List 76.
Gospodarske skušnje.
(Pravda, kteri panj o vi so naj bolj i,) še ni dognana, od kar nekteri Dzierzonovih panjevprehvaliti ne morejo. Modre besede govori o tem časnik štajarske kmetijske družbe rekoč:
Pervo za srečno čbelarstvo je, da imajo čbele dovelj spomladanske, poletne in jesenske paše; po tem bodo močne na rojih in na medu.
Naj boljo pašo spomladi imajo čbele na rudeči resi, verbi, jelši, leski, bodečem in kresnem grozdjiči, na sadnem drevji, senožetih in travnikih, ogeršici, bivcu, — poleti pa na ternji, maku, lipi, detelji, siriški svilni (zidni) rastlini, turški detelji, vinski terti, šeticah, razedi, na ^ojzdnem drevji, posebno na smreki in hoji; v jeseni imajo čbele spet po gojzdih in planinah naj boljo pašo, in na polji na ajdi. — V takih krajih, kjer je v bližnjih gojzdih in planinah dovelj gori omenjenih dreves in rastlin, in tam kjer obilo ajde sejejo, se gotovo čbele naj bolj obnašajo, in čbelarji, kteri znajo z čbelami prav v caker iti, jo bodo tndi večidel dobro opravili.
Kjer je tedaj za čbele paše, in če še čbelorejec čbe-lieam k bolji beri po svoji moči pomaga, in jim nasadi ali zaseje tacih dreves ali rastlin, na kterih dobe koj spomladi ha čez poletje dovelj bere, takrat se mu bodo, naj jih ima v slamnatih, ali lesenih, kakoršne naši čbelarji špo-gajo, ali v kakoršnih koli drugih panjovih, tudi gotovo bogato obnesle, ko se panjovi, kteri so na spodnjem Šta-jarskem, Krajnskem in Koroškem v navadi, širji ali ožji narediti dajo, v kterih se tudi lahko premakljive letvice (lašte) za satovje napravijo, kar bi znalo ravno tako koristno biti in toliko dobičkadonašati kakor Dzierzonovi panjovi.
(Gnojenje v i n ogr ad o v.) Vinogradniki gnojijo svoje nograde večidel s hlevnim ali živinskim gnojem, ker morebiti drugega nimajo ali pa boljega za nograde rabiti ne vejo. To gnojenje tudi naš vinogradnik, rajnki fajmojšter v Šent Vidu nadlpavo, gospod Matija Vertovc v svoji 5?Vinoreji" na 94 strani priporoča in pravi, da brez živinskega gnoja, bi zlo malo, slabega, revnega in pustega vina pridelovali. Kakor kokos ne bo obilo jajc brez žita nesla, tudi nogradi nemorejo dobrih letin dajati brez gnoja, in da gre tedaj tudi nograškim tertam, in sicer z vsakoverstnim gnojem, pa kar je prav gnojiti; le skerbeti je treba, da se nogradi po vsih ukih vinoreje obdelujejo. Gotovo je, da se zemlji moč in rodovitnost poverne, če se ji tisto nazaj da, kar se ji je vzelo. Zato je gnojenje z razsekanim r ožje m ali ter s jem, kakor skušeni vinorejci terdijo, za nograde naj bolje. Od omenjenega gnojenja nam g. Wagner v Hese-škem letopisu kmetijstva št. 14 te le skušnje naznanja: Ako se terti z rožjem gnoji, bo rodovitna perst okoli nje zrahljana, bolj černa in gorkeja; vinska kaplja zadobi po njem prijeten duh.