GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ gnal BRALCEM! TO POT SMO TISKALI NAS LIST LE NA STIHIH STRA-'TTJ KER SMO IZDALI V f j IN SEPTEMBRU 2 POSEBNI PRILOGI. BRAL-C ’ PROSIMO, DA TO Z RAZUMEVANJEM UPOŠTEVAJO. NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA V OBIČAJNEM OBSEGU. LJUBLJANA, OKTOBRA 1961 ŠTEVILKA 1« naj Stri IMPOl o vodnih turbinah la V dneh od 9. do 12. oktobra |ga leta je naše podjetje organi-isklralo prvi posvet o vodnih tur-'prtrnah, na katerega je povabilo tpredvsem uporabnike naših tur-druge opreme za hidroelektrarne, hkrati pa tudi usta-tr1°ve, zavode in laboratorije ozi->svpma inštitute, ki jih turbinska ijeiroblematika pri nas prav tako trotnima, bodisi s teoretične ali rbijaktiene plati. Vseh zunanjih vetaežencev je bilo 67 iz 19 hidro-a lektram oziroma ustanov, iz P Postroja pa se je simpozija ude-rb Sevalo kakih 20 projektantov, >ri inštruktorjev, komercialistov in aljlrugih. °\ Pokroviteljstvo nad simpozijem ' 6 Prevzel podpredsednik Zvezne ■ ‘ludske skupščine tov. Franc vskošek-Luka, ki pa se posveta, n" al, osebno ni mogel udeležiti za-P1. adi zdravljenja. Udeleženci po-e Peta so mu poslali prisrčno brzojavko. Dne 9. oktobra dopoldne so se $i udeleženci posveta najprej šepali v upravnih prostorih našega .podjetja, kjer jih je pozdravil ,.- ^heroini direktor Idcl-il Kogovšek.. el ato so si vsi gostje ogledali v (1'remstvu naših tovarišev posamezne obrate v tovarni, kjer so i seveda še posebej zanimali za p/oizvode proizvodne enote hi-1 jfavličnih strojev. Po ogledu to-1 arne so vsi skupaj odšli na kosi- v projektant Leopold Šole, v čigar izvajanjih so bili podrobno nakazani vsi problemi, ki so jih dosedanje izkušnje Litostroja in uporabnikov njegove turbinske opreme 'postavile v teh letih v ospredje, pa najsi so bile pozitivne ali negativne. Za njim je nrof. Albert Struna podal še ustni povzetek vseh poslanih referatov, in sicer referata inž. Seebacherja (ELES, Ljubljana) o avtomatskih regulatorjih, inž. Raspoliča iz Dravograda o regi pri Kaplanovi turbini, inž. Miličeviča o izkušnjah v HE Jablanici, inž. Kelharja o modelnih preizkusih pri vodnih turbinah in inž. Dolgana o laboratorijskem delu. Simpozij je po tem povzetku sklenil, da bodo posamezni referenti podali k svojim referatom še nekaj ustnih pojasnil med razpravo. Kot prvi je še isti večer spregovoril o modelnih preizkusih pri vodnih turbinah inž. Kelhar in svoja izvajanja dopolnil s skiop-tičnimi slikami. Dne 10. oktobra zjutraj pa sta o avtomatskih regulatorjih spregovorila najprej inž. Seebacher in inž. Gros nakar se je ločeno po predloženi tematiki začela obsežna diskusija, v kateri je sodelovalo že prvi dan (dopoldne in popoldne) 31. naslednjega dne dopoldne pa še 11 di-skutantov. tako da se je za govorniškim odrom zvrstilo kar 42 go- vornikov, ki so zelo stvarno prikazovali posamezne probleme, jih osvetljevali z izkušnjami ali teoretično utemeljevali. Tako so udeleženci simpozija tudi s svojimi izvajanji prispevali k vsebinsko bogatemu posvetu, ki je bil ves čas na izredni višini. Na zaključnem sestanku dne 11. oktobra ob 17. uri je prof. inž. Albert Struna prečital še »Ugotovitve in sklepe simpozija«, ki jih je sestavila posebna komis J a (profesor inž. Albert Struna, Leopoldi Šole in inž. Pečornik). Po prečitanju sklepov se je oglasil k besedi še generalni direktor Litostroja Ivan Kogovšek, ki se je vsem udeležencem toplo zahvalil za njihovo udeležbo in njihov prispevek k uspehu posveta. V imenu gostov se je prirediteljem posveta zahvalil inž. Jovanovič iz HE Bajine Bašte, ki je hkrati izrazil željo, da bi Litostroj še sklical takšne posvete. Del ■ gostov si je v četrtek 12. oktobra ogledal še nekatere dravske hidroelektrarne (HE Vuzenico, HE Vuhred in HE Ožbalt v gradnji), kjer so jih -povsod ljubeznivo snrejeli in v HE Vuhred tudi pogostili. Po kosilu v hotelu »Orel« v Mariboru so se udeleženci izleta povzpeli z vzpenjačo še na Pohorje, od koder so se z ■na,jlepšimi vtisi vrnili spet na svoja delovna mesta. Ker je bil na simpoziju sprejet sklep, da se vsi referati z diskusijo vred objavijo v posebni brošuri, se na tem mestu ne bomo spuščali v podrobnejšo obravnavo posameznih izvajanj. Omejujemo se za sedaj samo na objavo ugotovitev in sklepov tega prvega posveta o vodnih turbinah pri nas. v hotel »Bellevue«. Delovni del posveta o vodnih ,, kbinah se je začel 9. oktobra j 15. uri. Zbrane goste je naj--rej pozdravil predsednik delavnega sveta Milan Vidmar, nakar 6 bilo izvoljeno delovno predsed-a ;Po, v katerem so bili: generalni [gliPiektor Litostroja Ivan Kogov-komercialni direktor inž. Ugotovitve in sklepi nasveta v Birsa, tehnični direktor J. Vinko Cižman, šef PE IIS Kos ta Da Damos, zastopnik a Sjergoinvesta iz Sarajeva inž. )r!:pies Hercegovac, šef komercia-Jst inž. Nestor Marn, prof. inž. p#bert Struna, šef projektant tJfObold Šole, šef PPB Vekoslav n/rbančič, zastopnik Zajednice iet K-r,oprivrednih nreduzeča LR inž. Kamenko Vasic in se->ulit aT J,0varniškega komiteja ZKS ^|tane Vogeloifc ,rlp° uvodnih besedah tehničnega > ^rektorja Litostroja inž. Vinka rimana je v daljšem referatu 9 Svetli! z vseh plati vso našo do-e tianjo turbinsko proizvodnjo šef Velik delež k napredku elektrifikacije, industr"alizacije in gospodarskega razvoja pri nas je prispevala gradnja vodnih turbin in opreme za hidroelektrarne domače proizvodnje, ki so jo prevzeli Titovi zavodi Litostroj v Ljubljan: v času, ko ni bilo mogoče izrabljati niti tujih niti domačih izkušenj. Ker izkoriščanje vodnih sil nikjer v svetu ni v zatonu, marveč napreduje zaradi nezmanjšane pomembnosti po znanstven h, predvsem pa tehnoloških vidikih, mora Litostroj spričo _ rastočih potreb v našem elektriškem go- so si ogledali tudi tovarno spodarstvu z vso odgovornostjo prevzeti skrb in povečati pozornost za razvoj te stroke. Naš gospodarski razvoj narekuje najožjo povezavo med proizvajalci, prakso in znanstvenim delom najviše kvalificiranega kadra, ki mora osnovno znanje zajemati iz znanstveno raziskovalnega dela, in to pri Litostroju samo v tovarniškem turbinskem laboratoriju. Te smernice so utemeljene z ugotovitvami, da so vse doslej izdelane turbine in sestavni deli sicer ustrezali namenu in večinoma tudi izpolnjevali zahteve, vendar pa ne brez pomanjkljivosti, ki jih je upravičeno prištevati med razumlj ve težave v razvoju vsake industrije. Podrobna diskusija o pomanjkljivostih in motnjah je v skoraj vseh primerih pokazala, da so lete bile možne, ker jih je zahteval razvoj in da so se ob sodelovanju hidroelektrarn in Litostroja postopoma popravljale in odstra-n le. Pri tem je uspela tudi marsikatera izvirna rešitev, ki je ni bilo mogoče povzeti po nikakih tujih vzorih. Pač pa je ugotovljeno tudi pomanjkljivo evidentiranje motenj in okvar, da bi preprečilo ponavljanje enakih, hkrati pa naj bi našli najprimernejše rešitve zanje. Zato bo Litostroj v svojem okviru ustanovil delovno skupino za zadevno evidenco, ureditev teh vprašanj in skrb za skrajšanje rokov. Udeleženci simpozija med delom Tehnični direktor inženir Vinko Cižman med pozdravnim govorom Litostroj bo nekatera še ne povsem rešena vprašanja povzel iz gradiva o simpoziju, jih razvrstil po značaju in prioriteti. Ker pa je razen dosedanjih ugotovitev potrebna v vsakem primeru še posebna proučitev in ker so turbinski agregati individualni stroji, bo morala priskočiti na pomoč še študijska skupina, na primer v vprašanju pogona pomožnih črpalk, dovajanja zraka v sesalno cev, umestnosti zračnih ventilov itd. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi izbiri materiala in termični obdelavi. Glede vsega tega ni bila pomanjkljiva samo povezava med hidroelektrarnami in Litostrojem, marveč tudi povezava med hidroelektrarnami samimi ter z vsemi raziskovalnimi in znanstvenimi inštituti, ki so svoje preiskave, meritve in dognanja hran li samo za ozek krog ali pa jih hranijo še danes. Za zbiranje vseh izkušenj o projektiranju hidroelektrarn v državnem merilu, o gradnji, montaži in pogonu bi moral prevzeti iniciativo JUGEL, pripravljati pismeno dokumentacijo in jo sproti izročati vsem prizadetim. Razen tega so za JUGEL predlagane tele naloge: — poenotena — čeprav okvirna — priporočila za prevzem vodnih turbin in opreme pri proizvajalcu; — predpisi za vzdrževanje turbin in opreme v skladu s sedanjimi zahtevami; — vsklajevanje terminologije v turbinski stroki, slasti glede regulacije in avtomatizacije (pri čemer se je mogoče oslo-niti na že obstoječe terminološke komisije); — priporočila za sklepanje pogodb za nabavo turbinske opreme, ki naj bi bila un fici-rana za vse jugoslovanske elektrarne; Glede turbinskih remontov bi se preko JUGEL, ki vsklajuje remonte samo z energetskega vidika, lahko upošteval tudi proizvajalec opreme, ki mora dati na razpolago strokovno osebje is orodje; to tembolj, ker bi moral pro zvajalec opreme skrbeti tudi za to, da bi na posamezne objekte pošiljal vselej isto strokovne osebje, ki je z vso problematike dodobra seznanjeno. Izražena je bila želja, da bi se podoben simpozij priredil v razdobju enega do dveh let. Že med tem pa naj bi med Litostrojem in vsemi uporabniki njegove opreme obran li najožje stike in skrbeli za izmenjavo mnenj in vse dokumentacije v skupno korist. Najprimernejši posrednik za vse to je lahko tudi časopis »Litostroj«. Ob tem simpoziju je kolektiv Litostroja pokazal svojo pripravljenost za reševanje med simpoz jem nakazanih, kakor tudi bodočih, morda še zahtevnejših nalog, da bi s skupnimi prizadevanji dosegli sodobno raven turbinske proizvodnje in splošni nadaljnji napredek našega socia-list čnega gospodarstva. MLADINO JE TREBA UČITI, NE SAMO KRITIZIRAT V nedeljo, dne 8. oktobra, je bila v mali kino dvorani Litostroja redna letna mladinska konferenca, ki so se je udeležili razen predstavnikov posameznih mladinskih aktivov tudi predstavnik CK LMS tov. Marinšek, predstavnik Občinskega komiteja LMS tov. Lakner in predstavniki mladinske organizacije iz železarne Ravne, železarne Jesenice, iz Tomosa, Rade Končarja, PTT, železarne Štore, Uljanika iz Pule, Iskre in drugi. Poročilo je prebral dotedanji predsednik mladinske organizacije Janez Prešel. 2e uvodoma je govoril o odnosu med delavskim samoupravljanjem in mladino. Med drugim je povedal, da je bilo na zadnjih volitvah v centralni delavski svet izvoljenih 7 mladincev, v obratne delavske svete pa 23. Naglasil je, da pri tem ne gre za nobeno zastopstvo mladine v organih upravljanja, pač pa za žive in delavne ljudi. Če pa ti niso pokazali dovolj aktivnosti, je kriv prav toliko DS in ODS kot mladinska organizacija. Starejši člani DS pač ne morejo zahtevati pridobiti za delo v mladinski organizaciji do sedaj neaktivno mladino, kjer je treba še posebno skrb posvetiti tudi mladinkam in klubu (mladih proizvajalcev, ki naj prilagodi svoje delo potrebam današnje mladine. Štefan Jurak je ugchovil, da je KMP eden izmed močnih temeljev za uspešno uveljavljanje mladine v proizvodnih zadevah. Apeliral je na mladince, naj se po vseh svojih močeh bore za zmanjševanje izmeta. Ovrgel je kritike, češ da mladina preveč teoretizira. Rekel je, naj starejši dajo mladini več konkretnih nalog. Cazim Gazič je .govoril o škodljivih pojavih, ki nastajajo celo med tistimi mladimi komunisti, ki so končali politične šole. Predstavnik železarne Ravne je povedal našim mladincem nekaj izkušenj iz dela njihovega KMP, ki naj bi jih presadili tudi na naša tla. Tako imajo na primer v okviru mladinskega aktiva skupino za HTV, za zmanjševanje izmeta, za ekskurzije in za sestavljanje programa mladinske organizacije. Peter Likar je govoril o zadovoljivem sodelovanju mladine z uredništvom časopisa Litostroj in povabil mladinsko organizacijo, naj prevzame del bremena tovarniške akcije za večjo produktivnost, ustvarjenje monolitnosti podjetja, zmanjševanje izmeta in podobno. Predlagal je tudi, naj bi mladina organizirala z domačimi kadri nekakšno oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Stane Vogelnik je naglasil, da je osnovna naloga mladine, da se vključuje v delo samoupravnih organov in vzgojo mladih kadrov. Rekel je, da daje mladina premalo predlogov za sprejemanje v Zvezo komunistov. Kritiziral je osnovne organizacije Zveze komunistov, ki imajo premalo stika z mladinsko organizacijo. Predlagal je mladincem, naj prevzamejo .iniciativo pri planinskem društvu in pri notranji propagandni akciji. Tov. Črne je poročal o uspešnem delu industrijske šole, pri čemer ga je podprl tudi Roman Oberč. O pomenu športne organizacije je govoril Bojan Štine. Ob koncu se je prijavil k razpravi tudi predstavnik CK LMS Janez Marinšek, ki je med drugim rekel, naj bo vsa pozornost mladine Litostroja usmerjena 8 predvideni kongres LMS, ki N januarja 1962 v Kranju. Govof-je o pomenu dela mladinske ot' ganizacije glede (družbene hrane, izobraževanja in o nalog® kluba mladih proizvajalcev. Izvolili so tudi nov mladini komite, katerega predsednik Pavle Sajevic, podpredsednik I,c' jan Štine, sekretar pa Štefan J8 rak. O sklepih konference ml3' d inske organizacije bomo poroči gam v naslednji številki našega lis*4 trat Pc tuje smo Prid sker I lede strij trh tov KINO »ODMOR« Sem in tja po mladinskih aktivih Septembra so bile letne konference mladinskih obratnih akti-kjer so mladinci poročali o v > svojem delu, ki pa ni bilo povsod zadovoljivo. Novoizvoljenim organom so postavili zahtevnejše naloge, da bi delali bolje in uspešneje. znanili s proizvodnjo in delovno disciplino, kar je pozitivno vplivalo na delo aktiva. Mladinci so sodelovali na prostovoljnih delovnih akcijah in na raznih športnih tekmovanjih. potrebno mladince, kateri so POVEČATI SODELOVANJE ZAINTERESIRATI MLADINO ZA DELO V MO IN KMP od mladine, da bi brez pomoči starejših postala kar nenadoma zrela, da bi enakopravno z njimi razpravljala o zamotanih gospodarskih zadevah in da bi imela take izkušnje, kakršne imajo oni. Ko člani DS, komunisti in drugi kritizirajo mladino, najbrž ne pomislijo -na to, da so nekoč, pa tudi danes, delali napake, ki so družbo stale ne samo denar, ampak tudi politični in moralni prestiž. Seveda tudi mladinska organizacija mnogih nalog — zaradi različnih vzrokov, od katerih je rešitev nekaterih izven njenih moči — ni izvršila. Ena takih doslej precej zanemarjenih nalog je po-litično-ideološko delo med mladino. V prihodnje bo potrebno poiskati take oblike, da bodo mladino pritegnile in da bodo v duhu današnjega časa. Dasiravno so bile izrečene mnoge kritične besede na račun dela kluba mladih proizvajalcev, moramo kljub temu ugotoviti, da njegovo delo v preteklem obdobju le ni bilo tako zelo brezuspešno. Na konferenci so si postavili glede KMP nove velike perspektivne naloge. Take naloge imajo tudi glede ureditve organizacijskih vprašanj. Najprej nameravajo utrditi posamezne mladinske aktive, zadolžiti s funkcijami mlade komuniste, obuditi k življenju posamezne komisije in se še tesneje povezati s političnimi organizacijami in športnim društvom. Delo mladinskega aktiva livarne jeklene litine, predvsem v prvi polovici letošnjega leta, ni bilo zadovoljivo. Za to je kriv sekretar, ki je samovoljno in brez pravočasne napovedi zapustil aktiv. S svojo malomarnostjo do aktiva je slabo vplival na mladince, tako da je bila pot novega sekretariata precej otežkočena. Uspešno delo v drugi polovici polletja, povezava z vodstvom obrata in ZK, je omogočila novemu vodstvu reševanje novih nalog. Mladinci so imeli redne sestanke, na katerih so pokazali voljo za delo in se posvetovali o nejasnih vprašanjih s člani drugih organizacij. Aktiv je organiziral izlet v Koper in Opatijo, udeležili so se delovnih akcij in različnih športnih tekmovanj. Kljub težavam, ki jih je imel aktiv, je bilo njihovo delo dokaj uspešno. Mladino je potrebno zainteresirati za delo, vključiti jih v KMP in organizirati vzgojne izlete ter skrbeti za sodelovanje in zbližanje mladine. Delo organizacije MO Hidravličnih strojev doslej ni bilo zadovoljivo zaradi slabega sodelovanja mladincev iz delavnice in konstrukcije. To je bil tudi vzrok, da je prišlo na letni konferenci do trenja, zaradi katerega so se mislili celo oddvojiti. V razpravi so med drugim naglasili, da je vstopili v proizvodnjo iz IŠ Litostroj, seznaniti z delom v obratu in MO. Vodstvo mladinskega aktiva ima težave z izrednimi dijaki, ki delajo v izmenah. O najboljši rešitvi tega vprašanja se bodo pogovoril; z vodstvom obrata. MO ima napačno stališče, če dovoli, da za sprejem v ZK predlagajo mladince predpostvaljeni iz obrata. V ZK bi moral predlagati mladinski aktiv, saj le ta pozna delo in doslednost izbranega mladinca. Za politično delo je med mladinci premajhno zanimanje. Mladinci si želijo več izletov, kj naj bi bili vir zbližanja. Prve dni oktobra smo pod v® stvom propagandnega oddeli pričeli dvakrat tedensko (sob«H*>U ponedeljek) na hodnikih materije r alnega biroja vrteti med odn»®J V kratkometražne filme. Ko smo ^ tisti odločali za predvajanje film®’Alp smo mislili na to, da se vsaj djpen delavcev med odmorom zabava i| Utri sprosti, nato pa osvežen prič8 raj znova delati. To nam je v pdiPa cejšnji meri tudi uspelo. |Pog Zdaj gleda filme povpreČ«130 1 250 ljudi, zlasti iz pločevinam4 obdelovalnice, livarne jeklene Cha tine, materialnega biroja in drugod. Žal je »kino dvorana« 1 ga idp Livarjem 30 let službe in 7-urni delavni! ostal h obratov preveč oddaljen* na da bi lahko prišli do nje, ne 8 *CK bi zamudili pričetek predstav1 jton Doslej smo vrteli v glavnem td noti nične in športne filme, kmalu f "je program popestrili tudi z ba*3 stra nimi risankam’, zabavnimi in P6* Sne učnimi vzgojnimi filmi. Razc* Nas tega bomo verjetno pričeli vrt3” tju na drugem kinoprojektorju tu® *toi poučne filme za posebne kaQ^ tavljamo namreč, da so čes* prav ta sredstva vzrok ohole1" jQ (n. pr.: azbestne obleke, zaščiti*, gumijaste rokavice) in jih ne gre slepo forsirati. •5** Komisija za napredek orgabj'^ in 8*' L. *)6 t t>e : P n t H t zacije dela, produktivnost____ stematizacijo livarn pa je pred' lagala: Cim ožjo specializacijo livarn* ^ proizvodnje po asortimentu in P3 tje] težinskih grupah. Izdelavo operativnih dolgoro®' rrlh pro’zvodnih programov, br®3 katerih povečanje storilnosti ’ livarnah ni možno. Vsem livarnam zagotoviti n«' nujnejša osnovna sredstva, v Pr' vi vrsti stroje za pripravo liv»fj skega peska, ker je sicer delo ■ sintetičnim’ peski nemogoče. Mehanizacijo in modernizacv obstoječih livarn. , Okrepitev in sistematično ra*' jan. vijan.ie tehnoloških izdelkov ‘ »vi izboljšanje oziroma poenostavil6't1®1 nje priprave dela. zt*i Gradnjo novih livarn in rekoO' ^ atrakcije naj bi obvezno obr»v' navala Zveza društev livarje , Jugoslavije kot posvetovalni o? J*’ gan, preden bi poslali elaboraf v reviz’jo. ■ ° Z P u Ustanovi naj se inštitut ozirolP* nike, za kar se zadolži Zveza društev livarjev Jugoslavije. Zaradi velikega pomanjkanja srednjega in visokega strokovnega kadra naj se pr* tehniških srednjih šolah ustanov’jo po zagrebškem vzorcu posebni oddelki za livarsko stroko. S štipendiranjem naj se omogoči (ob skrajšanju obveznega delavnika) čim večjemu številu livarjev nadaljnje izobraževanje. Komisija za higieno in zaščito dela je predlagala, da se Izboljša nemogoče stanje v naš"h livarnah, ki je skoraj enako kot pred 50 leti, s kaptivacijo prahu in plinov na mestu nastanka (z odse-savanjem), namesto s stropno ventilacijo, ki je nezadostna. Za to je treba v prvi vrsti dobiti finančna sredstva. Osebna zaščitna sredstva naj se uporabljajo dosledno, morajo ustanova za razvoj livarske pf3 j izvodnjc, organizacijo Uval* , uvajanje novih litin in tehnol®' , ških postopkov ter za direktni k_l, pomoč posameznim 1’varnam n3 ^ terenu samem. Komisija za surovine in možne materiale ugotavlja, da J6 stanje surovin pri nas kritiČ# ( Problem strojne litine in kok®3 ltr. prednjačita, surovo železo je p®3’ fi0' blem zaradi nizkega in v'soker žvepla in mangana. V tem V°' gledu je treba izkoristiti dom®3 surovinske baze ali pa uvažati-Industrija in proizvodnja P možnih materialov — peski, v6' U z’va, je močno napredovala, ven' dar še vedno niso izrabljene V® možnosti za boljše izkoriščal« domače surovinske baze. Potn0^. »t1 materiale je treba izdelov*3 J izueiu*-1 brezpogojno doma v zadovolji31 in kvaliteti in količini. Ing. ZVONE GORJUP h Litostrojčoni na naj višji evropski gori Stroj, ki bo prihranil milijone Si Po dveh uspešnih odpravah v j tuje gore, v preteklih dveh letih, smo si alpinisti litostrojskega PD Pridobili izkušnje v visokogorskem svetu. Iz našega srečanja z ledeniki Grossglocknerja v Avstriji in Marmolade, ki je najvišji '1 'rti sončnih italijanskih Dolomi-'j W in edini pokrit z večnim sne-1; Som, se je rodila odprava v Cen-a'tralne Alpe z glavnim ciljem — Mont Blancom. Skrbne priprave okoli opreme j in hrane so bile za nami. Tudi vožnja z vlakom skozi severno I Italijo in del Francije, ki je bila Jearadi večkratnega prestopanja z iobi-lno prtljago dokaj utrudljiva, 1 je minila. f V Chamonix, svetovno znano tu-i* 1 II cistično središče v francoskih Alpah, smo se pripeljali v krasnem sončnem vremenu. Bil smo ntrujeni od vožnje in dveh sko-rai neprespanih noči. Utrujenost r|Pa se je na mah izgubila ob (Pogledu na alpske velikane, ki i1 so blesteli okovani v led nad ze-tlleno .Chamonlško dolino. Ker Hphamonix še ni bilo mesto našega začasnega bivališča, smo se "Pripeljali z zobato železnico dalje (jta Monteverso, ki leži 1918 me-i|trov visoko. Na tem mestu je končna postaja zobate železnice, hotel, običajen prostor za taborjenje in izhodišče za ture na vse strani. Ko smo postavili šotore, jjnio §11 po skromni večerji spat. I Naslednjega dne smo se že zgodaj " zjutraj odpravili na turo proti II Mont Blancu. Kljub megli, iz ka-“ tere je nekaj časa tudi deževalo ‘n snežilo, je bil spodnji del poti kmalu za nami. Prišli smo na ledenik Bossons l'n to takoj v pravi labirint ledenikih razpok. V megli, ki nam je ‘tla zvest spremljevalec, so nam telo prav prišli sledovi naših redhodnlkov in smo se jih drža-, [ vise do koče Grands Moleta, o toča, ki je bolj podobna hotelu, j teži 30 metrov visoko na skali in e 'e kot otok dviga iz ledenega "j tostranstva. Ker nam še ni bilo znano, če , e treba plačati pristojbino za . 'stop v njo, smo vstopili s pre-. ejšnjo previdnostjo. Cene so bile ;s naše žepe zelo visoke, zato smo e1® zadovoljili samo s čajem. Ni-o ttio se dolgo zadržavali v koči, tier smo se čudili izredni čistoči. .. Prišli smo visoko v svet ledu snega. Zddlo se nam je, kot da (pi se pred nami dvignili ogromni zastori. Tako so se nam nenadoma prikazali iz neposredne bližine vrhovi, vkovani v led in sneg. Led drsi v obliki ledenikov s posameznih sedel in pobočij. Najlepši pogled na ledenike je tam, kjer se na strmih odstavkih lomijo debeli skladi ledu. Taka mesta pa predstavljajo tudi največjo nevarnost v primeru prehoda preko njih. Globoke razpoke z mo-drozelenimi odsevi rijejo med posameznimi barvami ledu. 1 Dvigali smo se vedno više, kmalu nad kočo smo prišli med prava ledena brezna, ki jih je možno preiti preko snežnih mostičkov dvomljive trdnosti. Tu ie potrebna vrv, ker niso redki primeri, da se tak snežen most pod težo, in posebno pod vplivom toplega sonca, udre. V takem primeru samohodcu skoraj ni več rešitve. V višjih legah so ledeniške razpoke zahrbtnejše, ker so pokrite s snegom in zato nevidne. Mi smo vsa taka mesta prešli brez nezgod. Zvečer smo prišli do zavetišča Vallot, ki leži na skalni čeri na grebenu Mont Blanca, 4362 metrov visoko. Ze na grebenu nas je sprejel močan veter, leti tam gori neomejeno kraljuje. To smo občutili ves čas našega bivanja v tej višini. Čeprav ie zavetišče iz pločevine in seveda neoskrbovano, nudi dobro zavetje pred vetrom in snegom. Temperatura je bila v času našega obiska enako kot zunaj ves čas pod 0° C. Ponoči se je če bolj ohladilo, veter je divjal z nezmanjšano silo, pričelo je še Snežiti, poleg tega pa se je spu- stila še gosta megla. Tako vreme je trajalo še ves naslednji dan in drugo noč. Ni nam kazalo drugega, kot ždeti v zavetišču, kar je bila za nas dobra aklimatizacija. Višino smo namreč že občutili z glavobolom in zmanjšanim apetitom, kar je trajalo vse do naslednjega dne do povratka na nižje predele. Ko smo se naslednjega dne zbudili, je veter še vedno stresal naše pločevinasto domovanje. Za razliko od meteža prejšnji dan pa so nas -kar oči zaščemele, ko smo pogledali skozi okno. V jutranjem soncu so blestele zaledenele in zasnežene strmine Mont Blanca. Vedeli smo, da je prišel naš čas. Hitro smo s preostalim bencinom skuhali čaj, da nas je malo pogrel, medtem smo se podali na pot. Ker vodi smer pristopa na vrh po grebenu, smo se morali zaradi vetra krepko opirati na cepine in dereze. Po dvournem naporu od Valloja navzgor smo stopili na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc (4870 metrov). Z vrha smo imeli čudovit razgled. Okrog nas so se dvigali ostri vrhovi, beli so se blesteli v soncu. Globoko spodaj pa je na eni strani ležala zelena Ghamoniška dolina, na drugi, italijanski strani, pa dolina Veni. Gledali smo v tri dežele: Francijo, Italijo in Švico. Po polurnem razgledovanju na Mont Blancu smo se odpravili z vrha po isti smeri kot smo prišli. Vračali smo se zadovoljni z uspehom in srečni, da sta bila naše prizadevanje in vztrajnost nagrajena s toliko doživetji. Žive lutke Prve dni novembra bo v veliki kino dvorani Litostroja gostoval svetovno znani lutkar Albecht Roser s svojo sodelavko Ino Von Vacano iz Zahodne Nemčije. Gospod Roser nastopa kot solist s kabaretnim programom. Njegova predstava ni zaključena enota v obliki pravljice ali podobno kakor to poznamo iz Ljubljanskega lutkovne- DOPISUJTE V »LITOSTROJ« Novi red v ambulanti že dalj časa se vrste pogovori ureditvi dela v Obratni ambulanti, predvsem v zvezi s preventivo. na kateri je vedno večji 'houdarek. Vsi, prav posebno pa jZdravstveni delavci, se moramo ifavedati, da se z obolenji produktivnost dela manjša, z linvalid- I lastjo in smrtnostjo pa se človek I hot proizvajalec popolnoma uniči, bolezen in njene posledice je v •»dobni družbi ekonomsko škod-iiv pojav, ki zmanjšuje uspeh v 'roizvodnji. Prvi koraki so že narejeni, ven-pa še zdaleč ne tako, kot bi si klali. Za tako uspešno akcijo je i potrebno sodelovanje nas vseh. ®elo v Obratni ambulanti se mo-k urediti tako, da bo kurative _ Zdravljenja) čim manj in vedno j, v®č preventive (preprečevanja). i, Obratna ambulanta je pred lahkim uvedla -poskusni umik, jk katerem so razporedili obiske Cinikov po posameznih obratih, vien namen je, čimbolj skrajšati ■5s čakanja v čakalnici Obratne ^bulante in obenem zagotoviti ,, .^akomeren pritok obolelih, s ,, ‘®tn v zvezi pa -tudi pridobitev na ;C tasu za preventivno delo. Ič, Kot sem že omenila, je za uspeh /'Ze akcije potrebno široko sode- II *?vanje. Zato je prav, da čim več pl '*anov kolektiva pove o tem irr>bulanti svoje mišljenje. Da bomo vsi seznanjeni, kako r*j obiskujemo ambulanto v po- skusnih mesecih in, da bi laže Vdajali svoje predloge, navajam tudi razporeditev dnevnega dela. Vsak dan od 7. do 8. ure so pregledi bolnikov iz livarne jeklene lin sive litine lih modelne mi-zame. Od 8. do 9. ure za bolnike iz oskrbovalnih obratov, pločevinar-ne, kovačnice in materialnega biroja. Od 9,20 do 10,20 pregledi bolnikov iz PE hidravličnih strojev in strojev in naprav. Od 10,20 do 11. ure pregledi bolnikov iz splošnega sektorja, jprodajno-projektivnega Ibiiroja, gospodarsko-računskega sektorja, tehnično4controlnega biroja, menze, industrijske šole. Poleg tega pa Obratna ambulanta redno posluje tudi v popoldanskem času od 17. do 19. ure. V tem času so predvideni tudi pregledi učencev iz industrijske šole. Poudariti pa moram, da imajo izredni in nujni primeri, ne oziraje se na navedeno razporeditev, prednost ob vsakem času. Uspeh tega poskusnega načrta je odvisen od nas vseh, od našega sodelovanja in naše discipline. Cim več bo razumevanja in sodelovanja, prej in laže bomo rešili marsikateri problem, ki se nam zdi sedaj skorajda nerešljiv. Magda Kreft V soboto, 7. t. m., so imeli v pločevinami slavnostno primopredajo uvijalnega stroja »Fro-riep«. Zaradi njegove izredne važnosti za pločevinarno, za podjetje pa zlasti zato, ker je bil stroj v celoti izdelan v našem podjetju, se je te slovesnosti med drugimi udeležil tudi glavni direktor, nekaj članov centralnega delavskega samoupravljanja in delavci, ki so največ sodelovali pri izdelavi. Uvijalni stroj, katerega vrednost cenimo na približno 53 milijonov dinarjev, je izdelala proizvodna enota »Stroji In naprave«, spada pa med najmočnejše tovrstne stroje. Na njem je možno uvizati pri premeru 750 mm pločevine, debele 45 in dolge 3.000 mm, pri zvečanju premera na 2.000 mm in skrajšanju dol-ž ne na 1.000 mm pa celo pločevine debele 70 mm. Iz teh nekaj podatkov o moči stroja je razvidno, da bo lahko pločevinama izvrševala skoro vsa uvijanja ea potrebe podjetja doma in da bo odslej v glavnem odpadlo vprašanje uvijanja v drugih podjetjih, kjer smo morali take usluge drago plačevati, razen tega pa smo često zamujali roke. Proizvodni enoti SN čestitamo k delovnemu uspehu, proizvodni enoti PK pa želimo, da bi stroj s pridom uporabljala. M. EINHAVER ga gledališča. Njegov program je sestavljen Iz različnih točk v obliki kabareta In je namenjen odrasli publiki, ker so nekatere točke otrokom nerazumljive. Kljub temu si lahko napasejo oči na lično izdelanih lutkah ln po njihovih kretnjah. Program Izbira sam, lutke pa je Izdelal kipar diplomirani inženir Bross Fritz Herbert, nekaj pa tudi sam. Vsaka lutka je umetniško in animacijsko popolnoma dognana, in je tako prepričljiva za vsakega gledalca, pa naj nastopa v pantomimi ali parodiji. Naj omenimo še to, da je Roser s svojo sodelavko prejel na svetovnem festivalu v Bukarešti leta 1958 mednarodne žirije prvo nagrado in zlato odlikovanje kot najboljši lutkar na svetu. Gost je trenutno na turneji v Grčiji. Priporočamo vsem Litostrojča-nom, naj si ogledajo predstavo gosta iz Stuttgarta, saj bo predstava ostala verjetno vsakemu še dolgo v prijetnem spominu. VILHAR V BEOGRADU Vilharjevo . razstavo, ki jo je imel od 18. do 22. septembra v Beogradu, je razen udeležencev II. kongresa livartov in 2500 Beograjčanov obiskal tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, članica Izvršnega sveta Pepca Kardelj, danski ambasador v Jugoslaviji M. G. I. MeLchior, sekretar za in- formacije pri ZIS Bogdan Osolnik in predsednik Zveze društev livarjev Jugoslavije, profesor inž. Milan B. Pajevič. Razstava je v celoti uspela, kar dokazujejo tudi številne pohvalne izjave v knjigi vtisov. Na sliki: izrezki iz časopisov, ki so pisali o litostrojskem umetniku. Lesena babica PROŠNJA BRALCEM Uredništvo našega lista prosi vse tiste, ki so se v zadnjih tednih selili v nova stanovanja, naj nemudoma javijo spremembe svojih naslovov na telefon 458, ker sicer ne moremo odgovarjati za redno dostavo časopisa na dom. NAJ BODO ZA VZGLED Na zadnjem sestanku TK LMS so sklenili, da se bosta aktiva mladincev pločevinarne in materialnega biroja združila. Mladinska letna konferenca obeh obratov je bila uspešna, saj lahko rečemo, da je njihovo delo za vzgled ostalim aktivom. Za doseženi uspeh ie velikega pomena tesna povezava in uspešno sodelovanje z ostalimi organizacijami ter vodstvom obratov. Vsi mladi so člani MO, a dobri mladinci člani ZK, katere so vzgojili sami. Na mladinskih sestankih so govorili o proizvodnem planu, vlogi mladih komunistov, delovni disciplini, organizaciji izletov in sodelovanju na delovnih akcijah. Na sestanku je govoril tudi šef EE Pločevinarne Martin Ainhaver, ki je pozdravil združitev aktivov, v imenu MB je govoril tov. Jereti-na, ki je naglasil, da je mladini potrebna večja delovna aktivnost, v imenu sindikata na je 'govoril tov. Čeme, ki je pozval mladino, naj resneje rešuje svoje naloge. Predsednik TK LMS tov. Prešel je predlagal tesnejšo povezavo s centralnim odborom, kar bi omogočilo lažje reševanje vseh problemov, ki jih imajo. PREMAJHNA AKTIVNOST ČLANOV ZK Diesel talni transport šteje 54 mladincev, a od teh je 10 članov ZK. Delo v preteklem letu je bilo zadovoljivo, saj so mladinci redno prihajali na sestanke, sodelovali na delovnih akcijah, organizirali ekskurzije in izlete ter tesno sodelovali pri reševanju problemov s TK LMS, 3 mladinci' so končali politično šolo in s svojim delom pomagali v aktivu. 'E*0¥VW Gligorič:še vas bom obiskal V četrtek, dne 5. t. meseca, je •biskal naše šahiste velemojster Svetozar Gligorič in odigral simultanko s tridesetimi Litostroj-eani. Rezultat je bil 27 :3 v korist Giigoriča. Od naših tovarišev sta matirala Giigoriča: Jože Kačič in Vinko Tomažin. Remizirala pa sta Koblar in Jablan. Ostalih 26 je izgubilo svoje partije. Pred začetkom simultanke je Gligorič zelo prijazno odgovarjal na postavljena vprašanja. Med drugim se je zelo pohvalno izrazil za Bruna Parma, za katerega je menil, da bo postal najboljši jugoslovanski šahist. Temu prijetnemu dogodku za naše šahiste je prisostvovalo 200 prijateljev šaha, ki so z velikim TEHNIKA Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev m tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih. Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA TZ-DAVACKU DELATNOST »Tehnika«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inšt tuta za turbostreje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodiln h tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 343, odgovornega 458 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru zanimanjem spremljali ves potek simultanke. Kako je tovariš Gligorič popularen med našimi šahisti, je bilo čutiti pri sprejemu in odhodu tega simpatičnega in skromnega tovariša, ko aplavzi kar niso hoteli ponehati. Velemojster Gligorič je pri slovesu obljubil, da nas bo obiskal takoj, ko bo imel priložnost. Odgovor: z najlepšim veseljem ga bomo sprejeli v naših vrstah. ŠAH V počastitev 14. obletnice obstoja T. Z. Litostroj je bili odigran v avli samskega doma na Djakovičevi cesti 6. septembra šahovski brzoturnir. Nanj je šahovska sekcija povabila 12 ekip iz raznih podjetij in ustanov Ljubljane. Povabilu so se odzvale samo štiri ekipe in dve ekipi iz naše tovarne. Prvo mesto je zavzela na turnirju prva ekipa, drugo pa druga ekipa Litostroja. Tretje in četrto mesto si delita ekipi Telekomunikacij in Železniške direkcije — Ljubljana. Peto mesto je zasedla ekipa železniške postaje Šiška, šesto mesto pa ekipa šole Hinka Smrekarja. Za osvojeno prvo mesto je naša eki- Ljudmila Kur, Franc Bertoncelj, Marija Kovač, Andrej Stržinar, Milan Zajc, Janez Oberč, Janez Avsec, Martina Trante, Kristina Selan, Vinko Čeh, Dimitrije Jovanovič, Albert Šuštarič, Kanci Bartol j, Franc Hočevar, Mirko Mrhar, Janez Rant, Tomo Poungertnik, Franc Kaker, Zoran Sever, Franc Dolenc, Franc Gašperlin, Matija Razoršek, Tone Mehak, Ivan Peteh, Anton Boben, Janez Pa-sar, Anton Pečjak, Franc Dešman, Alojz Trček, Andrej Stefanič, Ivan Grebenc, Franc Možina, Janez Hribar, Franc Varl, Jože Potrbin. ing. Boris Letnar, Ciril Vidmar, Vinko Kraševec, Karel Jegovnik. Ferdo Bele, Franc Bele, Alojz Podkrižnik, Anton Lesjak, Jože Lokar, Alojz Hudo-breznik, Ivan Dejanovič, Pavel Veber. Stanko Firšt, Cvetka Režek, Nace Fortuna, Ivan Prepadnik, Matija Zupančič. Jernej Pekolj, Maks Poličnik, Drago Petelinšek. Stane Drni-kovič, Andri.ia Soldat, Zdravko Pečnik, Veso Kneževič, Ivan Cvenič, Ivan Pustoslemšek, Anton Pihler, Niko Tesovnik, Anton Gruden. Ivan Krivec, Franc Krumpačnik, Stjepan Stenta, Radivoj Milosavljavič. Janez Kenk. Franc Kocjan, Franc Osovnik, Martin Jezernik, Anton Kosmač, Franc Žagar, Franci Golob. Anton Pidak. Jože Jesik, Franc Orešnik, Matevž Rupar. Anton Strniša, Marjan Maček. Stefan Mesarič. Anton Mrvar, Mirko Patty. Slavka Kocilija, Stane Hočevar. Jože Juvan, Franc Kužnik. Ivan Vogrinec, Andrej Knific. Borislava Sedej, Alojz Komlianc, Alojz Plaznik. Silva Brenčič, Franc Jenko. Mirko Turk. Pavel Ceh, Ciril Koželj. Stane Jančar, Anton Smolič, Miro Seražin. Albin Bohorč. Mirko Gregorčič, Jože Dešman. Jpže Stupar, Stane Porle. Stane Rokave, Henrik Zaleteli. Gezo .Veren, Egidij Čr-nevšek. Slavko Konečani. Janez Kramar, Franc Novak Jože Tomšič, Zlato Tomažič, Marija Turinek, Franc Nose, Peter Uršič. Filip Vovk. Drago Puač, Anton Marinčič, Jože Koncilja, Viktor Novak, Ivan Vinkovič, Seval Turšič, Zvonko Kolmanič, Stane Duh, Ervin Gregoričič.' Janez Cvajnar, Franc Pirc, Marija Haler. ODŠLI Stanko Borštnar, Marjan Janežič, Anton Hren, Vojislav Belivakovič, Jože Smolič, Anton Marenče, Ludvik Aliaž, Bogomir Ljubeč, Jože Pucelj, Janez Smolič, Jože Rep, Milena Ceh, Franc Dolenc, Jožica Muhič, Janez Vogrinec, Janez Petrič, Alojz Voj e, Albin Sajnovič, Franc Novina, Josip Bogdan, Adolf Viščak, Dragica Selan. Andrej Jelenc, Dušan Lindič, Ivan Kladnik, Roman Muhvič, Jože Sular, Alojz Fabčič, Nikolaj Sutlič, Franjo Mojzeš, Jože Podvratnik, Ferdo Zorman. Franc Zabukovec, Marjan Hriberšek, Ivan Podobnik, Jože Bobnar, Alojz Trontelj, Vladimir Trempuš, Franc Trojar, Atif Salkič, Ljubo Mladenovič, Ivan Zunec, Ha-zim Šabič, Ivan Nemec, Stjepan Vinkovič, Anton Dragan Stanislav Pre-skar, Stjepan Vlakovič, Milorad Cvijanovič, Franc Erjavec, Jože Koželj, Vida Kosmač, Mehmed Alagič, Franc pa prejela v dar lep pokal z vgraviranim posvetilom. Eklipi Telekomunikacij in Železniške direkcije sta prejeli v dar lepi spominski plaketi. Za prvo ekipo iz naše tovarne so nastopili: Jože in Lojze Kačič, Vinko Tomažin in Tone Jeretina. Ob tej priložnosti naj omenim, da avla samskega doma ni primerna za večja tekmovanja ih si bo šahovska sekcija morala iskati primernejši prostor za bodoče večje prireditve. VELIKA ZMAGA TAK V BAČU V nedeljo je TAK Litostroj prvič gostoval izven meja naše republike in dosegel zelo pomembno zmago nad renomiranim moštvom HERKULES iz Bača. Zmaga nad drugoplasirano ekipo je v državi nedvomno doslej največji uspeh naših dvigalcev. Ponovno nas je presenetil Tine Žagar z dvigom 320 kg v srednji kategor:ji. To je rezultat, s katerim se trenutno ne more pohvaliti noben dvigalec srednje kategorije v državi. Tudi Jože Juretič je bil odličen, ponovno je dvigal bolje od državnega rekorda, dvignil je 295 kg. Ostali člani naše ekipe so dosegli svoje povprečne rezultate, kar pa je ob odVčnih rezultatih Žagarja in Juretiča zadostovalo za tako veliko zmago in za nov klubski rekord — 1 499 kg. Zajc, Stane Tajnšek, Pavel Zgonc, Franc Voler, Jože Kukec, ing. Boris Letnar, ing. Vili Delač, Martin Jezernik, Zvonimir Cilič, Leopold Mlakar, Franc Možina, Boris. Bratina, Martin Pucko, ing. Radoslav Strnad. Franc Žagar, Avgust Levačič, Ivan Dejanovič, Filip Rojšek, Vlado Dežutelj, Janez Oberč, Alojz Vodopivec, Ana Starc, Stanko Firšt, Janez Bohinc, Milena Ježek, Branislava Sedej, Franc Kremžar, Ervin Milojevič, Marjeta Stušek, Alojz Kuhelj, Albin Tome. Marija Čučnik, Marija Štrukelj. Rudi Kožuh, Rudi Horvat, Ivan Mrak, Ernest Jagrič, Alojz Blažič, Damir Horvat, Martin Rotar, Alojzija Perušek. ROJSTVA Dne 13. VII. je rodila dečka prof. Minka Avsenik, 12. VII. Milica Milek — deklico, 28. VII. Bogdana Miheli-čič — dečka, 30. VII. Julija Melnik — dečka, 31. VII. Ivanka Novak — deklico, 9. VIII. Marjeta Oceoek — deklico, 23. VIII. Štefka Blažič — dečka, 9. IX. Janja Ivančič — deklico, in 17. IX. Stanka Postiš — deklico. ZAHVALE Ob 14. obletnici obstoja tovarne sem tudi jaz prejel od sindikalne podružnice Litostroj denarno pomoč, čeprav sem že dalj časa bolan. Za moj rojstni dan pa mi je uprava podjetja poslala voščila. Za pomoč in pozornost se toplo zahvaljujem. Franc Šušteršič OJ TA VOJAŠKI BOBEN ... Iz Travnika v Bosni nam je pisal FRANC UMEK, ki pozdravlja vse svoje nekdanje sodelavce. Iz Ploč se je oglasil STANE KO-RELC. ki pošilja celotnemu kolektivu prisrčne pozdrave in mu želi mnogo uspehov pri delu. POZDRAV IN ZAHVALA Dne 14. oktobra sem odšel v pokoj in ob tej priložnosti pozdravljam celotni kolektiv. Hkrati se še posebej zahvaljujem sekretarju Karlu Korošcu za njegovo uvidevnost pri reševanju mojih težav glede pokojnine. Tomaž Kleindienst LETAKI — LETAKI Ze v začetku oktobra so se pojavili po vsem podjetju številni rdeči in modri letaki, ki so opozarjali delavce na nekatere najbolj pereče probleme v tovarni. Akcija z letaki je naletela v podjetju na pozitiven odmev. Seveda ni manjkalo na njihov račun in na račun tovarne tudi pikrih a duhovitih in dobronamernih pripomb. Uredništvo časopisa poziva vse člane kolektiva, naj duhovite šale, ki so se rodile ob tej in podobnih akcijah, sporoči, da bi jih objavili v listu. NAŠA JUDOISTA NAD JAPONCA Dne 1. oktobra je v Šercerje-vem domu moštvo JK Litostroja prepričljivo premagalo ekipo »Drave« iz Ptuja z nepričakovanim rezultatom 24:0, s čimer si je priborilo dve dragoceni točki v boju za boljše mesto v II. republiški ligi. Za težko kategorijo sta nastopala Božič in Štrosberger, za srednjo Modrijan in Boš tič, za lahko pa Jošt in Štokelj. Dinamičnim borbam s številnimi meti je prisostvovalo 150 gledalcev, ki so navdušeno bodrili tekmovalce na blazini. Tekmovalnemu vzdušju sta prispevala tudi najmlajša judoista Boštjan in Franci, ki sta v »borbah« z mojstroma Škrabom in Macarolom pokazala zadovoljivo tehniko. Njihova tiha želja je, da se po »obračunu« s slovenskimi mojstri spopadeta še z Japoncem Naga-oko, ki bo v kratkem gostoval v Ljubljani. Ln POPRAVEK V članku 20—30—50, ki smo ga objavili v prejšnji številki našega lista, smo pisali tudi o uspešnem delu Kreditnega sklada pri Obč. ljud. odboru Ljubijana-Siška, ki je splošno akcijo o namenskem varčevanju za zidanje stanovanjskih hiš vzbudil tudi veliko zanimanje med člani našega kolektiva. Varčevalci bodo lahko nalagali svoje mesečne prispevke kot lastni delež do 20 % v sklad, vložena sredstva pa se bodo obrestovala do dne-: va, ko se bo varčevalec vselil v lastno stanovanje, po 3 •/•, ne pa po 30 •/•, kot je bilo to pomotoma navedeno. K članku pohvale in darila za naše veterane se mora dodati še pojasnilo, da so poleg daril prejeli tudi pohvale naslednji desetletniki: P E—HS Krapež, Rudolf S tanek in Jože Hauschild, v PE—SN Anton Gostiša in Marjan Belin, v PE—OO Rudolf Albert, Franc Pate, Alojz Podlipnik, Alojz Vodopivec in Hedvika Ivič. Jože Pirc ni prejel od sindikata 100.000 din, temveč le 10.000 din. UČIMO SE ŠIVATI Zastopstvo tovarne šivalnih strojev »Singer« bo priredilo začetniške tečaje o šivanju na stroju, krojenju ter vezenju. Tečaj bo dvakrat tedensko po tri in pol ure izmenoma dopoldne — popoldne in enkrat tedensko od 15. do 22. ure. Trajal bo dva meseca, začetek bo v sred ni novembra na Djakovičevi cesti 24. Podrobnejše informacije dobite v pisarni našega sindikata, kjer sprejemamo prijave od 16. oktobra dalje od 9 do 9,30. Prijavnina je 1.000 dinarjev, ostalo pa se da ob začetku tečaja. Informacije pa dajejo tudi poverjenice za ženska vprašanja v sind kalnih podružnicah. Aktiv žena Litostroj 16. in 17. oktobra sovjetski barvni ci-nemascooe film MRAČNO JUTRO 18. in 19. oktobra ameriški barvni vi-stavision film STAREC IN MORJE 20. in 21. oktobra slovenski film veselica 23. in 24. oktobra madžarski film LJUBEZEN NA RAZPOTJU 25. in 26. oktobra italijanski barvni cinemascope film LETNE PRIPOVEDKE 27. in 28. oktobra ameriški barvni cinemascope film VIKINGI 30. in 31. oktobra nemški barvni vl-stavision film TI SI MOJA PESEM I. in 2. novembra ameriški barvni cinemascope film Čajnica 3. in 4. novembra ameriški barvni cinemascope film MESTECE PF.VTON 6. in 7. novembra češki film ROMEO, JULIJA IN TEMA 8. in 9, novembra iugoslovanski film SERVISNA POSTAJA 10. in 11. novembra ameriški film PREPROSTO DEKLE 13. in 14. novembra ameriški film POLKOVNIK IN JAZ 15. in 16. novembra nemški barvni film PREPROSTO DEKLE MATINEJE 22. oktobra češki barvni film DOBRI VOJAK SVEJK 29. oktobra ameriški barvni film ŽIGOSAN 12. novembra ameriški barvni cinemascope film DAVEK NA KRU- TOST 5. novembra ameriški barvni cinemascope film PREKO MNOGIH REK 19. novembra ameriški barvni vista-vision film ISKALCI KINO »ODMOR« Vsako soboto in ponedeljek na hodnikih materialnega biroja ali v avli livarne sive litine, nekaj minut po pričetku dopoldanskega odmora PRIŠLI Jože Fabjančič vrhunski strugar t Obiskal sem ga v obdelovalni® v prostoru kjer delajo ljudje 1 rokami in glavo in kjer je treti i imeti bistre oči in zanesljivo r< I ko. Mojster ga je poklical v samo. Čez nekaj minut je vstop Jože Fabjančič vznejevoljen da mu je žal, da ga motimo P1 delu. Zdel se mi je nekoliko mlctj- , kot sem si ga predstavljal. 1$ ga ni presenetilo, ko sem se predstavil in ga prosil za na besed. Takoj sva bila sredi n govora. Prišel je z Dolenjske: kot sin revnejših staršev. Dov imajo le 3 ha zemlje in zato P . niso mogli pred vojno šolati. , Ko je leta 1950 odslužil vojai rok, je prišel v Litostroj. To jv, pomenilo v njegovem življenj* 1 novo prelomnico. »Takrat s^j imel še zelo malo prakse in sem mnogo znal,* je skromno pr> ^ pomnil ob misli na prva leta zfl ^ poslitve v Litostroju. »NajpTi & sem delal na stružnici JPrvomOr ska’, potem na srednji in končP na težki stružnici.* V razgovor se je vpletel mol'I ster, ki je kmalu razložil bistri vprašanja. »Tovariš Fabjančič eden naših vrhunskih strugarj&L, rn je primer, ki kaže, kako lah?*' pri nas, v naši stvarnosti n jajo ljudje, ki se iz skromnih ru mer in brez formalnega šolanf povzpnejo do strokovnjaka. Kako jih potrebe, ki jih ustvrt' ja naša družba prek težav in g, prek izšolajo v resnične sposo6'v. ne ljudi, ki so kos svojemu V0-. ^ klicu. Ko so uvedli pred nekPr leti v obdelovalnici delo v dvt" izmenah, je zmanjkalo kadro*- gi Namestili so priučene delat?4*: j godrnja* r. Mnogi so zaradi tega , in z nezaupanjem gledali na % i ukrep, češ ,dela ne bodo zmogb , Pri nekaterih je bilo res tako, 1° j da ne pri Fabjančiču. On je pri senetil.« Takrat je bilo v podjetju \ težko izdelovati kolenčaste greP',, Prihajale so reklamacije. > strugarji z večletno prakso iz P’ >] v nekaterih primerih niso bili kof j, težavnemu delu. Položaj je &' e pereč. Izpolnitev norm ni bil* glavna stvar. Šlo je tudi za kvO' u liteto. Dela se je takrat pogum‘f p lotil Fabjančič. Mnogi so zmaj1' j vali z glavami in govorili: »b*h kaj si misli naše vodstvo? Ne’ [j kvalificiranega dajo na specialk i delo na kolenčastih gredeh. Al i bo šlo?« Ni se preplašil. Km