Banovinski uiiteljski svet Dne 3. aprila 1937. se je vršil na kr. banski upravi banovinski učiteljski svet, ki ga je sklicala kr. banska uprava v smislu § 149. zakona o narodnih šolah. Banovinskemu učiteljskemu svetu je predsedoval načelnik prosvctnega oddelka kr. banske uprave gospod dr. Lovro Sušnik, glavni referat je imel banovinski šolski nadzornik g. Ivan Štrukelj, navzoe pa jc bil tudi pcrsonalni rcfcrent ministrstva prosvete za dravsko banovino g. Fran Erjavec. Banovinskega učiteljskega sveta so se udeležili vsi sreski šolski nadzorniki dravske banovine razen sreskega šolskega nadzornika za kamniški srez, gospoda Andre.ja Skulja, ki je na bolezenskem dopustu. Konferenco je otvoril predsednik dr. Lovro Sušnik, ki je opozoril v svojem uvodnem govoru predvsem na tri stvari: a) na ocene, ki so po njegovem mnenju veliko predobre, saj so poedini srezi v dravski banovini, kjer ima do 90 %\ učiteljstva odlično oceno. Tako prakso je grajal; b) na dopuste učiteljstva, ki jih sreski šolski nadzorniki dovoljujejo v utemeljenih primerih do 5 dni. Priporočal je, da se dajo dovoljenja za dopuste le v izjemnih primerih, sicer pa jih je odklanjati; c) Na disciplinski postopek, pri katerem naj sreski šolski nadzorniki zaslišijo obdolžence in priče. Ni dovolj zasliševati samo obdolženca. Pri zasliševanju naj postopajo nadzorniki precej rigorozno. Referat banovinskega šolskega nadzornika Ivana Štruklja. V svojem referatu je govoril o dolžnostih sreskih šolskih nadzornikov po zakonu o narodnih šolah. Tolmačil je posamezne točke § 117. zakona o narodnih šolah, ki določa dolžnosti sreskega šolskega nadzornika. Zlasti je podal posebna navodila za nadzorovanje šol in učiteljstva. Pri nadzorovanju naj pride sreski šolski nadzornik tudi pred šolo, ogleda naj si stavbo, vrt in strgalo pred poslopjem. V šoli sami naj ogleda pazljivo vse prostore, gre naj tudi v podstrešje, pregleda naj učiteljsko knjižnico in se prepriča o tem, če so knjige brezverske vsebine ali pa komunistične vsebinc. V razredu naj točno pregleda vse spise, v razrednici zlasti če so zabeležene zamude. Tudi pod klopjo oziroma pod klopmi je treba pogledati in pa če je pod njimi nasmeteno. Nadzornik mora opazovati in vedeti, kako se vedejo učitelji izven šole. Informirati se mora, če nadzorujejo v cerkvi vsi učitelji in tudi šolski upravitelji, ki se ne smejo odtezati. Nadzornik sc mora informirati, kako se učitelji v cerkvi obnašajo, da ne bo kak učitelj stal pri povzdigovanju, kakor se je to dogodilo. Nadzornik naj si napravi vsako leto za nadzorovanje šol poseben vrstni red, ki naj ga vsako leto izpremeni. Tudi po izvršeni inšpekciji ob koncu šolskega leta si mora dati predložiti spisne izdelke, če se mu zdi, da učitelj po inšpekciji ne vrši svojih dolžnosti. Ob začetku šolskega leta naj zahteva skupno z urniki 'posameznih šol tudi podrob ne učne načrte za vse leto in to od vsakega razrednega učitelja. Po končanem poročilu banovinsktga šol. nadzornika Ivana Štruklja je govoril referent Fran Erjavec. Dočim sta predsednik banovinskega učiteljskega sveta načelnik g. dr. Lovro Sušnik in banovinski šolski nadzornik g. Ivan Štrukelj med podajanjem svojega poročila stala, je g. Erjavec govoril kar sede. Govoril je sledeče: a) Nekateri nadzorniki zavračajo prošnje za premestitev, ki jih vlaga učiteljstvo med šolskim letom. Opozarja, da to ni potrebno, marveč naj sreski šolski nadzorniki vsako prošnjo pošljejo' dalje. (Ta navodila izdana od referenta ministrstva prosvete so protivna odredbi ministrstva prosvete, ki je zabranilo pošiljati prošnje za premcstitve med šolskim letom in naročilo, da naj jih sreski šolski nadzorniki zavračajo. V teh normativnih navodilih predvideva ministrstvo zgolj nekatere izjeme, ki jih navaja, vse drugc prošnje pa naj se po navodilih ministrstva zavračajo. Učitelji naj prosijo za premestitev zgolj za časa raznisa prostih službenih mest, t. j. ob koncu šolskega leta.) Nikjer ni rekel gospod Erjavec, da je zadevna odločba ministrstva prosvete preklicana. Dalje je govoril o tem, kako naj se šteje v osnovni šoli in v višji narodni šoli. Po posebni odločbi prosvetnega oblastva je bilo ukinjeno štetje enaindvajset, dvaindvajset itd. in uvedeno štetje, kakor ga imajo Hrvatje in Srbi t. j. dvajset eden, dvajset dva itd. Referent Erjavec se je (izjavil proti temu štetju in prikazal potrebo, naj se šteje tudi dalje tako, kakor smo šteli Slovenci popreje. Na ugovor, da je predpisano štetje v narodni šoli s poscbno odločbo in naj se ta odločba najprej izpremeni, potem se bo štelo drugače, ni odgovoril ničesar. Dalje je grajal, da se vpisujejo v katalog v rubriko »narodnost« izraz »jugoslovanska« in ne »slovenska«. Zahteval je, da 6e v b