%2. 307 fMMifiKMi mmm ta m\ .•u, v sredo 24* decembra 1924. Posamezna številka 20 cenU Letnik XLIX Uredništvo: ulica o« pošiljajo ureJal*' račajo. — O'- rProf. — LastniiTtlakarna / Tlak tiskarno — inl* za mesec L 7.—, 3 mesece pol leta L 32.— in celo leto L J}.- Z* inozemstvo mesečno 5 lir več. - Jelon uredništva in uprave It 11-57 .t; ■ 2P. ^ a ne i, * - aj^AokopisA-/ čDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 ceoL — Oglasi se računajo v Urokostl ene kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni gabvale, poslanice te vabila po L L—, oglasi denarnih uvodov po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav edinosti, v Trstu, nltcs s* FrančiSka Asiškega Jtev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniitva te vravo 114& Res je sicer, da ni nič kaj prijetno. Marsikateri poreče celo, da je brez koristi, da je škoda truda, časa in prostora. Vendar pa menimo mi, da je vendar-le potrebno, da se vsako toliko nekoliko pobsvrmo z vitezi — nove dobe. Posebno še, če skušajo natrošati našemu ljudstvu in italijanski javnosti prehude neskladnosti. Pred vsem pa italijanski javnosti. Kajti v prva* vrsti jim je na tem, da bi zavajali drugorodiu) javnost v krive domneve in l c o našem l judstvu in o njegovih stremljenjih in zahtevah. In s tem — seveda — tu li v krivična dejanja na škodo naše naradiie manjšine v državi. Zato pošiljajo tudi laške liste posnetke iz mizernih produktov svojega najetega žurnalisti-čnega robovanja, kakor se je zgodilo te dni v tržaškem cPiccolu*. To pet se bavijo vitezi zadostnega slovesa z razmerami v našem slovenskem taboru in bi hoteli uveriti nepoučeno italijansko javnost, da se je razplamtila prava revolucija proti našemu tržaškemu vodstvu. Kot povod za tako varanje slovenskega ljudstva in italijanske javnosti je porabila fašisto-vska «Nova Doba» naš članek, v katerem smo napisali nekoliko misli na naslov naše slovenske mladine. Kakor pa že ne more drugače in mora pri svojem suženjskem rokodelstvu, zasukava «Nova Doba» stvari in jih pretvarja, da si moramo misliti: ali je duševno siromaštvo vitezov tako veliko, da ne morejo razumeti naših izvajanj, ali pa potvarjajo dejstva fvied??rma in namenoma. Mi bi sicer to pot lahko odgovorili «Novi Dobi*, da si je izbrala najneprimernejši trenutek za svoja razmotrivanja o razmerah v sosedni hiši, ko je namreč v njeni lastni — vse narebe. «Nova Doba» bi imela ravno seda; tisoč razlogov, da se bavi z zmešnjavo v tistem taboru, ki mu ona služi, četudi neznansko nerodno. Posebno naj bi pripovedovala io sodbah, ki jih izreka vnanji svet o posledicah, ki jih rodi za italijansko državo tista pelitika, ki ji ona peva same slavospeve. V dokaz o pretvezni iveliki nezadovoljnosti s tržaškim slovanskim vodstvom porablja «Nova Doba» razprave na pokrajinskem zborovanju političnega društva v Trstu. Posebno se sklicuje — slovensko ne moremo reči, ker bi naplsaU laž., cimo torej: narodu našemu sovražno glasilo, pisano v slovenskem jeziku — na govor dr.a Slavika na rečenem zborovanju. A kakšen namen st> imela izvajanja dr.a Slavika? Naglašal je nujno potrebo, da smo Jugosloveni Julijske Krajine v sedanjih časih težke borbe za ohranitev naše narodnosti strnjeni v enotni fronti in združeni v edinstveni politični organizaciji. Za aisakega pametnega človeka js povsem jasno, da je bila ost izvajanj dr.a Slavika — kar je sicer izrecno naglašal ti'di govornik sam — naperjena proti tistim goriškim slovenskim krogom, ki ne pripeznavajo take potrebe koncentracije vseh narodnih sil za obrambo -skupnih interesov. In če še uvažujemo, da so tem izvajanjem vsi zbarovalci burno pritrjeval? in da je bila tozadevna resolucija enoglasno sprejeta, moramo kar strmeti, kako more kdo iz Slavikovega govora izvajati zaključek o « revoluciji* proti*tržaškemu političnemu vodstvu?! -Nova Doba» «se je v svojih neskladnih in nelogičnih izvajanjih obesila tudi na besede v našem članku na naslov mladine. kjer smo omenili, da neko malo, izginjajoče število očita našemu vodstvu, da je prenacijcnalistično. - Kdor pa je pozno in brez hudobnih namenov prečita! naša izvajanja, mu je bilo jasno, da smo govorili ogromni večini naše mladine, tisti namreč, ki je na strani našega pođitićn vodstva, ki pa bi hotela, da bi se v nameni pcliiičnem snovanju še izrazitejše ltrcliavljal nacijonalai moment! Je to le izraz uverjenja, da bi bilo s tem delovanje na e^a poli Ličnega vodstva izdatnejše in učinkovitejše! Posebno pa izraz uverjenja, da more ed.no le nacijonalna idsja anti podlago za stmitev vseh narednih siL Vitezi pri «Novi Dobi* seveda ne morejo in ne marajo razumeti tega. Naš tabor ni t oda ovac, ki poznajo le palico pastira. Naš tabor je skupina ljudi, ki znajo mi>; ti tudi s svojo glavo in je zato ie naravna posledica, da prihajajo ob danih prilikah razna mnenja do izraza. V taboru «viiezov» seveda ni tako, ker oni sme,o imeti Ie tis o mnenje, ki jim ga zapovedujejo — drugi! Oni res ne delajo crevo-iucije>» proti svojim gospodarjem! Proti potvorbam in besedičenju «Nove Dobe - o neki pretvezni «revolucrji» proti trtorltemu političnemu vodstvu, govorita lapidarno dejstvi: da so bile skoro vse resolucije na rečenem pokrajinskem zborovanju predloreue od tiste mladine, ki je oaje v «revo!uci >> proti vodstvu ter da so nm! Prva točka tega programa da je prepoznanje realnega sožitja z italijanskim narodom. S tem hoče varati, da smo mi JDSoslovHisko-allMnskfl mela \Mi\ za enotno balkansko fronto __________________zaprta proti boljiavizmu proti takemu sožitju! Slepih pri «Novi [Stroga nevtralnost Jugoslavije naprraI Obisk Cankova t Beogradu in v Bukarešto Dofei» naj nam lepo povedo, kdaj in kje dogodkom v Albaniji — Intrige Fan; NoU- SOFIJA, 23. Predstojeće potovanje mise je naše .vodstvo ali naše ljudstvo iz- jeve vlade — Neopravičen strah v Itafiji [ nistrskega predsednika Cankova v Beo-reklo proti mirnemu sožitju?! Vitezi se| BEOGRAD, 22. Dogodki v Albaniji so grad in v Bukarešt se utemeljuje tu z pretvarjajo in hočejo vzbuditi domnevo, danes ^viadi povzročili mnogo truda, ker nameravano »sklenitvijo dogovora za za- si je albanska vlada prizadevala, da krivdo ščito pred boljševiško nevarnostjo. Kakor konfliktov v Albaniji prevali na Ju gosi a- j se zdi, je pokazala tudi Italija zanimanje vijo. Kakor se glase informacije, je Fan za načrt take zveze, ker se spravlja v po- xr 1« _______,'1 u"___1- M— J_ _ __ A ti__1___.-I . . - o t kakor da si tudi oni usvaja jo zahteve naše narodne manjšine. Vprašujejo namreč: kako naj se opravičijo postulati kake narodne manjšine, če pa se odklanja sodelovanje z italijanskimi strankami: fašisti, demokrati, liberalci, papdari itd. Tu se je «Nova Doba» neumno zaletela. Res je, da smo mi doslej odklanja'! tako sodelovanje. Toda iz razloga, ki mu noben pameten človek ne more odrekati popolne upravičenosti. V to smo bili upravičeni po tistem »večno veljavnem pravilu za sodelovanje med strankami. To pravilo je: dam ti, če mi daš! Naj se nam le pove, kdaj in lqe ie katera rečenih strank priznala upravičenost le ene same naše narodne zahteve ali kulturne potrebe?! Kdaj je še izrekla svojo pripravljenost za dejansko zavzemanje za naše upravičene zahteve in potrebe?! Dokler se to ne zgodi, ostanemo mi na svojem Aventinu: na tstališču, da se moramo sami boriti kot posebna narodna 'vikiupnost! Ne pričakujemo seveda, da bi imeli vitezi pri «Novi Dobi« razumevanje za tako naše stališče. Saj bi potem postali nepotrebni in bi morali svoje viteško kopje spraviti v podstrešje. Vitezi naj nikar ne računajo na kako nezadovoljstvo v taboru naše politične organizacije. Tudi če se tu pa tam oglašajo razna mnenja — bi Bolgarska odposlala v Beograd svoje odposlance, ki naj bi na pogajanjih z jugoslovenskimi dele- Markovič je pojasnil ta komunike. G. Mar- šfti rešili važna vprašanja, ki se tičejo kovič je naglašal, da je vlada pokazala' življenjskih interesov obeh držav. S tako Evropi in svetu sploh, da se Jugoslavija željo je sedaj nastopila tudi sedanja Paši-absolutno ne vmešava v notranje albanske ćeva vlada. Cankov pojde 26. t. m. v Beo-zadeve. Zdi se, da Fan NoKjenna akcija grad, kjer bo ostal 2 dni. Iz Beograda bo meri drugam. Lansirala se je vest, češ da odpotoval naravnost v Bukarešt, kjer se Seja ministrskega sveta Gredba katoliške katedrale v Tripclisu — Določitev dobička hranilnic in zastavljalnic Nova telefonska zveza Trst-Dunaj RIM, 23. Seje ministrskega sveta so se udeležili vsi ministri. Finančni minister je predložil več zakonskih načrtov, med drugimi tudi zakonski načrt, ki urejuje pravila glede vpogleda >v zemljiški kataster; drugi se tiče podaljšanja začasne odprave carine na žito in prepovedi izvoza žita.; tretji načrt dovoljuje upravi cerkvenega fonda, da pomaga pri gradbi katedrale v Tripolisu z vsoto 1,300.000 Hr. Na predlog ministra za narodno gospodarstva je ministrski do 23 -it); Španija od 325.— do ^30.—; Švica od 452,— do 455.— j Atene od do 41.- ; Berlin od 560.- do :>5T» — j Bukarest od 11.50 do 12.-Praga od 70.50 do 71.— ; Ogrska od 0 03 >5 do <>.0>3T; Dunaj od 0.0925 do 0.0336; Zagreb od 35.25 do 85.50. Darovi so na izbero in njihova vrednost stopnjuje z nakupnim izdatkom. Dodajalo so vodno novi In lopi predmeti. i po Jiag od 109.90 do 110.10. Benečijske obveznice 81.60. Poslano*) Vedno novi dohodi |s Pohištva i i i modernega !n solidnega po brezkonkurenčnih cenah. :: M. STElfJER:: Olo Geppa 1115 In it 17 Zaloga v prosti lukl brez carine. 1 CoraoOitt. LIH 16 TRST CorsoUitt.Ein.lll 16 i Iz tržaškega iiviienla — Žalosten konec drznega roparja. V okolici Poreča, Motovuna v Istri se je klatil že del j časa drzen ro-kovnjač Anton Bratović, star 22 let, doma iz sela budić pri Poreču. Bratović je svoječasno pobegnil iz- ječe na Sardiniji, kjer je bil zaprt radi raznih zločinov, posebno ropanja. Povrnil se je zopet v svoje domače kraje ter pričel zopet staro rokovnjaško življenje. Ker se ga je vse balo, je dobdval pri kmetih potrebno hrano in obleko. Bil je tako predrzen, da je prihajal celo na javne plese in prireditve v vasi. Orožniki so vedno zasledovali, a nikoli mu niso mogli do živega. Pred kakim mesecem sta ga srečala v nekem gozdu pri Karojbi dva orožnika, toda rokovnjač se jima je postavil po robu; ustrelil je parkral s puško, s katero je bil vedno oborožen ter enega orožnika ubil, drugega pa nevarno ranil. A tudi zanj je napočil dan obračuna. Orožniki, ki so od tedaj Sospešili gonjo proti njemu, so zvedeli, da se ratovič skriva v neki dolini pri Poreču. Pretekli pondeljek ga je patrulja orožnikov končno iztakndla. Bratović je skušal zbežati, istočasno pa je pripravil svojo puško na strel. Toda orožniki so bili urnejši; počile so njihove puške in drzni rofcovnjač se je zgrudil na tla mrtev. Poravnal je račune z življenjem... _ Kaifcclna — zdravilo za srčne rane. Ker jo je njen dragi pustil na cedilu, si je včeraj skušala vzeti življenje 22-letna Lili jana Laurencich, stanujoča v ulici Tigor št. 18. Okoli 7. ure zjutraj je v veži hiše nezvestega izvoljenca v udici Dona to Bramante št. 4, izpila nekoliko karbolne kisline. Mimoidoči ljudje so poklicali na lice mesta zdravn ka rešilne postaje, ki je nesrečni zaljobljenki izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno sUnje ni nevarno. ■— Omot s človeškim plodom. Včeraj zjutraj je neki gospod, idoč mimo cerkve kapuciaov no hHbu Monlu^za, našel v javnem vrtiču pred cerkvijo velik omot. Ko ga je odvil, je na dan nedoraslo otroško trupelce moškega spola. Orožniki, ki so bili obveščeni o dogodku, so dali prenesti trupelce v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer so zdravniki dognali, da gre za 7 mesecev star človeški plod. Policija išče brezsrčno mater. — Uso