneti „jcjj<«|<0 tovarne. Predati (pojasniti) mora navodilo za sestavo stre-ameriški Slovenci; razumejo dobro naš jezik, pa tudi (Jezdnega. Na ]jva ,n strupov. Predati mora Japonski važne listine
ta način bi se število ameriških Sloveneev tako rapidno ne krčilo
To smo napisali vsem prizadetim sta rišem v svarilen zgled z željo .da bi padle naše besede na rodovitna tla. Na noge torej slovenski očetje in matere! Rešimo naš narod pretečega pogina!
•rotovih
glede Kiaut-zavarovalu in in
Kam gre denar?
Pred nekaj dnevi je priobčil list "The Duhith New* Tribune
schau a. Izjaviti mora glede podaljšanja
pogodb.
. Tekom 4 mesecev mora Nemčija vse svoje trdnjave podreti. Tekom 6 mesecev mora vrniti Belgiji vse dragocenosti in umetnine; arabski koran (turško sv. pismo); lobanjo Makauna, izročiti mora dalje zaveznikom sčznam nemškega premoženja v inozemstvu.
Tekom 1 leta bo ententa izjavila, kakšno lastninsko pravico naj še imajo v inozemstvu živeči Nemci. Tako mora tudi v tem času vrniti Kitajski zaplenjene astronOmičpe predmete in orodje.
Do 1. maja 1921 bodo zavezniki naznanili Nemčiji natančno
11a pi vik strani jako zanimivo porodilo iz W ash in gt<ma, iz katerega je j ;.;Voto vojne odškodnine: tedaj mora Nemčija odšteti prvih 20 mira/vidno, kako trosi naša vlada milijone; in bilijone.	j Ijard v zlatu. Prepoved izvoza zlata se s tem dnem preklice.
Tekom dobrih Ki mesecev po nrogfkieneni premirju, je izdala i Tekom 2 let prciichq pravica državljanstva, ali volilna pravica
Grobokopom našega naroda.
i za mogel Človek pogledati za 30 let naprej, bi se ga lotila j delkov in pododdelkov, da znaša sedaj skupno število državnih usluž-jalost Nehote bi vzkliknil: "Kam smo pripluli ? — Kako je i benccv 750,000 (tričetrt milijona). Skoro vsi ti vlečejo mastne place, priti do tega' K-Je so naši ljudje?" — Kje so naši rojaki?'—! To število prekaša, skupno število vsega kombatantnega ameriškega
Ce bi okup in ža za moglo prit
Kje so naši ameriški Slovcitei. — Kje so naše nekdanje cvetoče slovenske naselbine? — Kje je naš mili slovenski jezik.'"
vlada Združenih držav nič manj kot $7,000,000,000 (sedem milijard)! za stanovnikc v zasedenih ur odcepljenih pokrajinah, na lct«». V 19 mesecih, odkar se jc prenehalo z bojevanjem smo po- • Po preteku 3 let poteče pogodba, na podlagi katere mora Nem-trošili več vladnega denarja, kakor pa za časa 19 mesečne vojne (bo- čija dajati zaveznikom premog; zaveznikom se mora dovoliti prosto jpvanja)	'	uvozno carino, ali jim dati pri uvozu ter izvozu največ udobnosti.
' Vsled minul,, vojno so jo ns.nnoviln Inlikn ,-„zln-nih drfamih od,L J**	1!)-T, l.ronoln, pravioa na podW> katero s« do-
1 7	služ-' 1 r ,ano°«	materijal v Nemčiji za svoje kemične izdelke.
Po preteku 5 let ne bodo zavezniki več stvažili kolinskega 1110-11. Rok proste carine za saarsko ozemlje in EIzas-Lotfinško poteče. Dne 1. maja 1926 mora plačati Nemčija Belgiji^določcno vojno
stl
vojaštva, ki jc bilo naenkrat skupaj 11a fronti
Združene države, so plačale iz svoje blagajne samo za naročene
resnic
Poglejmo danes naokoli in vprašajmo se, če bo prišlo z nami v i vojne aeroplane $1,051.(K»0.000. Od teh naročenih aeroplanov je bilo iei enkrat-tako daleč ? — Da, žal še prekmalu in morda še preje i le pičlo število v rabi na Francoskem. Znano je, da so bili ti aero-
kot v goriomenjenih 30 letih; do tega mora priti, ker mi sami delu-j plani do-?ela nerabni, poleg tega so delali razni tovarnarji in gradbe-jemo na to s tem, da tešemo rakev ameriškemu slovenskemu narodu. I niki in drugi velike "grafte", ki presegajo milijone. Z eno besedo: Brezbrižnost; narodna malomarnost, preziranjc materinega jezika so i določeni milijoni za aeroplane so bili proč vrženi.
}hi žeblji; s katerimi bo enkrat ta rakev zabita za — vedno. Zgodovina bo le še pisala, da so živeli 1. 1920 oni vrli ? rodoljubi, ki so pričeli kopati grob ameriškim Slovencem.
Preidimo torej k stvari, da doženenio čemu in na kak način sc bo uresničilo tO naš<^ prorokovanje ?
Po uradni statiMiki je znašalo skupno število ameriških Slovencev pred lt) leti okmg 183,000. Ker so pa bile pomankljivosti tudi pri tedanjem ljudsken/štet ju (I. 1910)'lahko računamo ua eno četrtino več Slovencev, ali kakih 225.000': dosti naših "rodoljubov" se je registriralo, jili izdalo za Avstrijce, da se niso zamerilixpok. "Fran-čeljnu'*; eni so ]ia celo potegnili z "Žcrmanv."
Da je to številojamerišfrih Slovencev dospelo do tega vrhunca, se je potrebovalo kakih 80—90 let. Znano je nam, da so pričeli po-malcni prihajati prvi naši izseljenci okrog 1. 1830—1840 za časa pok. škofa Baraga misijonarjev Pirea, Lavtižarja in drugih. Naseljevali m) se najbolj po Minncsoti in Miehiganu. To število jc vedno bolj in bolj naraščalo osobito zadnjih 25 let. — V rokah imamo nek strokovni list. kjer je uradno označeno izseljevanje Slovencev v inozem-.<tvo od 1. 1896 do I. 1912. V tem Času se je izselilo 60,427 naših rojakov. ki so odpotovali ponajvcČ v Ameriko. To število se deli sledeče:	'
I let a 1896—2*98 izseljencev; 1. 1897—1118 Leta 1898—1691 ; leta 1899—3328 Leta 1900—2857: leta 1901—4^04 Leta 1902—5M9; leta 1903-^Tft!> '	'
Let;: 1!M)4- 2SS:;: leta 1 !H)f>—633(6	'
Leta 19(H)—5837; leta 1907—6528 ' Leta 1908—1814; leta 1909—4200 ' : ; Leta 1910—4404; leta 19.11—2218 , , . tevllo od leta 1912—1916 (ilo začetka vojne) nam ni znano; a je gotrtvo večje kot prejšnjo dobo.	•
Sreča nam je bila mila, da smo preživeli 3--4 generacije v. naši novi domovini: da bi pa dočakali še 5. ali celo 6. je pa to pod današnjimi razmerami skoro nemogoče. I11 čemu ne? Zato ker se .prenaglo potapljamo v valove tujih narodov in sieer hote, ali nehote, živimo namreč tako in v takih razmerah, da število ameriških Slovencev vedno ^olj in bplj pada. Veje našega narodnega drevesa so žc suhe; ko enkrat strohni še deblo in korenine, bo padel v grob zadnji zavedni ameriški Slovenee. Največji črv ki že gloda te" korenine je naša narodna mlačnost iu preziranjc našega lastnega slovenskega jezika. Kjer se uničuje jezik, hira in pada ljudstvo, pa če je narod še tako velik. Potujčfvanje ameriških Slovencev bo torej povzročilo splošen propad našega slovenskega naroda in slovenskega jezika v. Združenih državah. .Jezik jc namreč ona močna vez, ki vzdržuje posamezne družine skupaj, posamezne naselbine in ograje, kjer prebivajo naši ljudje. Kakor hitro pf* iztrgate iz njih ljubezen ter spo-
Leta sii 1110 $3 zauostov vojni, šo
Vlada je določila in izdala tudi niilijbne in milijone za ordnančni oddelek; ki sploh nikdar ni aktivno deloval na fronti. Imeli nisme ameriških "tankov", čeravno se je za iste stavilo c^romne sy*te v proračun.
Kam je torej romalo $15*187,796.000 katere so Združene državi izdale v minuli vojni, kakor posnemamo iz skupnega računa? To sv o* o se je porabilo v 19 mesecih in pri tem še ni vpošteto vojno posojilo zaveznikom.
Državni proračun za tekoče fiskalno leto od 30. junija 1920 do 30. junija 1921 bo znašal $7,300,000.000. Državni izdatki tekom 19 mesecev po minuli vojni bpdo pa znašali $15,g74.984.000. Primerjajte ta ogromni znesek z vojnimi stroški, pa boste razvideli. kam gre denar ?
o so bile Združene države tudi v vojni se je potrošilo 11a leto; v civilni bojni pa $370,187.000, kar bi danes omaj za 3 tedne. Stroški za rekonstrukcijo po civilni li $370,187.000 letno; to bi zadostovalo komaj za en tedensko pokritje vojnih stroškov minule vojne.
Ali veste, kam je šel denar, katerega smo vložili v razna posojila Svobode (Liberty bonds) in v Vojno varčevalne znamke? (W. S. S.V — Mi ne vemo. Znano je nam le, da znaša danes naš državni dolg še nad $3.000.000,000 še neplačani računi vojnih izdatkov pa $2,500,-000.0(10. Vaši bondi so varni. Obresti boste.dobili vedno točno plačane in tudi vplačani znesek, ko nastopi doba dozorelosti bondov.
Za čase vojne je bil namreč en vladni uslužbenec 11a vsakih 6 vojakov armade in mornarice; vsled tega smo potrošili v 18 mesecih vojne toliko, kot Francija v 4 letih in 4 mesecih; Francija je izgubila v tem času toliko mož, kolikor je znašala naša skupna armada.
Toliko denarja se še ni nikdar izdalo od strani kake druge države v celi svetovni zgodovini. Ne moremo reči izdalo, ampak razsipno potrošilo. Vzrok temu je pripisovati, kčr se v tem času ni vporab-ijalo umestnih trgovskih in pravih metod, po katerih bi se vojno na praktičen način vodilo. Vse to se je pa izvršilo vsled tega, ker nismo' bili 11a vojno prijavljeni; vse je prišlo tako naglo. I11 dasiravno poteka že 16 mesec odkar jc bilo premirje sklenjeno, administracija še ne skuša zmanjšati ogromne izdatke v neposredni zvezi z vojno. Zahteva namreč vedno \yeč je svote v svojem proračunu. Kdo trpi pri tem posledice? Industrija ter ljudstvo, ker se mu nalaga vedno večje davke v pokritje plačevanja obresti državnega dolga.
odškodnino.
Po preteku 10 let: Znižanje dobave premoga zaveznikom; stražo pri mostu Koblencu se odpravi.
Po 15 letih: Konec obveznosti nabave premoga za entento. Vojaštvo 11a levem bregu reke Ren se umakne. Plebiscit v saarškeni ikra ju.
Prvo originalno potrdilo
o prejemu zaboja V. S. Keliei Shipment-a je dospelo v Chicago minulo sredo, dne 7. t. 111. popoldne.
Svoječasni chikaški zastopnik tega Reliefa, rojak Ivan Gottlieb je dobil tako potrdilno kartico od .Josip Flerin-a v Domžalah št. )9 z označbo, da je bil zaboj dne 16. marca t. 1. resnično prejet. Kartica je bila oddana v Domžalah ravnoisti dan.
Zaboj je poslal svojemu sorod-, niku rojak John Mesec, 1418 So. Keler Ave. v Chicagu.
Prc&estantizem v Združenih državah nazaduje.	s New York, N. Y. — List "Christian Herald" je obelodanil te dni uradno letno statistiko raznih verskih izpovedovanj, katero jc izdelal za 1. 1919 D. H. K. Carroll. To poročilo se nanaša preti vsem na gibanje protestantov v Združenih državah in izkazuje samo 96,000 vernikov prirastka med tem ko so protest a nt je v prejšnjih 9 letih napredovali za 771,947.
Pisatelj navaja pri tem vzroke, čemu je število nekaterih pro-testantovskih vernikov zadnje to* to tako padlo: vsled pomanjkanja pastorjev, denarja in vsled influence.
Na podlagi tega poročila se je skrčilo 1. 1919 v Združenih državah število metodistovsk.ih epis-Pravijo, da je vsega tega kriv samo en mož. Samo en mož bi bil kopalcev za 69.90, presbiterijan-lahko te ogromne izdatke preprečil, če bi bil uvedel pravi trgovski cev za 32,308, učencev Kristusa način pri celemu vodstvu vojnega kolesa. Prosili so ga celo njegovi (Disciples of Christ) zm 17,(Ko, lastni pristaši, da naj sestavi tak vrhovni vojni svet, kakoršen je bil metod, episkopaleev južnih za v Angliji in Franciji, ki bi bil vodil vse posle po enem načrtu. Kdo 16,404, severne baptist, kouven-je ta mož, ne homo tu navajali ker ga lahko vsak čitatclj ugane. cije za 9156, narodne baptist.
konvencije za 35,007, nrezbiteri-jancev (južnih) z«\ 8811; zdiužc-nih prezbiterijancev ;a 2976, Cumberland firezbiter za 1645 Welsh kalvinist. prezbiterijancev za 923 in norveških luteran-eev za 2410.
Francosko-belgijska zveza.
Bruselj, 9. aprila. — Ko bo enkrat rešeno luksenbut'Jko železniško vprašanje med Francijo in Belgijo, se bo podvzelo k orakt za. medsebojno vojaško, ali militari-stično zvezo.
Novi angleški poslanik za Združene države.
London, 10. aprila. — Sir Au-
kland Gcddes, novi poslanik Velike Britanije je danes odpotoval proti Washingtonu, D. C. kjer bo prevzel svojo diplomatsko službo, spremlja ga tudi njegova žena.
Od Geddesa se je na kolodvoru poslovil ameriški poslanik John W. Davis in A. Bonar Law, zastopnik angleškega parlamenta.
Komunikacija z Marsom.
London, 12. aprila. — Počenši opolhočKdhc 20. aprila t. 1. bo na tisoče brezžičnih brzojavnih aparatov širom zemlje skušalo stopiti v komunikacijsko zvezo z Mar som. Ta poskušnja bo trajala t dni. 'Znani strokovnjak Gugliel-mo Marconi je poslal na vse slične postaje potrebna navodila da naj bodo osobito dne 21. aprila pozorne pri signalizaciji ker ta dan bo planet Mars najbližje naše zemlje. .
3,
=
*****
K* S* K«
Cl&M
Jednota
B—only (Entrants 1915—1919 Inc.) Xutu—Actual and Contingent
Present Value of Future tfet Contributions. ............%	674,651.95
Admitted Assets rcedited to Class B. .......................................57,136.42
************** ***»*0»Q »0 » 09»»0»**0*»OOOMI »*»»**»*■>***'
Ustanovljena ▼ Jolietu, HL, due 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietn. driavi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. %
Telefon 1048. i I
od ustanovitve do 1. februarja 192J0 skupna izplačana podpora $1,732,129.36
GLA\^l UBADNIKI:
Glavni predsednik: Josejfo Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Math. Jemian, 332 Michigan St., Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik: Frank Opeka, 26 I«enox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 Chicago St., Joliet, m.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, HL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10 St., Wankegan, IIL Pooblaščenec: Ralph P. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni xdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago 8t., Joliet, ,111.
• NADZORNI ODBOR: Jesip Dund^, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111.
Martin Nemanieh, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. -	*
Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Mian. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, "Wis.
POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St-- Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNIODBOB: Anton Burgar, '82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wjo.
UREDNIK ''GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2187. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, ID., dopise, društveni vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLA8ILO K. S. K. JED NOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Total......................................... f	731,788.37
Liabilities—Actual and Contingent
Present Value of Protection...........................*	724,988.37
Actual liabilities under Class B.........................................J,800.00
Ponovno prosim, da cenjeno članstvo predstoječe poročilo pazno pregleda in prevdari, kaj naj bi se storilo, da bi se čimprej ko mogoče primanjkljaj docela odstranil.
Z bratskim pozdravom,	»
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. ^
Joliet, 111., 2. aprila 1920.
Total .........•.........................$	728,788.37
Surplus Dec. 31, 1919. ..........>................$	WO.flK)
Assets to Liabilities ........................^
Nashville, Tennessee, March 1920.	•
PREMEMBE ČLANOV IN CLANIC ZA MESEC MARC. . PRISTOPILI 6LANI.
K društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, HI. 2324« Ratieh Franc, rojen 1904,
R. 16, $1000. 23249 Korenchan Lovrenc, rojeh 1903, R. 16, $1000. 23250 Simee
POJASNILO.
Ker je predstoječe poročilo sestavljeno v angleščini, radi tega navajam tukaj glavne in važne točke v slovenskem prevodu, da bode vaakteremu lahko razumljiva vrednost .Tcdnote 31. decembra 1919. Opomba:—Pod št. T .p: označeno vrednostno stanje obeh razredov!
A in P> skupaj.
Pod St. II. j<> vrednostno stanje razreda A.
Pod št. III. je vrednostno stanje razreda B.	|r
VREDNOSTNI PREGLED K. S. K. JEDNOTE 3ll DECEMBRA 1919.
A. in B,
AKTIVA — Sedanja in prihodnja.
Točka 19—Sedanja in srednjeletna vrednost bodočih prispevkov ...............................$2,393,593.46
Točka 24—Priznana aktiva, manj $30,970.40, za stroškovni, bolniški, poškodninski in patrijotičen .sklad................................... 647,'709.14
Sprejeti ------------------------_	.
K druStVu sv. Jo««tfa štev. 2 v Joliet, IIL 23254 NenMtniČ Ivan, rojen 1897, R. 23, $1000. 23256 Krajcar Mihael, rojen 188», R. 30, $1000. 23256 Krajcar Ivan, rpjen 1887, R. 33, $1000. Sprejeti 7. ma^ca 1920. Društvo šteje 40« članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda »t. 4 v Tower, Minn. 23257 Nemani« Junj, rojen 1904, R. 1,6. $1000. 23258 Brula Matija, rojen 1903, R. 17, $1000. Sprejeta 14. marca 1920. Društvo štej* 111 član«»v(ie).
K društvu sv. Družine St. 5 v La Salle, IIL 23259 Savnik Josip, rojen 190.,, i R. 16, $1000. 23260 Auaee. Alojzij, rojen l»03, R. 17, .$1000. 23261 Bratkovič Ju« p, rojen 1875, R. 44, $1000. Sprejeti 7. marea 1920. Društvo šteje 144 članovr(ic). } K društvu sv. Jožefa št. 7 t Pueblo, Colo." 23262 Trontel Ivan, rojen 1904, 16, $1000. »prejet 21. niarca 1920. Društvo šteje 478 tlanov(ic). K društvu sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. 23264 Zalar Karo), rojen 1904, R. 16, $1000. Sprejet 14. marca 1920. Društvo šteje 259 članov(ie).
K društvu a v. Janeza Krst. št. 14 v Butte, Mont. 23265 Stefanič Jurij, rojen 1904, R. 16, $1000. 23266 Corše Josip, rojen 1893, R. 27, $1000. Sprejeta 10. marca 1920. Društvo šteje 181 članov(ic).
K društvu »v. Janeza Krst. Rt. 20 v Lronwoood, Mich. 23267 Sm&ltz Ivan. rojen 1903, R. 17, $1000. 23268 Biondič Steve, rojen 1891, R. 28. $1000. Sprejeta 27. marca 1920. Društvo šteje 57 -članov(ie).
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. 23269 Lukanič Peter, rojen 1902, R. 17, $1000. Sprejet 7. marea 1920. Društvo šteje 322 članov(ic).
K društvu *v. Petra št. 30 v Calumet, Mich. 23270 Grahek Franc, rojen 190:5, H. 16, $1000. 2:1271 Mrak Josip, rojen 1903, K. 17, $500. 23272 Orahek James, rojen 1901, R. 19, $1000. Sprejeti 14. marca 1920. Društvo šteje 270 članov(ie). K društ vu sv, Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kan s. 23273 Anžiček
Skupaj.............................
OBVEZNOSTI—Sedanje in prihodnje.
Točka 27 —Sedanja in srednjeletna vrednost obljnbljc
$ 3,041,302.60
Imbro, rojen 1891, R. 28, $1000. 23276 Pugar Alojzij, rojen 18*6, R. 34. $100«. Sprejeta 31. marca 1920. Društvo šteje 275 članov(ie).
'	. ■ ,r.n .. r_ i:______»s- t ...I
23277 Radež Frane, rojen
FRATERNAL BENEFIT SOCIETIES
VALUATION REPORT.
Mad«, by Grand Carniolian Slovenian Catholic Union as of December 31, 1919, to the Insurance Department of the State of Illinois pursuant to the requirements of law.
I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to items 24, 25, 32, 33, 34. 35, 37, 38, and 39 -of the Valuation Exhibit. Signature: Joseph Zalar. Official title: Supreme Secretary. } 7. State the method of valuation (whether level premium, preliminary term, etc.). Answer: Prospective Method—Level Premium.
Točka
-Aktiva (točka 26) . točko (36) ...
v primeri z obveznostim
. 86.06^
, n. JO, H>lUuu. ►WiCjrl it, luaiva ip^v.	> ------- V -- ■■
K društvu sv. Janeza Evang. št. 65 v Milwaukee, Wis. 23281 Zore Josip, rojen 1903, R. 17, $1000. Sprejet 7. marea 1920. Društvo šteje 145 člaaov(k).
l» J_______ ...	n.,1 ut 67 .. Tnlint T

19
20.
21
24.
2^. 37.
3 S.
T-'.
;-28.
129.
33.
34.
35.
36. 3 9. 40.
VALUATION EXHIBIT. ASSETS—Actual and Contingent
Present Mid-Year Value of Future Net Contributions. . $2,393,593.46 On Class A Entrants Certificates 1894—1914 inclusive
Death only ........................$1,718,941.51
On Class B Entrants Certificates, 1915—1919 inclusive
Death ............................. 674,651.95
Admitted Assets, less $30,976.40. General or Expense Funds, Sick, Disability and
Patriotic Funds ............................... 647,709.14
Liens, Loans and Interest thereon, on certificates valued according to the Prospective method.........
K društvu sv. Antona Fad. št. 87 v Joliet, 111. 23282 Plut Ilenrv, rojen 11)01, iR 19, *1000. Sprejet. 14. mutva 1920. Društvo šteje 110 Članov (ie V
K društvu Friderik Baraga ft. 93 v Chisholm. Minn. 232K3 Be«'a j Andrej, rojen 1x91 H. 28, $500. 232*4 Smičiklas Peter, rojen 1*92, R. 28, $1000. 233* . ,	.	v.	MA , .	Jenko J oh an, rojen 1887, R. 33, $1000. 23286 Skorjane Anton, rojen 18h<>. R. ::::,
RAZRED A (Pristoplih članov in clanic) vstevsi 1894—1914 letniKov.	Svrc;oti h. niarca 1920. Društvo *teje 129 čianov(ic).
..........K društvu sv. Jožefa A t. 103 v Milwaukee, W-U. 23287 Paulie Ivan, rojen
II.
AKTIVA—Sedanja in prihodnja.
Sedanja srednjeletna vrednost bodočih "prispevkov.. Priznana aktiva . . ................................
Paulie Ivan,
■ 1 -Kun r i 1*05, R. 25, $500. .Sprejet 6. marca 1920. Društvo šteje S9 članov(ic). .if l,i	| K društvu Marije «v. Rožnega Venea štev. 131 v Aurora, Minn. 23288
KovrvT-$1000. Sjtre-
$2,309,514.23
Ma
Skupaj...........................' • •
OBVEZNOSTI—Sedanje in prihodnje.
Sedanja srednjeletna vrednost obljubljenih podpor... 2,771.659.10 j 1887, b. »3 fiuoo.
. i (Vi	oru.<tvu sv.
Xara^le obveznosti razreda A .......................... ,)0',,u1u is88, r. 32, $1000.
Total . . Amount
Amount
of General or Expense Fund. of "Non-Admitted Assets". . .
. $3,041,302.60 3,408.95 5,257.99
Sknpaj . . ......
PRIMANJKLJAJ......
Aktiva v primeri z obveznostjo
III.
Marije
590,572.72 Josip, rojeu 1901, R. 19. $1000. 23289 Virant Ivan, rojen 1*93, R.
____ jeta 29. marca 1920. Društvo šteje 125 ^lanov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. 23290 June tija, rojen 1903, R. 16, $1000. 23291 Ribič Anton, rojen 1894, R. 25, $1000. 2:;2>L Stublar Anton, rojen 1879, R. 44, $1000. Sprejeti 8. marea 1920. Društvo šteje 122 članovi (e).
K društvu sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. 23293 leren.-ak Jurij, rojen M)0. Sprejet 15. februarja 1920. Društvo šteje 6? Člancv(k).
Mihaela št. 152 v So. Dcering, 111. 23294 Ma/.ar Daniel, rojen Sprejet 16. marca 1920. Društvo šteje 61 rlanov(io).
-*-I K društvu sv. Mihaela it. 163 v Pittsburgh, Fa. 23295 Surman Andrej, rojen
<fc 2 80^220 15 1903 R 16, $1000. 23296 Koren if Valentin, rojen 1886. R. 34. $1000. 23297 Bro-••"T	' ! ženič Mihael, rojen 1878. R. 42, $1000. Sprejeti 14. marea 1920. Društvo šteje
49o,705.92 jss elanov(ie).	, , ti .... .
82 33c/c i • K društvu sv. Jožefa št. 16S v So. Bethlehem. Pa. 23298 l'lym-hta M.hael. ••••••••	' 1 tojrn lfe<)0 o0 ^250. 23299 Oranfol Anton, rojen 1871, R. 40, $250. Sprejeta
,14. marea 1920. Društvo vteje.il elanov(ie).
LIABILITIES—Actual and Contingent
Present Mid-Year Value of Promised Benefits..... $3,496,647.47
On Class A Entrants Certificates, 1894—1914 inclusive
Death only . . .•.....................$2,771,659.10
On Class B Entrants Certificates, 1915—
1919 inclusive. Death............... 724,988.37
Aecrued Liabilities less $264.47 liabilities against funds
excluded from assets............................
Value of Unpaid Instalments......................
Xet Sick and Accident Fund......................
Credits to Certificates value on the "Accumulation". .
RAZRED B (Pristoplih članov in članic) vštevši 1915—1919 letnikov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. !>057 Zupančič Marija, rojena
37,361.05
AKTIVA—Sedanja in prihodnja.
Sedanja srednjeletna vrednost bodočih prispevkov Priznana aktiva . . .................................
Skupaj ... ...:........................* 731.788.37
OBVEZNOSTI—Sedanje in prihodnje.
Sedanja srednjeletna vrednost obljubljenih podpor Narastle obveznosti ... ........................
1896 r. 24, $1000. Sprejeta 14. marca 1920. Društvo šteje 259 članov(ie). . .... ! R društvi, sv. Janeza Krst. št. 13 v Biwabik, Minn. 9078 Frik Margareta. b<4,bi)l.H.)	■ - - — -
57.136.42
rojena 1904, R. 16, .$1000. Sprejeta 7. marea 1920. Društvo šteje 50 elanov(ie). * K druHvu sv. Jožefa št, 41 v Pittsburgh. Pa. 9079 Frander Marija, rojena

724,988.37 3,800.00
Skupaj...............................$
Preostanek 31. decembra 1919 ......................$
Aktiva v primeri z obveznostjo............... .....
728,788.37 3,000.00 .100.41%
nakar bo vsakteri lahko sprevidel, kako lep napredek smo imel Jednoti v letu 1919:
Total .........................................$3,534,008.52
Accrued Claims on General or Expense Fund. .......	$204.47
Assets (Item 26)'to Liabilities (Item 36) Combined	86.06%
Class A only .............................-....-.	82.33%
Class B only. .................................. . 100.41%
Form of Explanation for Publication.
(N. B. The following is to be used only where the ratio of assets to liabilities is equal to or in excess of 100%.)
41. The above Valuation of Class B indicates that, on the basis of the N. F. C. table of mortality with interest at 4 per cent, the future assessments of the society, at the net rates now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates of Class B a3 they mature by their terms, with a margin of safety of $3000.00 (or .41%) aver and above the statutory standards.
(N. B. The following is to be used when the ratio of assets %o liabilities is less than 100%.)
42 The above valuation of Class A is in conformity with the statutorjr requirements, and is not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise, but is made to determine the amount the Society should have on hand to pay its future obligations without change in the basis of collection on the assumptions that its mortality will be same as that set forth in the National Fraternal Congress mortality table and thai the rate of interest earned will be four per cent. State of Tennessee County of Davidson
Abb Landis, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary	-	_ ... t
who made the foregoing computations and answers to the questions I primanjkljaj koncem leta 1918 $623,133.63, ali aktiva v primeri z on
*bove ?et forth concerning the condition of Grand Carniolian Slovenian Ca-	-	- ----- - - ------ - - ' * y---
tholic Union as of December 31, 1919, and that the same are correct and tru«? t<*> the best of his information, knowledge and belief.
ABB LANDIS.
Subscribed and sworn to before me this 19th day of March, 1920.
S. B. Moser, Notary Public.
It the net reserve method is employed make no entry opposite these items, lie' re eive me hod is employed enter opposite these items the amount of reserve applicable thereto.
K društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklvn. N. V. 9082 Vidmar .Tohana, rojena i 1895. R. 25, $500. 9083 Zaje Terezija, rojeua 1888, R. 32, $1000. Sprejeti 1-'. marea 1920. Društvo šteje 126 članov(ic). i K društvu sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn. 9084 Dcbevc Margareta, rojena 1885, R. 35, $500. Sprejeta 8. marea 1920. Društvo Šteje 89 elanov(ie). K društvu Marije Vncbovzete št. 77 v Forest
9085 Okoren Paulina.
_________________________________________'orest City, Pa.
roicna 1904,R. 16,$1000. Sprejeta 14. marea 1920. Društvo šteje 170 članov (le).
K društvu Marije Pomagaj Št. 78 v Chicago, 111. 90% .Jorga Albina, rojena 1902 r 18, $1000. Sprejeta 21. marca 1920. Društvo šteje 189 članov(ie).
K društva Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. 9087 Rogma Frances rojena 1904. R. 16, $1000. 9088 Delost- Johana, rojena 1887, R. 32, $1000.
i pri rojena 1903, r. 17, $1000. 9094 Reposh Marija, rojena 7. marca 1920. Društvo šteje 112 članovi(c).
K društvu sv. Veronike št. 115 v Kansas City.
rojena 1890, R. 29. $1000. Sprejete Kans. 9095 Shute Marija,
i • v,	• "t„ Ivrxiiino 1004 R lf> £1000 Snreieta 14. marea 1920. Društvo šteje 93 članov(ie).
Koncem leta 1919 je znašala skupna zavarovalnina članov m cia- » »jn^ / , '
št. 127 v Waukegan, 111. 9096 Fmek Valentina J., rojt-na a ^ lotvi K 1«? tioioo. Spreieta 28. marca 1920. Društvo šteje 71 članov(ic). ,
9097 Hull Julija, rojena
nir- (razreda A in B skupaj) $10,364,500.00. N« podlapi proračuna	R $1000< sprejeta
morali imeti v blagajni 31. deccml.ra 191» $1,103,054.01, kar bi „«-; K	^Vlift^^'lhSJv. 07 fl»„ov(i«).
pravilo Jednotino stanje 100% solventno. Ker smo pa nneli koncem	Ane št. 150 v Cleveland, Ohio. 90^8 Supan Justine, roj
SS.:
minulega leta čistega premoženja le $610,348.09, vsled tega znaša,]Jfi-; 1902, R. 18, $1000. Sprejeta 21. marca 18
ift qo y Hruo-o besedo rečeno: K dnšlvu «v. Mihaela št. 152 v So.
O.yz, all Z arugo oeseao ri.it..IU |^	H ^ $10<)0 Sprtjeta 14. marca 1920. Društvo šteje bi elanov(u
manjkljaj koncem leta 1919 $495,705 Aktiva v primeri z obveznostjo jc znašala 86.06%
rojena
1920. Društvo šteje 69 članov (ie). Deerlng, IIL 9099 Ru^-i^ Katarina.
K društvu sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn. 90100 Perušič Jožefi na, rojena
Če vzamemo poročilo za leto 1918, bodemo prevideli, da je znašal; 1903, R. 17, $1000. 9101 Puh*k Marija, rojena 1882, R. 37, $1000. Sprejeti 21.
[ man'a 1920.'Društvo Šteje 74 elanov(ic). i K društvu Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio.
9102 Grdina Kata-
veznostjo koncem leta 1918 je znašala 82.91%. Z drugo besedo rečeno, rina, rojena 1903, r: 16, $10<K). 1>103	^	"n^^vl'
J	' --- -- - -	- • 9104 Koželj Franca, rojena 1882, R. 38, $1000. Sprejete 5. marea 1920. Dru-tvo
SCHEDULE
(1)
Mortality and Interest Assumptions Used
Form
(2)
of Certificates
In
(a) Calculation of rates
(b)
In Valuation of
Certificates N. F. C. at 4% N. F. C. at 4%
Class B—Entrants 1894—1914
Ordinary Life Class B—Entrants 1915—1919 Ordinary Life
Totals,
šteje 213 članov(io).
K društvu sv. Mihaela Št. 163 v Pittsburgh, Pa. 9105 Skorčič Jtozalija, roicna 18Q0 R 29, $1000. Sprejeta 19. marca 1920. Društvo šteje 88 članov(ie).
K društvu Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn. 9106 Fink Angela, rojena 1903, R. 17, $1000. Sprejeta 21. marca 1920. Društvo šteje 48 Članov(ie).
K društvu Marije Pomočnice Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis. 9107 Ja-nežič Franca, rojena 1904, R. 16, $1000. Sprejeta 14. marea 1920. Društvo šteje 26 čanov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa, 910« Rogan Alojzija, roicna 1895 R. 25, $1000. 9109 ITeletz Ana, rojena 1877, R. 43, $1000. Sprejeti
J	'______«i yA oi	I/i \
(3)
Certificates in Force Dec. 31. 1919
(4)
No.-
Formula Used in Valuation "!lass A and Class^ B—Ordinary Life Value of Benefits-Ax-fn+MsXSx+n Value of Contributions P.i2xXa»2X,J-n+1 - X Sx+n
• Amount $7,688»750 2,075,750. ^ "10,364,500 T
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION. VALUATION EXHIBITS 1Z/31/19 Class A only (Entrant* U94—1914 Inc.) Assets—Actual and Contingent
Present Value of Future Net Contributions...............$1,718,941.51
Admitted Assets credited to Class A
primanjkljaj se je tekom leta znižal za-$130,427.71, ali aktiva v pri-| meri z obveznostjo se je leta 1919 zvišala za 3.15%. Ker je bil pa primanjkljaj leta 1918 zelo visok, radi velikega števila umrlih za influ-enco in pljučnico, zaradi tega se tudi ne moremo veliko opirati na primanjkljaj iz leta 1918. Vzemimo za vzgled Jednotino stanje iz leta 1917. Koncem leta 1917 je znašal primanjkljaj $515,968.71 in aktiva v primeri z obveznostjo jc znašala 85.99%. Iz predstoječih številk, oziroma poročila je razvidno, da se jc z letom 191*9 ta primanjkljaj znižal za $23,262.79 in aktiva v primeri z obveznostjo med 1917 in 1919 fjn~^rca'i920. Društvo šteje 31 članov(ie). se je zboljšala za .07%.	'	. j ■	su&pendovani člani.
Z največjo zadovolnostjo moram pripomniti, da napredek stanja ^ družtva 9V Štefana št. i v Chicago, 111. 21036 Fujs Stefan. R. 23. $.-»oo. Jednote tekom leta 1919 je bil povsem povoljen ill to radi tega, ker se j21117 Zavratnlk Feliks, R. 26, $500. Su.nendovana 7. marca 1920. Društvo šteje
je primanjkljaj, kateri je bil prizadet Jednoti vsletT " influencetako i 215	9V Jožc^a ;t 7 v Pwbi0> Colo. 13881 Novak Anton, R. 32. $1000.
hitro nadomestil in poravnal. Ko sem pri scii glavnega, odbora jami-; Huspollljovan l^. marea 1920. Društvo šteje 47s rianov(if ).
arja meseca minulega leta priporočal posebno doklado, sem imel pred! G(1 društva sv. Jciefa št. 12 v Forest iCty, Pa. 18913 Princ Franc R 27 v • ri ,	t . • , ., T J :• • 1 1 • • j „ 1Q18 4,1000 18837 Zupančič Franc, R. 3-8, $1000. Susp. 14. niarca 192«. Društvo >teje
očmi velikansko rano, ki je bila Jednotmi blagajni zadana v letu 191». ^iuuu.	.
Bal sem se, če se nekaj ne ukrene, bodo aktiva v primeri z obveznostjo koncem leta 1919 padla pod ono iz leta 1917. Danes pa moram reči, da je vsak član(ica) lahko ponosen na lep napredek, ki smo ga imeli tekom minulega leta. To naj bode v dokaz vsem onim, ki so mogoče go drnjali nad ase? ' ^ . - * • . ..	i—•»— —
nosti in potrebe skozi 11 mesecev
259 članov (ie).
Od društva sv. Janeza Krst. št. 14 v Butte, Mont. 12572 Deutsehman Matija. R "O $1000 Susnendovan 17. marea 1920. Društvo šteje 180 elanov(ie).
Od društvaZv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. 23076 Patrieh Alojzij. R. 22. $1000 Suspendovan 31. marca 1920. Društvo šteje 152 Članov(ic).
društva sv. Jane-za Krst. št. 20 v Iron wood, Mich. 20036 Kure Jos p,
590,572.72
Total ..............
Liabilities—
Prpt:<anf Voiue of Projection
Actual liabilities under Class A
.Actual and Contingent.
r
$ 2,309.514.23
.$ 2,771,659.10 33,561.05
Total .............. • • •
Deficiency Dec. 31, 1919 Assets to Liabilities.....
$2,805,220.15 $ 495,705.92 82.33%
, 0 Jednote da naše delo še'$1000. 1608 Filip Ivan. r. 36, $1000. Suspendovan 20. marca 1920. Društvo štej« '	. ,	• 269 članov(ic).
in skrbi. Zgoraj omenjeni	društva Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. 20217 Adlešič Franc, R. 35,
kni -znižal nod Ollim iz leta	Susoendovan 7. marca 1920. Društvo šteje 148 članov(ie).
Opozoriti pa moram celokupno članstv ni končano. Čaka nas še veliko težav, dela
primanjkljaj $495,705.92, čeravno se je dokaj znižal pod onim iz ieia	$500< Suspendov„ , 4A „.... VI. lolat u u .
iaio 1 1 , v. - . . TW , r «	r»a društva HV. Barbare St. 40 v Hibbmg. Minn. 19164 Marolt Franc,.-R. 1
1918, se bo moral na vsak način odstraniti. Zategadelj ze sedaj ome-	^^^^ ?5. marea 1920. Društvo šteje io« ^nov(ic).
njam, da prej ko bo mogoče to doseči, treba bo še precej dela lt^po- T od <ir^5ta 8V# j0/.efa št. 43 v An^eond* Mont. 19111 Bosr-nr r 44
$1000. 19110 Tomac Matija, R. 37, $1000. Suspendovana 1. april
žrtvoval nost i. Uvcrjenpa sem, da z dobro in trdno voljo, se bo vse doseglo. O tem hočem o priložnosti obširneje spregovoriti.
Kar se razreda B tiče, naj pripomnim, da je docela solventen in aktiva v primeri z obveznostjo tega razreda znašajo 100.41%.
$1000. 19110 Tomac Matija, «. ?iuw. nuspenaovana i. aprila 1920. Društvo Šteje 112 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. 16711 Kulaj Daniel, R 22. $1000. 21691 Ruako Simon, R. 30, $1008. Su*i»endovaiia 7. marea 1920. l)ru-štvošteje 208 članov (ie).

Od društva Marije ^m žalosti it. 50. v A^gkc^^ ^ iBpfiM
R 17. $500. Suspendovan 14. marca 1^20. Društvo St-ejeT73 ČTaliM'{Itj:
Petra in Pavla št. 61 v Iron Martin, R. $500. 8uspen.lovaa 31. marca 1921). Društvo *teic pl #lanov(tc).
Od društva sv. Alojzija it. 52 v InuianapoKs. Ind. R. 32. $500. 22812 Vidmar Ivan. B. 44, $500. Sn*p. iS marca 1»20. Društvo štej«*
118	p?tra iB pavu 6., v Bradley, tli. 1173* Makovete Frane,
R. 2*.:*mo<TSiwncn.tovan 20. Marta 1^20. DroStvo Štelo 28 Menov.(io>.
Od društva sv. Cirila in Metoda Ar. 59 v Kvoletb. Minn.	LuAirt Fran<-.
R. 32. $1000. Suspendovan 14. nunc* 1«20. Društvo šteje 184 članov (te).
Od društva sv. Lavrene« št. 63 v Cleveland, Ohio. 1JJ594 Juhied Akflzij, $500. SuapendoVaU 20. marca 1920. Društvo Šteje 205
Od društva sv. Janeza Evaujf. St. «"> v Milwaukee, Wis. 20903 Rajer Jožef, R. 32, $500. Suspednovan 15. marca 1920. Društvo šteje 145 ilanov(ic).
Od društva Vitezi »v. Martha »t, "" ▼	111. .13456 Martin Orane. R.
28, $1000. guspendovan 29. mmrs 1920. Društvo šteje 49 Ha nov ( w >.	•
Od društva »v! Juri i a it. 7:; v Tol-u-a. Itt 18752-'Dvorak SMty R- 3->%$1000. Snspendovan 28. marca 1920. Društvo šteje 3» članov (1.0). V	• f*
Od društva sv. Jurija št. 100 v Lntuda, Utah. 10420 Plut Ivan, R. 3% $o00-Suspendovaji 24. marca 1920. Društvo šteje 3 č-lane(kc).
Od dru*ti Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. 199928 Polja Josip, R. 3d. $1000. Suapcniovan 22. marca 1920. Društvo šteje 171 članov(ic). " .
Od društvu sv. Petra iu Pavla št. 89 v Etna, Pa. 17720. R101 Slavo R. 18, $1000. 22070 Frluetic Slavo. R. 18. $1000. 21419 Brajkovič Ivan, R. :20, f M. 22021 Jakonec Mihael. R. 21. $500. 18400 MalHKv Jurij, R. 22, $1000. 20597 Vuk-manic Andrej, R. 24, $1000. 12195 Prasin Pavel, 1* £5, $1000. 20909 Bo k an Ivan, R. 28, $1000. 20178 Kasunič Imfcro. R. 28, $1000. 15*79 Twhaj Stefan, R. 28, tlOOO. Siwpendovani 10. -marca 1920. Dro*tvo šteje 119 elwrfie). . •: n Od društva sv. Petra in Pavla v Rankin, Pa; 18870 Martinov Mak«. R. 24. ' «000. 8dMMadovan 21. marca 1920. DroStvo Šteje 110 članov
Od društva Friderik Baraga št. 90 v Ckisholm, Minn. 22154 Gregonč Anton, R. 39, $500. Suspemtovan 14. marca 1920. Društvo šteje 129 članov(ic).»
Od društva sv. Jožefa Ji 112 v Ely, Minn. 20151 Mitten Ivan, R. 34, $1000. Suapendovan 23. marca 1920. Društvo *teje 71 članov (ic).
Od društva Marije Rožnega Venea št> 131 v Aurora, Minn. 220*1 Karakai Tomaž. R. 23. $1000. 8451 Mavrinšck Anton. R. 29, $1000. 21675 Vlajfttflvan, R. 30, $1000. 22610 Ravnikar Valentin, R. 39. $1000. 22277 Cerar An toil, TI. 40, *t(*K). Buspemiovani 29. nmrea 1920. Društvo šteie 125 članov(ie). - »
Od društva »v. Janeza Krst. št. 143 v Joliet. Ill, 18883 Perše Martin. R. 16. $1000. Suspendovan 25. februarja 1920. Društvo šteje :*2 članov (k).
Od društa sv. Mihaela M. 152 v So. Deering, 111. 21328 Bosandič Ivan, R. 10,. $1600. Saapendovan 17. marca 1920. Društvo Šteje 60 članov (te).
Qd društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. 22S79 Baša Ivan, R. 25, $1000. Suspen.lovan 20. marca 1920. Društvo šteje 88 članov (ic).
SU8PENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. 8764 Protnik Ana. R. 25, $500. Suspendovana 20. marea 1920. Društvo šteje 469 članov(u# _ .
Od ilrwtva sv. Petra št. r Calumet, Mick. 2717»Kotze Marija, R. 24, $1000. Suspendovana 20. marca 1920. Društvo šteje 269 elanov(ic).
Od društva Vitezi sv. Martin« št. 75 v La Salle, 111. 6130 Orane Ana, R. 33, j ] 000. Suspendovana 29. marea 1920. Društvo šteje 49 članov (if).
Od društva Marije Pomagaj št. 121 v Little Falls, X V. 4662 Kune Marija. R. 19. $500. Suspendovana 7. marca 1920. Društvo šteje 48 Članov (&)•
Od društva Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth. Minil. 8692 Stimae. Božali ja, R. 23, $500. Suspendovana 22. marca, 1920. Društvo šteje 48 elanov(ic),
Od društva Marije Sedem žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. 7449 ?avlovič Stoja, R. 39, $1000. Suspendovana 28. marea 1920. Društvo šteje 156 Članov(ic).
8USPENDOVAN1 ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. fttefana št. 1 v Chieago, 111. 19433 Bani« Anton, R. 26, $1000. Zopet'sprejet 7. marea 1920. Društvo šteje 215 članov (ic).
K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. 1402 Mohar Josip, R. 34, $1000. Zopet sprejet 10. marca 1920. Društvo šteje 469 Članov (še).
K društvu Vitezi sv. Florijana St. 44 v So. Chieago, 111. 6677 8tajduhar Jakob, R. 19. $1000. Zopet sprejet 7. marca 1920. Društvo šteje 208 člnnov(ie).
K društvu sv. Jožefa »t. 57 v Brooklyn. N. Y. 16574 Baueh Martin, R. 23, $1000. Zopet sprejet 6. marca 1920. Društvo šteje 126 članov(ie).
K društvu sv. Janeza Evang. št. 65 v Milwaukee, WHs. 22255 Reberaišek Martin, R. 22, $.500. Zopet sprejet 15. marca 1920. Društvo šteje 145 članov(ie)^ K društvu sv. Alojzija št. 95 v Broughton, Pa. 20167 Stašek Jakob, R. 30, $1000. Zopet sprejet 14. marea 1920. Društvo šteje 70 elanovOc.,.
društvu Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Miuu. 21673 Serkič Alojrzij, R. 28. $1000. oZpet spejet 29. marea 1920. Društvo šteje 125 članov(ic).
K društvu sv. CLrilp in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn.. 16605 Grahek Franc, R. 29, $1000. Zopet spreVt 21. marea 1920. Društvo šteje 98 članov(4e).
K društvu sv. Jožefa št. U8 v Bridgeport. Conn. 21388 Petek Martin, R. 32, $500. Zopet sprejet 21. marea 1^20. Društvo šteje 64 članov (ie).
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. 1008 Mohar Julija, R. 27, $500. Zoper sprejeta 10. marca 1920. Društvo šteje 469 članov(ic).
K društvu Marije čistega Spočetja št. 80 v So. Chieago. IU. 5532 Hočevar Marija. R* IS $1000. Zopet »prejeta 21. marca 1920. Društvo šteje 134 članov(ic).
PRESTOPILI ČLANI, ^ m • ' f- ^
Od društva sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. k društvu sv. Štefana št. 1 v Chieago, ni. 20765 Zakrajšek Albin, R. 17, $1000. Prestopil 7. marea 1920. Prvo društvo šteje 126. drugo 215 članov(ic).
Ud društva sv. Barbare vt. 23 v Bridgeport, Ohio, k društru *v. Vida št. 25 v Cleveland. Ohio. 15683 Hočevar Franc, R., 17 $500. Prestopil 8.-nuwca 1920. Prvo društvo šteje 38, drugo 469 članov(ic).
Od društva sv. Jcžrfa št. 110 v Barberton, Ohio, k društvu sv. Vida št. 26 v Cleveland. Ohio, 19S30 Praprotnik Johan, R. 34, $1000- Prestopil 8. uiarea 1"920. Prvo društvo šteje 53, drugo 469 članov(ic).
Od društva sv. Jeroniina št. 153 v Canon«bnrg, Pn., k društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohip. 22436 Verhovee Jakob. R. 22, $500. Prestopil 21. marca 1920. Prvo društvo šteje 74, drugo 53 elanov(ie).
Od društva isv. Antona Pad. št. 721 v Ely, Minn, k društvu Marije Rožnega Venca št. 131 v Aurora. Minn. 20611 Boben Ivan, R. 25, $1000. Prestopil 27. februarja 1920. Prvo društvo šteje 89, drugo 125 članov.
- O«! društva <iv. Srca Je^UMivega št. 7-0 v St. Loui*. Mo., k društvu sv. Družine n. 136 v Will ar d. Wis. 21978 Lovše Alojzij, R. 27, $500. Prestopil 22. marca-1920. Prvo društvo šteje 97, drugo 68 članov (ie).
Od društva sv. Antona Pad. št. 71 v Crabtree, Pa., k društvu Marije Sedem žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. 18854 Varbanič Ferdinand. R. 23. $1000. 18070 Barkovič Anton. R. 37. $1000. 17085 Lovrenc .Tndre.i, R. 38. $1000.. Prestopili 14. marca* 1920. Prvo društvo šteje'4, drugo 275 članov(ic).
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., k društvu sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn. 5852 Sončar Marija. R. 27. $1000. Prestopila 13. marca 1920. Prvo .društvo šteje 153. drugo 74 članov(ic):
Od društva sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo.% k društvu *v. Družine št. 136 v Willard, Wis. 7616 LovSe Terezija. R. 26, $500. Prestopila 22. marca 1920. Pno društva šteje 97, drugo 68 članov(ie).
Od društva sv. Antona Pa<L št. 71 v Crabtree, Pa., k društvu Marije Sedem žalosti št..50 v Allegheny, Pa. 6016 Barkovič Barbara. R. 34, $500. Prestopila 14. marca 1920. Prvo društvo šteje 4, drugo 275 ilanov(ie).
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pu., k društvu Marije Pomagaj št. 147 v Rankin, Pa.. 2609 Jozvac. Magdalena. R. 23, $10000. Prestopila 21. marca 1920. Prvo društvo šteje 155, drugo 43 članov(ic).
Od dTuštva p v. Ane št. 123 v Bridgeoort. Ohio, k društru Marija Magdalena it. 162 v Cleveland, Ohio. 8026 Hočevar Marija, R. 19, $1000. Prestopila 1. marea 1920. Prvo društvo šteje 61, drugo 213 članov(ic).
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City. Pa. 20435 Lipovec Frane, R. 31, $1000. Odstopil 14. maTca 1920. Društvo šteje" 259 članov (ie).	u
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukesran. 111. 22980 Bari« Jožef. R. 16, $1000. 15037 Krti Frane, R. 18. $1000. Odstop. 14. marca 1920. Dr. šteje 173 članov(ie).
Od društva sv. Jurija št. 64 v Etna. Pa. 21598 Zalar Franc, R. 45, $500. Odstopil 25. marca 1920. Društvo šteje 99 članov(ic.)
Od društva Marije Vnobovzete št. 77 v Forest Citv, Pa. 20089 Uršie Ivan, B. «8. $1000. Odstopil 29. marca 1920. Društvo šteje 171 članovic).
Od društva Marije Sedem žalosti št. 84 v Trimountain. Mich. 15546 Pintar Jurij. R. 31. $1000. Odstopil 26. februarja 1920. Društvo šteje 20 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. Jerman Ivan, R. 24, $1000. Odstopi! 17. ni area 1920. Društvo šteje 35 članovic).
Od dhištva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. 22159 Zalar Tvan. R. 38. $500. Odstopil 2. februarja 1920. Društvo šteje 66 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. 21725 Hajdinjak Ivan, p. 25, $500. Odstopil 21. marca 1920. Društvo šteje 64 članov (ie).
Od društva sv. Jožefa, št. 168 v So. Bethlehem, Pa. 22963 Gc.milar Anton, JI. 38. $250. O.Vstopil 14. marca 1920. Društvo šteje Sl člariovie)"	(
ODSTOPILE ČLANICE.	i. . > n
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan. IU. 7502 KrMč JJarijn. R.' 26. $1000. Odstojila 14, marca 1920. Društvo šteje 173 čtfnov(ie).
Od društva Marije čistega Spočetja št. 80 v So. Chieago, 111. 4970 Jarvszn-ck Marija, 18. $1000. Odstopila 21. marca 1920. Društvo š|eje 134 članov(ic).*
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. ^445 Hajdinjak Kacolina, R. fil, $500. Odstopila 21. marea 1920. Društvo šteje 64 člaonv(ic).
Umrii so v Ljubljani; Fran Yi-
eie, železn, podiira^tiik v p., let, — Karel	sin bančnega
uradnika, 2 meseca. — Marjana
Šuštersič, zasebniea, 80 let. — Marija Polajnar; mestna uboga, 76 let. — Oskar Ferene, sin elektrotehnika, 1 me«ee. — Ivan Gotšie, mestni ubožec, 82 let. —r Josip Dq-iar, natakar; 44 let. — Stanislav Jankovič, sin železn. premikaea, 2 leti.
Umrla je dne 24. februarja v vasi Rebro, župnija Moravče, Terezija Osolnik.
Umrla je v Celju 29. sveeana na težki pljučnici in legarju učiteljica ffdena. Ema Lilekova. Težko prizadetim staršem, ki jim je vojna vzela sina edinca in sedaj še težka usoda edino hčerko, naSe' ploboko sožalje.
Slika Matere božje na platim slikana, I1« metra visoka, \r popačenem okvirju, 4000 kron vredna, je bila ukradena v vojaški kq£>eliei v Spodnji Hiški.
Dragi sladkor. V neki trgovini se je prodal kg. sladkorja za 52 K. Dobiček je vsekakor velik, ker stane zdaj v prosti trgovini na debelo kilo sladkorja 42 K. O zadevi bo razsojal centralni verižniŠki urad.
Ujetniki se vračajo. Tekont današnjega dneva, dne 27. febr. še pripeljeta v Ljubljano dva vlaka vojnih ujetnikov iz Italije. J Triulnfi nage cenzure. Veliko i nemško založništvo Ilerderjevo je ' izdalo dve Meškovi povesti v nem-i skem prevodu. Prevajalka baroni-!ea Conrad Eybesfeld je poslala 'nekaj izvodov knjige pisatelju in j Družbi sv. Mohorja." A kaj je istorila naša cenzura t Zavrnila je ; knjige in jih vrnila odpošiljatelji-ci v Weimar. Cenzor — upajmo, da niso vsi taki^— najbrž nemški brati ni znal, ter ga je knjisra, ee-lo nemška, navdala gotovo z ue-j prijetnim strahom. Ce bodo take sorte cenzorji zidali okoli nas kitajski zid, se obeta n^ši kulturi slaba bodočnost.
Inozemski časopisi se. od »st r&ni vojaške cenzure od 6. februarja dalje sploh ne cenzurirajo in jih poštni urad vee ne pošilja na Vojaško cenzuro.
j Ne napenjajte preveč loka! Centralizem je v'Jugoslaviji v toliko, potreben, da se bo mogla država na zunaj braniti in znotraj red o-hraniti. Tisti, ki hoče*) vse centralizirati, pa državi škodujejo, ker delajo med naro*lom upravičeno nevoljo in napravljajo nered. Čemu je treba natezati šolstvo na eno kopito in tako ljudi j dražiti? Troje verstev v državi ne bo rado zlezlo pod klobuk never-stva. Zato se oziraj šola na vere in ne bodi dekla nevere. Različna je tudi izobrazba troedinega naroda. Xa Hrvatskem je en mijjon odraslih analfabetov. Potreba bi bilo tam fiOOO novih ljudskih šol. V Bosni je 85% analfabetov in v Makedoniji nič manj. Xa Sloven-jskem jih ni niti 10%. Če bo država, kakor- zahtevajo centralisti, povsod sama šole zidala, potem bo-j mo morali Slovenci žrtvovati 3-| gromne vsote za zgradbo navili i šol na jugu. Na teni polju bi bilo jpotrebno razmerje 1:4. Kar s^ ti-! če šel, imamo Slovrenci dana rje, doli na jugu pa krone. :
Tudi tihotapce ščiti zakon. —
! Naš nekdaj tako mjrni Puštal in | njegovi sosedje Sv. Ožbalt, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Katari-
ma in Oblaku so dali tudi nekaj j'paklcov" tobaka, da so molčali. Ženski sta bilj zel0 prestrašeni in sta jokali, ko so ju ustavili in sta prosili, da naj ju ne pobijejo.
Dolžnost sprejemanja dinarskih in kronsko-dinarskih bankovcev. Ker so se/zgodili slučaji, da niso hoteli poKahiežniki sprejeti v plačilo kronsko-dinarskih bankovcev in so zahtevali dinarske bankovce Narodne banke kraljevine Sirije, razglaša ministrstvo notranjih del sporazumno s finančnim ministrstvom, da ni nobene razlike v vrednosti med kronsko-dinaskim bankovcem Narodne banke kraljestva SHS in med dinarskim bankovcem Narodne banke kraljevine Srbije. — Oba bankovca sta zakonito plačilno sredstvo, Vsakdo lahko izpolni svojo obveznost v enem ali drugem in bo vsak,, kdor ne bi hotel sprejeti v plačilo kronsko-dinarskih bankovcev, najstrožje kaznovan. .
Dunajski otroci v inozemstvu.— Meseca januarja je odšlo v inozemstvo krog 17,000 dunajskih o-trok za prehrano. Isto število bo odposlanih tudi v mesecu februarju. tako da bo 34,000 nemških Otrok v dveh mesecih ohranjenih nemškemu narodu. Prebivalstvo Dunaja. — Na
čili rum v kozarce in pili ter po-nujalijjiti. tudi drugim. — V isti noči so vdrli tatje v hišo posest-niee Zadnikar po domače &tupn-rice na Dobrovi, ter odnesli prav vso obleko, masi in jajca. Ljudstvo je prestrašeno in zahteva, da se taka golazen že enkrat za-tre!
Velik požar v Radovljici. —7.
marea dopoldne jg Predtrgom pri Radovljici izrulmil velik požar, ki je upepelil 8 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, (iasit so prihitele požarne brambe od blizu in daleč, iz Tržiča, Kranja in drugod. Tudi ljudstvo z vsfh krajev Gorenjske je hitelo v Radovljico pomagat. Kako je ogenj nastal,( ni še znano.
Požar v Kotredežu. Velik požar je uničil te dni cerkveno hišo v Kotredežu; škode je 60,000 kr., cerkovniku Francetu K reže tU je požar povzročil 1300 kron škode. Ptwestniku Posata je pa uničil požar h£o in kozolec in ima 130,-1 000 kron škode. Gospodar ni do« j ma in ima posestvo v najemu; njegovemu najemniku Jožefu j
pričelo 4ne 1, marea in bo trajalo nekaj dni. zakaj zabojev je 3422.
VLjubJjano jih bosta pripeljala dva tovorna vlaka tekom enega
letina. Ko bo cela pošiljatev v Ljubljani v skladišču "Balkan"
bomo takoj poslali obvestilo posameznim -prejemnikom. Kontno
bili vsi trije zastopniki zgoraj o-men jene "Pomožne akcije" cel pretekli teden v Trstu • zaposleni z izkrcavanjem, so neki "prizadeti" v enem tukajšnjih dnevnikov dnp 29. februarja prosili od nas pojasnila, kdaj dospe pošiljatev". in v. istem . dnevniku je dne 3. r^irca *—\V naši nenavzoČnost i in brez naše vednosti •— na dotično vprašanje odgovoril neki g. Štrukelj. Vrnivši se iz Trsta, smo bili epozorjeni na ti dve notici in izjavljamo; 1. g. Štrukelj ni imel in nima s to našo pošiljatvijo najmanjšega s-fika; 2. g. Štrukelj ni dobil niti od "Pomožne akcije v Ameriki" niti od nas treh zastopnikov nikdar najmanjše pravice, vtikati se v to pošiljatev; 3. pošiljatev, katero sDremljauio mi trije. spodaj podpisani zastopniki,
Cestniku je povzročil požar 13,- cdina pomožna akcija ameriš-000 K škode. Požar je nastal, kih Jugoslovanov, izza zadnjih ker v bližnjem gozdu sekajo ; gostih mesecev, ki nima nikakrš-varji smreke in kurijo z vejami;	trKOvskeo-a namena ali zna-
iskre je zanesel vihar na streho ^ končno z veseljem javlja-eerkvene hiše, kar je povzročilo m0> da je jUR0si0vanska vlada v
požai'-	Belogradu ugodila naši prošnji za
Jugoslovanski delegati se ude- j 0]>r0stitev ear inc. — V Ljublja-ležujejo konference ministrskih! ni* dne 4 maix?a 1920 jamCK T>P. predsednikov. London, 1. marea,j^. x Jakšič. Rudolf Per-
Dunaju se je izvršilo ljudsko šte- Konference ministerskih predsed-'^^
t je. ki jo pokazalo, da Dunaj ne šteje več dva milijona prebival-eev; število je padlo na ono stopnjo, na kateri se je nahajalo pred 10. leti. Število je namreč padlo za 1555.000 oseb. Žensk jc 135.-320 vpČ nego moških. Vzrok manjšega števila je nekaj tudi ta, ker je mnogo dunajskih otrok na deželi in se vsi Dunajčani še
nikov so se udeležili naši jugo-i slovanski delegati. Angleško časopisje pozdravlja ta korak z zadovoljstvom in goji upanje, da
privedejo direktno pogajanja Jn- doKlej Mmenjanih za 50
goslovanov z Nittijem do ugod^f,.._______ ............;
nega rezultata, vsled česar bi na-daljna Wilsonova intervencija ne bila ve potrebna. Iz ministrstva za zunanje zadeli i.so vrnili i/ uietništva Umrlii-lve. Absolvirani pramik Boris, . . . .	., ,. . , iijcumn«. I uniji r . n , izmenjavi ie tupatam sila bi-
vost je bila zadnje čase večja, F urlan m d h. fll. Pavel Breznik,	^ topan^ _ XoVo
število roistev ie .nadalo. čudno sta imenovana za pisarja 11. raz-;	^ reforme, zlasti
reda pri ministrstvu za zunanje .	. .. . . .
j *	izmenjave je odkril neki eko-
Imenovan ori finančni proktt-1f «^vnjak katera se raturi. Za višjega finančnega sve>» plodonosno obnesla.
tnika pri finančni prokuraturi v	6- m4a(r<a; ,
Ljubljani je imenovan finačni Boj zaradi mlatiskega pusel-
ca". Dne 9. avgusta 1919 so mla-
Izmenjava bankovcev. Pri glavni blagajni delegacije ministr-strstva financ na Krekovem trgu je silen naval. Kakor čujemo, je
milijonov bankovcev, od teh je bilo 2% zaplenjenih. Tupatam nastanejo pri iziuenjavi silne zmešnjave. Izmenjava sploh temelji na zelo nerodnih bankovnih principih.
število rojstev je padalo. Čudno pa je to, da je zrastlo število samostojnih gospodinj za 40.000. Radi tega je pomanjUauje stanovanj še vedno občutno.
Nova slovenska vlada je sestavljena samo iz zastopnikov Slovenske Ljudske Stranke, ker sta liberalna in socialistična stranka odklonili sodelovanje v vladi.
svetnik Hubert Souvan.
V jetniki iz Italije. Kakor
Ijajo
til i pri Lekšetovih v Jarčvrhti pri Bučki. Po tamkajšnji navadi so izročila dekleta fantom - mlati-čem šopek cvetlic v varstvo. Veli-
jav-
iz Dubrovnika, jc italijans-Vlada je tedaj sledeče sestavi je-1 ka vojna ]adja pripeljala 2200
na: Predsednik: dr. Janko Brejc, j nn£ih poiakov iz italijanskega ii-lV™"	. 4 ....
PoVerieniki- /a not ran ie zadeve-?L	ltaujansKega ka sraillota za fante ^ Jim
Poverjeniki. za notranje zadeve. jetni*tva.	kdo odnese ta s k ,7anez Lokše
prot. Bogunnl Remec: za uk m	_ „	T.. .	. , . v
bogočastje: 'i-	vw.tnv.l Hunen- 0osP- 'stane Llkar 2 be sicer pa*no čuval ta šopek.
toitij ; za javim mm.	1	...	, • . , , , .i
šaii Sernec, ravnatelj; elektrarne| (Pomožna akcija ameriških .Tugo-1Mlakarjem iskat k Matkovim t.i na Završnici	'	slovanov.) Ladja "Pannonia"; šopek. Vsak od njih je bil oboro-
vliar	«Wrl ' Cunard - črte, je dospela z zabo-jžen s cepcem. LekŠe pe je imel
Velik, prijatelj kmetov umrl.-	dne 28 februarja pod suknjičem tudi bajonet. Mat-
\ soboto, dne 6 ob 3. uri ^»traj izkrcavanje zabojev se je i kotov sin Ludvik je vprašal pr»; je umrl na Prezganjem e. g. zup-	-_*_____
nik Karel Jaklič. Obolel je pred dvema mesecema na vnetju možganske mrene. Njegova močna j narava se je dolgo uuirala, pa ni j zmogla težke bolezni. Pogreb je J bil v ponedeljek 8. t. m. dopoldne I ob 10. uri. Rajnik je bil velik i prijatelj, kmetskega stanu in jej silno veliko delal v svoji župniji I za napredek kmetijstva in kmetsko organizacijo. Časten .mu I spomin!
Krka ga je vzela. Na Dvoru' pri Žužemberku je po strmem, bregu Krke nabiral sedemletni j Stanko Špelko .zvončke, da jih i ponese v šolo.' Med nabiranjem mu je spodrznelo in se je strmoglavil v deročo JKrko. Iz vode so 1 ga mogli dobiti šele drugi dan
j na, so zdaj postali "zelo romantič-: Držal -p žc yedn0 v rokah šopek [i
$1000
IZLOČENI ČLANI.
Od dro*tva sv. Jurija st. 100 v Latuda, Utah. 19981 Golobič .Marko, B. 39. O. Izločen 20. marca 1920. Drr.xtvo šteie 3 člaae(iee).
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO.
Pri društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. 19094 Eršte Matija, R. 25 z $500 na $1000. Zvišal 2. marca 1920.
ZNIZALI ZAVAROVALNINO. Pri društvu sv. Štefana št- 1 v Chieago, 111. 20765 Zakrajšek Albin, B. 17, t. $1000 na $500. Znižal 7. marca 1920.
_ J JOSIP ZALAR, glavni tajnik. *
ni. Bližina demarkacijske črte po vzroča, da so prišle V čast zopet stare kozje steze, po katerih so pred stoletji razni Štempiharj^i in i Martini Krpani tihotapili.'In po teh stezah se zdaj zopet tihotapi. ! Na Novega leta dan je tihotapila i tobak proti demarkacijski črti j družba 4 tihotapcev in tihotapk. Zaradi te reči so se pred ljubljansko deželno sodnijo zagovarjali in so bili obsojeni: Fran Fojkar na 5 mesecev težke ječe, Avsenek Franc na 3 mesece težke ječe, Kristan Pavel na 10 tednov težke ječe. Žigon Ivan na 4 mesece težke ječe, Miha <Koser na 6 tednov težke ječe, Matevž Oblak na 3 tedne ječe in Jože Rupar na 1 mesec ječe tihotapci so šli skozi vas, pili ?o brinjevec pod lipo, katerega so j pošteno plačali, na to so šli iz grape na grič. Obsojenci so se dome-; uili, da bodo tihotapcem odvzeli i tobak. Ker so jim bila pota boljo znana, kakor tihotapcem, »o jih i prehiteli in prestregli. Ustavili so j jm in streljali na nje Fojkar, Av-1 senek, Kristan in Žigan in jim odvzeli tobak; K&serju, Ruparj^vi-
nabranih zvončkov, s katerimi so ga položili na mrtvaški oder in v grob.
Velik vlom v Kamniku. V noči od 2. na 3. marca se je zgodil v Kamniku zopet velik vlom. Nepridipravi so vlomili v trgovino Skala in ugrabili ogromne množine manufakturnega blaga, katero je po natančni inventuri vredno 70.933 krop. Orožniki in detektivi I. oddelka policijskega ravnateljstva v Ljubljani delajo s polnim parom, jla izslede vlomilce in ukradeno blago, katerega vrednost, kakor se norčujuje, bodo ljubljanski porotniki cenili s 400 kronami, "če jim bodo 0-bj-azi vlomilcev všeč."_
Roparji na Dobrovi pri 1 j ubij ani. — V noči 5. na 6. iharec je vdrlo v hišo posestnice in go-stilničarke Tehovnik v Brezju po domače; hčči je naralo celo svetiti, da so laže opravljali svoj posel. Vzeli so okrog 15 tisoč kron denarja, veliko mesa, pijače in drugo. Ko so prišli roparji zopet na cesto, so prav mirno to-
jSSSS0l!0®II]S®00000B0®0®@®®l!0l
SIFKARTE
^ za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o na j povoljnenih cenah za najsigumeje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi
stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv. šte-dionico.
ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje
in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji.
Za dobro postrežbo jamči. „ j
John A. Lajevich & Co.
1137 West 18th Street.
Phone: Canal 4116 Chicago, 111.
S
M. Squarcy,
poslovodja.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujeta nove društvena pravila, lično izdelan« piama, kuverte, vabila in vstopnice u veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 211*50 Bine Islaid Ave., Chieif*, DL
, Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno zadovoljnett glede eene,.točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem format« In trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane im«mo tndi Bolniške liste, večje in raanjie in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahka vedno natančen pregled števila Članov po skladih, ali razredih.
(7 Ka zahtevo pošljemo vsakemu druitvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!	...
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. EL Jednote".
T


'	t* "V
šleca nič hndega sluteč, ee sta pri šla metle klepat. Tedaj ga je pa Lekše že udaril s eepcenp po rami in po glavi. Np pomaganje je kričal, zato mu je prišla na pomoč sestra Marija, ki je hotela Jirauiti brata. Lekše pa je potegnil bajonet in močno sunil ž njim Marijo Matko v trebuh, da ji je predrl celo trebušno mreno. Tako se je s krvjo oprala sramota, da je bil u-kraden mlatiški šopek. Ali prišla bo druga sramota, večja od prve. ki jo bo nemara prizadjala Lek-šfetu roka neizprosne pravice.
Zveza med Južno Ameriko in Jugoslavijo. Split. 4. marea. Južnoameriški kapitalisti so osnovali novo parobrodno družbo, ki bo zdržcvala promet med Jugoslavijo in Jnžno Ameriko ter skrbela za obalno plovbo v Jadranu. V s vrh o pogajanj sta odpotovala Burros Air.es iz Splita 2 delegata.
Pustolovski doživljaji Don Ju-ana. (Nadaljevanje). Elegantni don Juan L j ude vil Oruui je bil v sredo, 3. marca obsojen na 6 let težke ječe zaradi goljufije, katere je izvedel zlasti na Dunaju. Uruiu govori izborilo pisno slovenščino. Državnemu pravdniku predloži pisan samozagovor. V svojem pledojeju je opisal v ble-stečem slogu, kako se je seznanil s postarno knjeginjo Schoenburg v dunajskem tramvaju, kako ga je arivstokratinja "kot invalida" vzljubila in popolnoma ozdravila Tudi knezovo korespodentko Ber to Lukeževo je ljubil. Schoenbur-govo ni imel namen ogoljufati. Za knežjo rodbino je živila po kmetih nakupoval. Kneginja je izdala 95.000 K mesečno za živila. Tudi v Jugoslaviji ni nameraval nobenega ogoljufati. Svoj eiee-ronski samozagovor zaključuje: "Invalid sem bil. Živeti sem moral!" —Porotniki so soglasno potrdili 10 vprašanj. Predsednik porotnega senata Nagode prečita sodbo: "Ljudevit Grum — 6 let težke ječe." Predsednik obsojencu po soil bi: 4 4 Ali sprejmete kazen ?'' Obsojenec elegantno: se bom premislil glede ničnosti ali kazni."
Kazen v inozemstvu. Pred porotnem sodišču so 4. marca obrav navali zanimiv slučaj. Vrhniški
kontrabantar" Anton Kastrin je lansko leto prignal v Logatec na Vrhniki pri Tesarju ukrade-ih>, 10.000 K vredno kobilo. V Logatcu so ga prijeli karabinerji, odvedli v Trst. kjer so ga pred tržaš. sodiščem obsodili na 4. mesece ječe. Kastrin se je povrnil v Jugoslavijo. Prijeli so ga 2. januarja letos ter izročili sodišču. Kastriu se zagovarja zaradi dele-žnosti tatvine. — V reasumeju je podal predsednik — svetnik Ve-dernjak porotnikom naslednji pravni poduk: "Mi ne kaznujemo samo naših domačinom, če kaj store na naši zemlji, ampak tudi tedaj, če na tiiji zemlji kaj zagre-.še in jih potem dobimo v roko. (V naš domačin v tujini kaj kri-i vega stori, ga moramo mi zopet! pred sodnijo poklicati, preiskati, kaj je krivega storit, in ga soditi, seveda se mu kazen v inozemstvu všteje. — Porotno sodišče je Anton Kastrina obsodilo na šest mesecev težke ječe. Kazen v Trstu se mu šteje, kakor tudi preiskovalni zapor.
Življenje tihotapke. Že 1. V.m je bila morala priti v jeseni pred ljubljansko poroto, kjer je Neža Villiar v Postojni izvršila več tatvin pri svoji gospodinji in pri bratu v Malem Otoku, kjer je vzela 4180 K. Obtožnica je bila
stavno, je regent podpis odklonil
nakar je vlada odstopila, sestavo nove vlade pa je poveril srbski radikalni stranki pod pogojeni, da skliče narodno predstavništvo. Liberalci in socialisti so sklenili, da se sej narodnega predstavništva ne bodo udeleževali; s tem bi radi dosegli nesklepčnost sej in tako padec vlade. Toda glej: med tem ko je prejšnja vlada moglJ spraviti v zbornico samo 103 poslance (z^t sklepčnost jih pa mora biti 144)) in radi tega poklala parlament na dopust, je sedanja vlada dosegla pri prvi seji 147 glasov, pri, drugi pa že 156, Narodno predstavništvo se bo bavilo predvsem z mirovno pogodbo, davkom na vojne dobičke. Narodno banko (torej z valuto) in z volilnim zakonom. Kal$or hitro bo,ta sklenjen, se izvršijo volitve.
Zagrebški kapitalisti se boje dr. Korošceve metle. — Zagrebški kapitalisti se hudo razburjajo, ker se sliši, da hoče dr. Korošec carinsko upravo prestaviti v Slovenijo. S tem bi bil napravljen kmalu red na železnicah in zagrebškim judom zaprt velik vir verižniških dohodkov. Dobro znamenje, kadar zaboli zagrebške jude.
Na Dunaju so našli 4. marca v zasebnem stanovanju ustreljenega ravnatelja komisije za vojni plen (oddelek jugoslov. poslaništva) dr. Stevo Engelhardta in njegovo ženo Stanko rojeno Mu-šič. Očividno je mož najprvo u-strelil ženo, potem pa še sebe. Bila sta šele pred dvema mescca-ina poročena. Vzrok umora in samomora ni znan.
Hoover ne bo kandidiral. New York, N. Y. 9. aprila. -
Herbert Hoover, bivši administrator prehrane je danes podal svojo sklepčno izjavo, da ne pre vzame na noben način demokratske nominacije za predsednika Združenih držav.
Hoover je poslal to izjavo Chandler M. Wood-u, načelniku izvrsevalnega odseka demokratske stranke v državi Mass.
Ali ate že pridobili kakega no vega člana (ico) za prihodnjo
sejo?/
Razne stvari.
Praktičen način za nabavo nove obleke.
Znana Mc Cormickova t vomica poljedelskih strojev v ChicaRU (Internat. Harvester Co.). kjer je uslužbenih nad 15 tisoč delavcev "je prišla na dobro idejo, na kak način >bi lahko hodili ti delavci e-legantno in po ceni oblečeni.
Ta bogata družba je zvedela da prodaja angleška vlada ogromno obleke, ki je bila naročena za vojake tik pred demobilizaci-jo. Ker se tako obleko- lahko pre-ukroji in prebarva, je poslala Mc Cormickova družba četrt rai-Ijona dolarjev za nakup te^a su-kna irt obleke za petnajst tisoč svojih delavcev.
Povsem umerjena nova sukne-na obleka bo veljaj za posameznika samo $18. — kur je v sedanjih dragih časih gotovo po ceni. ali še enkrat ceneje kot pri trgovcih.
Delavci bodo to obleko na teden odplačevali vpoštevši nekaj odstotkov za zamudne obresti.
25. oktobra 1918 pravomočna.
Ker so Italijani zasedli Postojno, se obravnava ni mogla vršiti. Neža Vilhar je po polomu začela ka-• rijero lahkožive tihotapke. Nosila sem čez "štof'\ nazaj pa tobak", pravi porotnikom, ko se zagovarja zaradi gorenjih tatvin in na velike tatvin« 20.000 K pri Al. Mueller ju. Lansko leto je vzela 20.000 K ter začela v družbi treh moških veselo živeti. Gostilne, petje, harmonike in izvoščki! Orožniki so jo zasačili v Mirnem dolu nad Vrhniko pri Petkovško-vih, kamor zahajajo vsi vrhniški tihotapci. — Obsojena je bila na poldrugo leto ječe. — Porotne razprave s0 končane.
Narodno predstavništvo se je fUi dolgem ft m« 7-opet sešlo v Belem gradu. — Znano je. da je predložila prejšnja vlada regentu v podpis, naj se predstavništvo razpusti. Ker je to protiu-
Kitajci so izbomi morilci.
Nedavno se je vrnil iz Rusije v Amsterdam nek holaudski časnikarski poročevalec, ki se je mudil več mesecev med boljše viki na Ruskem. Navedenec zatrjuje, da so boljše vik i najeli več tisoč brezsrčnih Kitajcev za izvrševanje umorov. Ker Rusi nočejo sami moriti svojih bratov, pa na u-kaz sovjetske vlade to krvavo delo izvršujejo dobro plačani Kitajci.
Kitajec izvršuje tudi to delo— kot vsako drugo delo nepristransko in hladnokrvno, a ko ima od sovjetske vlade (boljševikov) izdan ukaz za kako usmrčenje. Najprvo ukaže Kitajec, nesrečni žrtvi da naj izkoplje jamo (grob) na gotovem mestu; ko je grob izkopan, ga Kitajec — tebi nič, meni nič — hladnokrvno ustreli s samokresom ter zagrebe v grob.
To so dokazi napredne sovjetske vlade na Ruskem. To so sadovi boljševizma! Niti divjaki v Južni Afriki sr počenjajo tako zverinsko s svojimi domačini.
NE POZABITE LEPIH NAGRAD K. S K. JEDNOTE!
Nagrade K. S. K. J.
NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA 80:
Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. juL
1920.
Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev
do vpisana v Zlato knjigo K.---
Jednote.
Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za vsakega člana (ico), ki pridobi tekom le-ta 5, oziroma 10 novih članov.
Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. januarja daJje je pa še $1 za vsakega novega člana-(ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. $7.50 nagrade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je že lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija.
NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU:
Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 1. jul. 1920. Druga $10.00, tretja pa $5.00. Tudi imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
. Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana: najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka.
Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade.
- * , j . i
Delo in igra. , # •
Narava pije življenske sile v zdravega človeka in te življenske sile se pojavljajo pri delu in igri. Ako hočeš delati z živahnostjo in z veseljem se igrati, moraš bit! dobrega zdravja. Dober želodce je podlaga zdravja in vsaki želodčni nered se mora pozdraviti kakor hitro je mogoče. Trinerjev Amerikanski Elixir of Bitter Wine je znan že 30 let kot najbolj zanesljivo zdravilo za vse želodčne bolezni, zoper slabo slast, zaprtje glavobol, nervoznost itd. Trinerjev* American Elixir of Bitter Wine" je čudovito zdravilo. Jaz bi ne mogel biti brez njega. Izkazal šege kot naj izborneje sredstvo za časa influence, nam je pisal Mr. Simon Sladek, Newton, Iowa, 17. marca 1920. Vprašajte *>\'ojega druggista ali trgovca s zdravili tudi za druga Trinerjeva zdravila, ako ste bolni na primer: Trinerjev Cough Sedative je najboljše zdravilo za prehlajenje in kašel. — Trinerjev Liniment, pomaga hitro v slučaju revmatizma, nevralgije. lumbago, izpahke itd. — Joseph Triner, Company 1833—43 South Ashland Ave., Chicago, 111.
(Advt.)
14.
'MORTGAGE BAJFK
za posojila na posestvo in vlai nje denarja in intabulacije.
REAL ESTATE
če želite kupiti, prodati ali zamenjati svoje posestvo, loto ali farmo.
INSURANCE
za zavarovanje hiš, pohištva, avtomobilov, šip in sploh vse.
NOTARSKA PISARNA
za izdelovanje vsih notarskih poslov, deedav, pogodb, pooblastil in pregledovanje abstrak-tov.
POŠILJAMO DENAR
na vse kraje sveta, v Jugoslavijo, Avstrijo in Ogrsko, pa le v ameriških dolarjih potom draf-tov.
V VSIH SLUČAJIH
se obrnite na nas svoja rojaka, kjer boste dobro postrežem.
M. MLADIČ & J. VERDERBAR
1384 W. 18th St.
(blizu Blue Island Ave.)
CHICAGO, ILL. 4 Tel. Canal: 2076. /
Važno za vsakega Člana!
Ako ste se preselili in pre menili svoj naslov, naznanite to taj* niku(jci) krajevnega društva; u« naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila". Na taka pisma se upravništvo ne bo oziralo.
Izpolnjeno povelje. Napoleon je ukazal, da ne smejo kupovati nobenih reči od Angležev, toraj tudi kave ne. Zaprl je Angležem Mi kontinent. Ko pa pride v neko vas k domačemu sbtttfiiku. ga zasači pri požiganju kave. "Kako to? ki rabite blago, ki je prepovedano!" — "Saj vidite, da ga le požiga m".
ŽENITNA PONUDBA.
Seznaniti se želim s poštenim dekletom, ali vdovo; slednja ima lahko enega otroka. Navedenka naj bi bila stara od 30 do 38 let.
Jaz sem vdovec in po poklicu izurjen rokodelec. 'Imam stalno delo in dober zaslužek ter nekaj prihraujenega denarja; jaz nisem pijanec. — Imam dva otroka: 7 let staro punčko in 11 let starega fantka; oba sta pohlevna in pridna. — Na lepoto se ne oziram.
Naslov za pisma in ponudbe, i Louis Gruden, ; -660 W. Grand Ave.,
Chicago, 111.
(Adv.) g*: ' -—----—-k__
Al/ je Vaš sin, ali hči tudi že pri K. S. K. Jednoti? Če ne, poskrbite za to na prihodnji seji!
Pozor! Slovenci. Pozor!
Renti bodo čedalje višji, pomagajte si in bodite samostojni. Jaz-imam dosti hiš naprodaj v bližni slov. cerkve kakor tudi po vseh delili mesta Chicago. — Potrudite se dokler se istim cena ne poviša.
Moje dolgoletno poslovanje Vam jamči za točno in pošteno
postrežbo. —	<
Za nadaljna pojasnila se obrnite
PrHc,
ki srbi in pele j e telo nepriljubljen. Sev.rovo mazilo sa koža« taland (Severa' s Oinmeet) je posuti po •▼oji vrednosti, ker hladi, olaj&a ni zdravi bolno koto. Cena 50« in 2c davek
Milo
za izpahke in koine nered-nosti mom biti antiseptično, čisto in zanesljivo. S*-vefovo zdravilno mflo za bedo (Se vera'• Madicated Skin Soap) zadoita vsem takim potrebam. Izvrstno pri kopanju in britjn. Cena j« 20 c.
K- nli mazanj« priične kote ; naj bi s« vselej opravilo s antiseptično zmesjo. Serve-ra's An Hasp set j« izvrstno zdravilo za kak« bolezni. Omehča in otapla koto ter daj« bolniku popolno zadovoljivo. Cens je SCr in 2c davek.
Zaprtaica
j« vzrok mao*ih bcflcznL Patu jo bi s« naj polagalo na pravo delovanj« i rev. s*v«ta'a Balsam of Lile <Sav«n»v Življenski Balzam) je ranceljivo zdravilo proti zaprlnici. slabi prebavi in za Zgubo spotita. Cena je 85c in 4c davek.
LiftUneat
bi s« morilo isxti v vsaki hiši pri rokah. Sarava'a Cothard Oil (Severovo Got-hardsko olj«) je • poznano kot zelo zaupljivo v takih slučajih relmatizma, ter enakih bolettn kjer je to zdravilo potrebno. Cena je 30 in 60«. davek 2 in 4c.
Spomladansko Zdravilo
Spomladi je veliko družin v navadi, da si očistijo in osvežijo ves životni sistem in kri, da tako preprečijo kožne bolezni, ma žulje, ture, ulčere in druge enake spahke. Take grde in nesnažne stvari dobe najboljše polje kjer je oslabeli život in nečista kri. Vsled tega vsakdo naj bi rabil
SEVEROV Kričistilec
(Severa's Blood Purifier^, kateri je poznan kot pravo zanesljivo zdravilo za uredbo vsega život-nega sistema in za napravo prave čiste krvi in stem onemogočenje raznih izpahkov po koži, ter enakih bolezni.
čitajte kaj pravi Mr. Stanley Dorgan, 502—13th St., Omaha, Nebj, iz dne Februarja 11, 1920:
"Zahvalim se vam za vaš nasvet in Severov kričistilec. Imel sem grdo kožo vse polno izpahkov, ki so se zgubili po zavživa-nju Severovega kričistilca dva tedna. Sedaj sem zdrav in ničesar me ne boli."
Veliko enakih pisem prejmemo in prepričani smo, da to zdravilo bode tudi vam pomagalo. Navodila so lahko razumljiva. Cena je $1.25 in 5c davek.
MARTIN LAUBICH
1909 W. 22nd Place Chicago.
\ • .
Telefon: Canal 5777.
Ustavito "FLU"
Sterilizirajte nos z Mintol Va-porCream. Za časa epidemije v Londonu 1.1891 sta te Menthol ter olje Eucalyptus izkazala najbolj uspešnim.— Mentol je obli ž ( žavba) vsebujoča oboje: Menthol in ' Eucalyptus zmešana skupaj z drugim i antiseptičnimi in zdravilnimi olji, ki zabranju-jejo razžirjanje kali bolezni.
Boston, Mass., oktobra 1918 Tukajlnji 'zdravniki so pronaili, da je najbolj uspešno zdravilo za špansko influenco če se daje boijttku na prsa, ramena, vrat in hrbet gorke obklac^e suhe za dobo 5 do 10 minut. Zatem naj se nadrsme bolnika z obliiem Mintol Vapocream. Rabite »uhe obkladke in uredite iste bolnik lahko vdihoval hlapove v nosnice in grlo. Na ta način «e mu bodo nosnic« rilizirale, kar bo povzročilo raziirjanje nevarnih kali bolezni, si z Mintolom spodnji del jezika, kar - bo dosti k sterilizaciji pripomoglo.
Važna opomb*.—M INTO L VAPOCREAM. katerega se tako toplo priporoča od zdravnikov in lekarnarjev sirom držav je zdravilo posebne kakovosti, ki vsebuje Menthol, kafro. Eucalyptus in druga zdravilna olja, katera in nosnic To zdravilo je vslod tega teko zaslovelo, ker učinkuje izbomo, ker vsebuje vse one zdravilne snovi, z« uspešno zdravljenje, španska influence, kjer jc ta bolezen nastala. Rabili so ga tudi na Angleškem. To je najboljše zdravilo za sterilizacijo vrata pri mladini in odraslih. Imejte torej lonček MintoU vedno doma. Vreden je toliko, kot zavarovalnina na hišo. Majhen lonček, ki ne stane dosti, dobite lahko pri vsakem lekarnarju.
Severova družinska zdravila se prodavajo v vseh lekarnah. Ve4no zahtevajte prava Severova zdravila in ne jemljite drugih ponaredb. Ako vam ni mogoče dobiti teh, tedaj jih naročite naravnost od nas, pošljite dovowljno svoto vštevši davek na naslov:
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
ROJAKI POZOR!
Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravnost čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka
do vseh večjih mest v JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro in brezplačno.
Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem
svoje družine in sorodnike. Za denarne posiljatve so vse bivše ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne posiljatve redno izplačujejo. Brozjavni stroški znašajo od $2.50 (lo $3.24 od pošiljal er ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje.
V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila hitro in brezplačno, ako se osebno ali pismeno'obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajočo domačo tvrdko:
EMIL KISS, BANKER,
133 Setond Ave., Cor. 8th Street,
New York, N. Y.
Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti.
BVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPSt LAHKO DOBITE V AMERIKO
Priseljniške postave ostanejo se zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Ma* ti jo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, On Vam bo stvar uredil in
Začimbe, volišča in najraznovrst-nejša
domača zdravila
katera priporofe msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDJR
P. 0. Bos 772, City Hall Station HEW YORK CITY.
Pa. t>ojamil.
(Adv.)
BANČNA TVRDKA 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503
JOHN ZVETINA
JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine . . .
POŠILJA BLAGO V-_ DOMOVINO.
POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE.
Telefon: Canal 6027. "
PRANK ORILLS D AIR?!
Prva slov. hHat^ka mlekarna
1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča na«im gospo-i diujam. Mleko razvažani naj dom.
Kila umori 7000 Ijiriij na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto za— kilo,—tako bo glasijo namreč mrtvaški listi, temu? Ker so nesrečniki sami Vehe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu teleoa vslod utrganja. ali kile. kazko je pa z Vami t Ali se tudi Vi zanemarjate s tem. da nosit* le kako obv«co, ali kaj drugetra? Taka obvezna je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steai, da se ne po-ruii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava, če *c preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost je pa iznail* način, ki vsemu temu odpomaea. Vsakdo, k| nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je še svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo , tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled t««a tudi bolnika nič ne teži. Ta blazinica je mehka kot ia~ met. lahka pri noinji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez. aH trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino uti-gaaja (kile) da Vas isto ne bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov že dane« ha naslov: PLAPAO CO„ Block 32*7. St. Louis, Mo„ da Vam polil jemo ZASTONJ na poskutnjo Plapao in vsa potrebna navodila.
tlltttltlMlIfll
Zapiski iz mrtvega doma. I
Ameriški Slovenci in Slovenke! Spominjajte se pri rasnih prilikah vojnih sirot na Slovenskem! Vsak cent dobrodošel!
Spisal A. M. Dostojevski Prcvel Vladimir Levstik. fiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifr
| POHNIŠTVO NA PRODAJ.
(Dalje.)
"Kakšnih delavcev so nam naprtili! Kaj hočeš početi z njimi? Ničesar ne opraviš s takimi ljudmi!"
Yrse to se je godilo seve namenoma, zato, »ker se je prilegalo vsem. Treba se je bilo znesti nad bivšim plemenitašem, in razume se, da je bil vsak vesel ugodne prilike.
Zelo umevno je zdaj, zakaj je bilo — kakor sem že prej povedal — moje prvo .vprašanje ob vstopu v ostrog: kako naj se ve-dem, kako naj se postavim pred temi ljudmi? Že naprej sem čutil, da bodo pogostonfc taki spori med njimi in med mano kakor zdaj, na ua delu. Toda vzlic vsem sporom sem f.klenil, da ne izpremenim načrta, ki sem si ga bil tisti čas deloma že izbral in premislil za svoje ravnanje, kajti vedel sem, sem, da je pravilen. Sklenil sem bil predvsem, držati se kolikor mogoče prosto in nezavisno in za nič ne pokazati »posebnega prizadevanja, zbližati se z njimi; a tu-<ji, ne odvračati jih, ako sami požele zbližanja. Ne se bati nikakih njihovih groženj in sovraštva ter sc delati po možnosti, kakor da ga niti ne opazim. Ne se zbliževati z njimi v nekaterih izvestnih točkah in ne dajati potuhe nekaterim njrhovim navadam in običajem — z eno besedo, ne iskati sam od sebe stikov s celoto njihove družbe. Jasno mi je bilo na prvi pogled, da bi me oni prvi prezirali zaraditega. Saj sem bil vendar po njihovih pojmih priprla!" o tem z gotovostjo — va-mocan — in kasneje sem se pre-r<J ati in spoštovati pred njimi svoj pleinenitaški rod, to je: delati se nežnega, spakovati se, čutiti stud pred njimi, puhati ob vsakem koraku in gledati, da imam v zmerom bele roke. Tako so si namreč oni predstavljali dvorjana. Oni bi me bili zato seveda zmerjali, a na tihem vseeno spoštovali. Meni taka vloga ni bila pogodu, ker nikdar nisem bil plemenita* po njihovih pojmih; namesto tega pa sem si dal besedo, da z nobenim odneha van jem ne ponižam pred njimi niti svoje omike niti svojih misli. Ako bi se jim bil začel zaradi njihovega dopadenja dobrikati, pritrjevati jim, domačiti se z njimi in se spuščati v razne njihove "lastnosti", samo da si pridobim njih naklonjenost, bi bili mislili takoj, da delam to iz strahu in bojazljivosti, ter bi bili raimali z mano prezirljivo. A-v ni bil primera ; on jc zahajal k majorju, in arestanti so se ga sami bali.
Z druge strani se mi ttidi ni ljubilo, zavijati se pred njimi v hladno in nedostojno vljudnost, kakor so delali Poljaki.'
Zdaj sem ividel prav dobro, da me prezirajo zato, ker sem hotel delati kakor oni, namesto da bi se nežil in lomil pred njimi; in dasi sem vedel dobro, da bodo pozneje primorani izpremeniti svoje mnenje o meni, vendar me je strašno jezila misel, da imajo zdaj še nekako pravico, prezirati me, da sem se jim hotel prikupiti pri delu.
Ko sem se vrnil zvečer po končanem popoldanskem delu ves truden in izmučen v ostrog, me je zopet premagalo neznosno koprne-nje.
"Koliko tisoč takih dni je še pred tabo," sem si mislil, "čisto takih, vseh čisto, čisto takih!"
Molče, že v somraku sem se potikal Sam za kasarnami; stopaje ob plotu, sem zagledal naenkrat našega Šarika, ki je tekel naravnost proti meni. Šarik je bil naš ostro-žni pes, 'kakor nahajaš pri vojakih kompani^ske, baterijske in škadronske. Živel je v ost rogu od pamtiveka in ni bil nikogar last, nego je smatral vse za svoje gospodarje; hranili so ga s kuhinjskimi odpadki. Bil je precej velik domač pes, črn in belolisast, ne prestar, s pametnimi očmi in košatim repom. Nikoli .ga ni nihče božal, nihče ni obračal nanj posebnega zanimanja. Jaz pa sem pobožal Šarika že prvi dan in mu dal z roko košček kruha. Ko sem ga gladil, je stal mimo, gledal laskavo name in tiho majal z repom v znak zadovoljnosti. Zdaj, ko me dolgo ni bil videl — mene, ki sem se spomnil prvi v tolikih letih, da sem ga polaskal, je tekal okrog in me iskal med vsemi, in ko meje našel za kasarnami, se mi je spu-
stil dvileč nasproti. Nič več ne vem, kaj se je takrat zgodilo z mano; objel sem njegovo glavo in ga začel poljubljati; on pa mi je skočil s prednjimi šapami na rame in mi lizal obraz
"To je torej prijatelj, ki mi ga pošilja usoda!" sem mislil sam pri sebi, in vsakikrat, kadar sem se potem vračal z dela v teh prvih, težkih in brezsolnčnih časih, sem najprej, še preden sem stopil y poslopje, pohitel za kasarne v dru* žbi ašrika, ki je skakal pred mano in cvilil od radosti; objemal sem njegovo glavo in jo poljubljal vedno iznova, in nekako sladko, obenem pa mučno bridko čuvstvo mi je tesnilo srce. In spominjam se še, da mi je bilo celo prijetno misliti, kakor da bi se hvalil s svojo muke sam pred seboj, da mi je ostalo zdaj na vsem svetu samo še eno bitje, ki me ljubi in mi je vedno vdano, moj prijatelj, moj edini prijatelj — moj zvesti pes Šarik.
VII.
Nova znanja. Petrov.
Ali, čas je potekal, in jaz sem se pomalem nekoliko privadil. Navadni pojavi mojega novega življenja so me tesnili vsak dan manj. Dogodki, okolica, ljudje — vse se je nekako spravilo z očmi. Pobotali se s tem življeujem je bilo že davna j čas. Vsa nerazumevanja, ki so bila še v meni, sem zatajil kolikor mogoče globoko v svoji notranjosti. Nič več se nisem naslanjal po ystrogu kakor kak izgubljenec, nič več izdajel svojega koprnenja. Divje radovedni pogledi arestantov se niso več tako pogostoma u^avljali in« meni in mi niso več sledili s i a ko o-čitno predrznostjo. Oči vidno so se tudi oni spravljali z mojo navzočnostjo česar sem bil zelo vesel. Že sem hodil po ostrogu kakor doma, poznal svoje mesto na pogradu ter sc bil po vsem videzu navadil reči, ki sem izprva mislil, da se jih svoje žive dni ne navadim.
Vsak teden sem si redno hodil brit polovico glave- Vsako soboto, ko je bilo delo pri kraju, so nas klicali v to svrho po vrsti iz o-stroga v stražnico, iii tam so nam stotnijski brivci milili glave s hladnim milom ter jih strgali neusmiljeno z najbolj topimi britvami. tako da me še danes obliva mraz, kadar se spominjam te muke. Sicer pa se je kmalu našel po-mo^ek: Akim Akimič mi jc povedal nekega arestauta iz vojaškega razreda, ki je dobro bril po ko-pejki, kar je bila njegova obrt. Mnogi izmed arestantov so hodili k njemu, da se ognejo ur brivcev, dasi drugače niso bili razvajeni ljudje.
Našega arestanta-brivca so i-menovali majorja — zakaj, ne vem, in v čem da bi bil podoben majorju, ne moreni povedati. Zdaj, ko pišem te spomine, mi stopa pred oči ta major, višok, suh in redkobeseden fant, dokaj bedast, neprestano zaglobljen v svoj posel in zmerom z jermenom v rokah, na katerem je ostril noč in dan že itak do ueprekosljivo-sti ostro britev. Z vso dušo je bil vdan temu poslu, ki ga je bil prejel očividno za namen vsega svojega življenja. Bil. je nepopisno zadovoljen, kadar jc bila britva dobra in se je prišel kdo brit: milo je imel toplo, roko lahko, in jc bril, kakor da bi božal z žametom. Očividno se je naslajal in ponašal s svojo umetnostjo ter sprejemal prislu/eno kope j ko tako, kakor da mu gre res za umetnost in ne za kopejko.
Hudo jo je izkupil A-v pri našem majorju-načelniku, ko mu je nekoč poročal — kakor običajno — o zadevah ostroga in ga opozoril na našega brivca ter ga imenoval po neprevidnosti majorja. NaT čelnik je zdivjal ter se razsrdil do skrajnosti.
"Ali veš, podla duša, kaj je major?" je kričal's peno na ustih, obdela vaje A-va po svoji navadi. Ali razumeš, kaj je maj^J^i-
jo
Ker sem se namenil potovati v staro domovino, zato prodam vse svoje pohništvo, ki je skoraj še čisto novo. Nudi se Vam torej lepa prilika da kupite po ceni vse, kar spada k pohništvu. Na prodaj i-mam sledeče stvari:
Mesingasto posteljo, eno okroglo mizo, 12 stolov, 4 preproge (karpete), tri omare z ogledalom, zofo s posteljo (Davenport), Singer šivalni stroj, plinovo peč, dvt navadni mizi, omaro za sklede, krožnike itd (dishes) ter omaro za led (Ice Box). linam še dosti drugega na prodaj. Najraje prodam vse skupaj kj$r stanujem. Ako ne bom prodal teh stvari do 25. april$, bo pa razprodaja na drobno. Pridite in oglejte si te, stvari. Nihče se ne bokesal, kdorf bo kaj od mene kupil. Oglasite sc pri
A. D. na 1759 W. 22nd Str., I, nadst., Chicago, 111.
Pojasnila o tem daje tudi JOHN ZVEZICH 1801 W. 22nd Str. Chicago, 111.
(Advt. No. 15—16.)
Skozi Trst.
Končno so se razmere toliko u-redile, da je Jugoslovanom-mogoče potovati domov skozi Trst. To je velike vrednosti zlasti za one] potnike, ki imajo veliko prtljage.
PARNIKI, KI PLJUJEJO NA DUBROVNIK IN TRST.
30. aprila—Belvedere, 8. maja—President Wilson.
PARNIKI, KI VOZIJO NA HA- j VRE ALI CHERBOURG.
22. aprila—Rochambeau, 24. aprila—La Touraiae, 24. aprila—Mauretania, 1. maja—La Lorraine, 8. maja—La Fayette, 8. maja—Imperator, 12. maja-^-La Prance, 22. maja—Mauretania.
Navedeni vozni red je podvržen
KNJIGA ZASTONJ
Pilite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pe-sornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na:
A. M. WILSON, v
Registed Patent Attorney,
315 Victor Bid g.,
Washington, D. C.
MATU A- SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj #
5227 Butler St N PittsBurgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kup— pogodbe, Potne
_ (» LUte (PASOSE) i Iztirja dolgove takaj in v starem kraju.
Izvršuje VSA v Notarsko stroko .padajoča dela U polnih I© let na »tem meetu.
THE DOLLAR SAVINGS BANK |
m ®
BRIDGEPORT, OHIO.
J
GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. f
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša1 vlagatelj ica. Plačujemo po i% obresti pri hranilnih vlogah.
dajemo Inozemskemu oddelku.
fl
m ®
li m
H
Sove rov d zdravila vzdržujejo zdravje v Uruzmah.
Spomladanski
•	v v ••
izpuščaji!
so zelo neprijeten kinč in povzročajo skoraj neprenašajoče bolečine in trpljenje. Poznani so vsled svojih srbečih lastnosti in vsled trdovrat-nosti za zdravljenje. To povzroča nečista kri. Očisti kri potem v porabe
S
everas
Blood Purifier
(Severovega KriČistilca), ki je priznan kot regulator sistema ni pomaga naravi v izločevanju nečiste kri ter tako odpravi mehurje, rane, izpuščaje, prišče m splošno hiranje. Poskusite ga. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.25 in 5c davka.
w. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
oooooosoootoootoooooooooooo
FIRST NATIONAL BANK, CHISHOLM, MINNESOTA. Kapital in prebitek $100,000.00. Skupno imetje $1,600,000.00. Jugoslovanom iz Chishol-slučajnim spremembam. Pišite po ma ter okolice priporočamo cenik za razrede.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje. j« sedaj potreb« ta opomin, kajti vsled ve<čje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke t onimi, ki jtm sredo na limanice.
Noi denarni zavod je zanesljiv ln poznan med narodom po avoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačujem* na hranilne ulog«
po
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ae dvignete.
Naia banka j« pod nadzorstvom vlade Združenih driav in člani-ca federalnega rezervnega aistema.
Pri poftiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva.
Povpraiajte nas za nasvet in cena. kadar telite poslati denar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bon^t, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov,
prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer »»o naši uradi, je naia lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od it. dop. do 8. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
□E=3E
posamezne parnike in
POTNI LISTI.—Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA:
Na 23. febr. so prišli v Ameriko prvi slovenski naseljenci, ka-
naso banko za poslovanje iz sledečih vzrokov:— * 1—Naša banka je velika in močna Narodna banka pod strogim nadzorstvom Združenih držav.
2—Mi Vam bodo nudili vsakojako pomoč, ako bi isto potrebovali; postregli
kšna zverina, katoržna, pa se drzneš imenovati majorja, meni obraz, v moji navzočnosti. .
Samo A-v je mogel izhajati takim človekom.
(Dalje.)
Za vsebino oglasov ne prevzema ni kake odgovornosti ne uredništvo, ne upravništvo našega lista!
terim sem poslal karte. Ako želite Vam bomo dobro in uljudno. tudi Vi dobiti sem svoje sorodni. I 3—Tukaj pri nas lahko ke, mi pišite za tozadevna pojas- izvršujete bančne posle v
vašem lastnem jeziku. Vaš rojak J. Osbolt Vam bo šel vedno na roke.
Banka odprta dnevno od 9. do 3. Ob sobotah tudi zvečer od 7. do 8. 00000000000000000000000000
nila.
Najhitrejše se sedaj pošlje denar potom drafta. Poslužite se te-•adnih ^ na^na za pošiljanje. Cene so:
200 kron za.......'... .$ 2.00
500 kron za . ......... 4.80
1,000 kron za ......... 9.40
10,000 kron za...........93.00
100 lir za...............$ 6.25
500 lir za............. 29.50
1,000 lir za........•...,. 59.00
iDENAR V STAREM KRAJU IZPLAČAN)
S tem dajemo naznanjc, da smo ravnokar prejeli vest od PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU, da je ves denar bil izplačan. Potrdila razpošljemo pravočasno pošiljateljem.
Vsled potežkoč katere so bile nastale vsled izplačevanja, je NEMETH STATE BANKA poslala 3 svoje uradnike v Evropo. Ti naj pa preskrbe, da se bode denar točno izpačebal, ter sedaj sc vsakdo pošiljatev točno izplača.
Pošljite denar potom naše banke ako želite, da ga točno prejmejo vaši v stari domovini.
Pošiljamo denar na hranilne vloge v vsako banko ali hranilnico v Jugoslavijo, ter vam preskrbimo hranilno knjižico brez vsacega troška.
Pošiljamo denar tudi brzojavno. Brzojav stanfe 2.50 dolarja.
Pošljite denar hitro. Vrednost kronam raste.
1000 JUGOSLOVANSKIH KRON ZA $8.00 PRODAJEMO TUDI PAROBRODNE LISTKE
za vse črte. Preskrbimo naftim potnikom vse potrebne potne listine. Odpravimo, na ono črto, ki si sami iele, preko Trsta, Dubrovnika, Bazela itd. Predno se podate na potovanje piiite nam za pojasnila.
i NEMETH STATE BANK
John Nemeth, President. GLAVNI STAN: 10 E. 22nd STREET. PODRUŽNICA: 1597—2nd AVENUE. NEW YORK, N. Y.
LEO ZAKRAJSEK, g
70-9th AVE., NEW YORK, IU M
_____m
H II 11 fl II II 11 II
llllll[lllIl(lIlll[lllIlilSflIlll(lIlllIlilElllllililllllIlllllllllilllllllll@ II
II II II II II II II II II II II II II
VI. 1. Pupin, predsednik
Božo Rankovič,
podpredsednik. Aco Despič,
tajnik.
Za vse, kar se tiče potovanja v staro domovino, potne listine, iifkarte, davek in drugo, obrnite se pismeno na našo banko in mi Vas bomo o vsem natanko ter brezplačno obvestili.
PRODAJEMO S I F-KARTE za vse prek-morske črte in za vse parobrode.
MENJAVAMO DENAR po najpovolnejiih dnevnih cenah.
Dajemo posojila na Liberty bonde in druge državne bonde.
aprila 1920 << „<<
I Dr. Koleri!
SLOVENSKI ZDRAVNIK ^ 638 Penn Are., Pittsburgh, Pa. £
Dr. Koler je najstarejii slovenski zdravnik, specialist v Pitts-burgha, ki ima
28-letno prakso	<
v zdravljenju	<
vseh molkih bo-	<
le z ni.	<
Zastruplje nje	J krvi zdravi z gla-
sovitem 606. ki	!
ga je izutnel dr.	(
prof. Erlich. če imate mozolje ali	,
menurčke po telesu ali v grlo. izpa-	,
danje las. bolečine v kosteh, pridite	(
in izčistil vam bom kri. Ne čakajte,	,
ker ta bolezen se naleze.	,
Vse moške bolezni zdravim ] po okrajšani metodi. Kakor , hitro opazite da vam prenehu- < je zdravje, ne čakajte, temveč \ pridite in jaz vara ga bom zopet < povrnil.	,	'
Hydrosele ali vodno kilo ' ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri gučanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmatizefn, trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in | druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da Vam ni potrebno ležati.
Uradne ure: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne.
>»M»MM#M»tM»iM»>»t? laiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiii
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 W. 23rd St., Mew York, N. Y.
Glavnica $100,000.00 Reservnisklad 30,000.00
BANKA JE ORGANIZIRANA PO ZAKONIH DRŽAVE NEW YORK.
TELEPHONE WATKINS 7799
Pavle H. Pavlovič,
blagajnik. Dužan B. Tripčevič, podblagajnik
Ako želite imeti denar varno naložen in ga lahko vedno dvignete in Vam doaaia obresti — poiljite ga na ulogo (depozit) naši banki
Slavonic Immigrant banka stoji pod neposrednim nadzor stvom državnih oblasti, katere po večkrat na leto vrže pregled vseh knjig in celokupne imovine ban-
Stojimo v zvezi z vsemi denarnimi zavodi v atari domovini.
Kretanje parnikov New York, Havre in Cherbourg.
Sledeči parniki odplujejo meseca aprila iz New Yorka:
17. 17. 17. 22.
"NEW YORK" "MAURETANIA" ("CARONIA" "ROCHAMBEAU"
24. 24. 24.
"ST. PAUL" "ADRIATIC"
"LA TOURAINE"
Cene tretjega razreda so preko vode $65.00 in vojni davek $5.00 za vse parnil France", "Mauretania" in "Imperator", na katerih je cena $80 tretjega razreda in vojni davek $5. Cene II. razreda so od $95.00 in višje.	*
Kdor izmed Srbov, Hrvatov in Slovencev namerava potovati v mesecu aprilu v staro domovino,
naj se obrne na nas, in mi mu bomo preskrbeli prostor na parniku. kako bo najlažje in najbolje dospel do cilja.
Dali mu bomo natančen nasvet,
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 W. 23rd Street, New York, N. Y.
Denar menjamo in pošiljamo po najpovolnejsih dnevnih cenah.
Za vse nasvete pišite nam v materinem jeziku. •
Ko dospete v New York solidne hotele in gostilne.
in se ne znate kam obrniti, telefonirajte nam, in naS človek vas bo dovedel v naie narodne
II I! II II II II II 11 II II S II II 11 II II 11 II
m ®
B