PRIMORSKI DKEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Že dvanajsti dan mineva, a policija še vedno ni našla povzročiteljev nočnih atentatov na naše organizacije. Mar * kakor vedno - čaka, da se atentati ponovijo ?
Leto	VI	i ^0,7	O c/	/i x/,7\	Poštnina plačana v gotovini
^------------1	Otti'/.	ZDO	{LOH./)	Spedlzione in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 12. novembra 1950
Danes 6 strani ■ Cena 20 lir
Vlada rim pozvala albansko vlado
jPi mliiahliče diplomalshega ureilslainiiia iz Reogjratla
Mbanska vlada se poslužuje svojega poslaništva v Beogradu za izziva-®.i© in žal jenje j ugoslovauskili oblasti - Za vzdrževanje diplomatskih stikov Albansko vlado je vlada FLRJ določila svoje poslaništvo v Budimpešti
BEOGRAD, H, — Ministrstvo »zunanje zadeve FLRJ je da-
AkJS?"*** posiamštvu LR rt,	Beogradu,	da	je vla-
nLu	mnenJa, da je nadalj-
jj® bivanje predstavnika LR v Beogradu postaio ' albanska vlada ne v tu svojega poslaništva kožiKOSradu za izvrševanje te-poslov in za reševanje ob-dria vprašanj med obema l0?52a>. P®č Pa zlorablja nje-in :°™°i izključno za žaljenje blasti an^e Jugoslovanskih o-
obv«?n Jugoslavije je hkrati Uitvr« I’r5a ie določila posla-FLRJ v Budimpešti za > 8,?eVanje diplomatskih stikov sk»0aansIi:o vtodo preko albanskem P°slaništva na Madžar-tf-s" in da je pripravljena tj-G^ti diplomatsko pošto al-» vla<Je preko katerega fe>-ife^avništva v tujini ne-edno ali po pošti.
se poudarja, da je bila b^^Vanska vlada prisiljena iosln ustaviti poslovanje ju-jjVanskega predstavništva v v ker je albanska vlada Pik P°lovici tega leta okre-iii,]. ^znosen režim in razne itenJItHnacijske ukrepe proti Preri „;°var>-k i m diplomatskim l;w„. vnikom v Albaniji v to. teSa meri, da je bilo zaradi goe.P^soogočeno delovanje ju-Hbtrt+ Icega poslaništva. Mi-iLfcr?0 23 zunanje zadeve tl* le ob tej priliki 4. julija rij;. 5P°ročilo poslaništvu Alba-tij, ’ d® bi nadaljnje zavlačeva-va.!°menjene prekinitve delo-rLJs., Jugoslovanskega pred-Šssn v Albaniji ob isto-sh„"rn funkcioniranju alban-Prm , • Po^aništva v Beogradu v rpfjsto jugoslovansko vlado b^ožaj neenakosti, toda al-bim a vlada je šla enostavno teh dejstev o diskrimina. H«?-in žaljivem postopanju h oblasti do poslaništva Flavije V Tirani.
Vaj... jugoslovanski noti se na-H-i0 dejstva o tem, da je al-? Poslaništvo v Beogradu ^atsV vršiti funkcijo diplo.
predstavništva. Al-lf,luva vlada ne samo da ni (ijen5 a iu odgovorila na orne. Ijnjp noto jugoslovanskega zu-hotpA® ministrstva, v kateri se tattejUra zaradi oboroženega albanskih obmejnih
oblasti, ki je bil izvršen 12. oktobra t. 1. na jugoslovansko ozemlje in proti jugoslovanskim obmejnim stražam, pač pa je to noto po svojem poslaništvu v Beogradu vrnila brez vsake obrazložitve.
V jugoslovanski noti se nadaljuje, da to žaljivo postopanje ni osamljen in slučajen pojav, pač pa je nadaljevanje vrste podobnih dejanj albanske vlade z namenom nadaljnjega oviranja korektnih diplomatskih odnosov in .stikov z jugoslovansko vlado. Albanska vlada sploh ni odgovorila na jugoslovansko noto od 30. maja. v kateri je jugoslovansko zunanje ministrstvo sporočilo albanskemu poslaništvu v Beogradu o začasni
Danes ob 9. uri
na sedežu OF Ul. R. Manna 29 seja glav. odbora OF
DNEVNI RED:
1. Politično poročilo.
2. OF v Istrskem okrožju.
3. Upravno-gospodarski problemi.
4. Prosveta In šolstvo.
5. Tisk.
6. Organizacijsko poročilo.
7. Priprava za proslavo 10. obletnice OF.
0. Sklepi.
ustavitvi poslovanja jugoslovanskega poslaništva v Tirani in javilo, da se bo jugoslovansko poslaništvo v Tirani ponovno odprlo, ko bo albanska vlada dala zadovoljivo jamstvo, da bo spremenila svoje stališče do jugoslovanskega predstavništva in njegovega osebja. V želji, da se v diplomatskih odnosih med obema državama odpravijo motnje, ki te odnose ovirajo, je jugoslovanska vlada tudi pozneje večkrat, a zadnjikrat s spomenico od 4. julija t. 1» skušala ugotoviti, ali ima albanska vlada dobro voljo in ali je pripravljena omogočiti jugoslo. vanskemu poslaništvu v Albaniji normalno delovanje. Jugoslovanska vlada je obvestila albansko vlado, da glede pri tem na sledeče osnovne možnosti za delovanje jugoslovanske- goslovanski
ga diplomatskega predstavništva v Albaniji:
1. Možnost svobodnega gibanja jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov, kakršno imajo predstavniki ostalih držav v Albaniji.
2. Vzdrževanje rednih poslovnih stikov albanskega zunanjega ministrstva z jugoslovanskim poslaništvom.
3. Ukinitev diskriminacijskih ukrepov albanskih oblasti do jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov in njegovega osebja.
Albanska vlada, ki je enostavno šla mimo vseh dejstev o diskriminacijskem in žaljivem postopanju albanskih oblasti do jugoslovanskega poslaništva V Tirani, je tudi po omenjeni uki. nitvi poslovanja jugoslovanskega diplomatskega predstavništva v Albaniji nadaljevala s protijugoslovanskim postopanjem v diplomatskih stikih po svojem poslaništvu v Beogradu. Tako je albanska vlada po svojem poslaništvu v Beogradu začela zavračati sprejemanje not jugoslovanskega zunanjega ministrstva ali pa jih vrača brez odgovora, čeprav so pisane na način, ki je običajen v diplomatskih odnosih med dvema vladama, ter zavrača konkretne predloge za rešitev po-, sameznih vprašanj. Albansko poslaništvo je posebno v zadnjem času redno pošiljajo jugoslovanski vladi note polne izrazov, kakor so ((kriminalno dejanje«, ((fašistično dejanje«, « trockističnega banditizma », ((gangstersko dejanje«, ((kanibalski režim« itd., ki so nepoznani in brez primera v diplo-matskih predpisih. Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je opozorita albansko poslaništvo na nedopustljivost takega postopanja ter je stalno poudarjalo, da ne more upoštevati not albanskega poslaništva, ki so pisane na tak način in s katerimi se namerno onemogoča normalni stik med obema vladama. Toda albansko poslaništvo je tudi po tej opozo-ritvi jugoslovanskega zunanjega ministrstva nadaljevalo pošiljanje takih not Jugoslaviji.
* * *
SKOPJE, 11. — V vojaški bolnišnici v Skopju je umrl ju.
obmejni stražnik
partizanska dejavnost na Koreji
Sočani in ostali zavezniki napredovali na 50 km dolgi fronti - Razvaline mesta Pakšon v rokah 6l*čanov, ki se približujejo močnim severnokorejskim postojankam med Pakšonom in Taešonom
Milorad Djurič, ki je bil hudo ranjen 12. oktobra t. 1. ob priliki oboroženega izzivanja, ki so ga albanski obmejni organi izvršili na jugoslovanski meji pri karauli ((Ciganski prelazi«.
Protest Jugoslavije
proti sprejemu Španije v FAO
WASHINGTON, 11.	— V
mednarodni organizaciji za kmetijstvo in prehrano FAO je jugoslovanski delegat Stane Krašovec ostro protestiral proti sprejemu Francove Španije za novo članico te agencije Združenih narodov. Glasoval je proti njenemu sprejemu. Ravno tako je jugoslovanski delegat glasoval proti sprejemu Vietnama in Kambodže v to mednarodno organizacijo. FAO je izglasovala sklep o sprejemu Francove Španije, Zahodne Nemčije. Hašemitske-ga Jordana, Kambodže in Vietnama.
MILAN, 11. ski advokat
Znani milan-antifašistični
javni delavec Carlo Acceti je imel v Milanu v prostorih kulturnega društva «Cattaneo» predavanje o razvoju jugoslovanske umetnosti. Acceti je pred kratkim obiskal Jugoslavijo in v tem predavanju, ki ga je poslušalo nad 200 književnikov, kritikov, kulturnih in javnih delavcev, je obrazložil svoje vtise s potovanja.
Acceti je še posebno poudaril pomoč jugoslovanskih oblasti umetnikom, ki so materialno popolnoma preskrbljeni, tako da se lahko posvetijo izključno ustvarjalnemu delu. Jugoslovanska umetnost, je poudaril Acceti, se krepko razvija, posebno kiparstvo in grafika, ki sta dosegla zavidljivo višino.
Po predavanju sq prikazovali dokumentarni film ((Jugoslovanska umetnost v 19- in 20. stoletju«.
Zaradi velikega zanimanja kulturnih delavcev za to predavanje je Accetj sklenil, da ga. bo v kratkem ponovil v drugi dvorani.
Danes se sestane
Jugoslovanski odbor za obrambo miru
BEOGRAD, 11. — Jugoslovanski odbor za obrambo miru bo imel jutri, dvanajstega novembra, v Beogradu javni plenarni sestanek.
ZAGREB, 11. — V arheološkem muzeju v Zagrebu so odprli razstavo, na kateri prikazujejo slike, skice in načrte izkopane slovanske trdnjave iz zgqdnjeea srednjega veka. ki so Jo odkrili lansko leto na Hrvatskem ob graditvi avtomobilske ceste Zagreb-Beograd. Trdnjava je v bližini Slavonskega Broda.
Jean Cassoii predsednik
društva »Francija Jugoslavija"
PARIZ, 11. — Na sestanku glavnega odbora društva «Francija - Jugoslavija«, ki je bil včeraj v Parizu, je bil izvoljen za predsednika društva francoski napredni književnik Jean Cassou. Na sestanku so bile navzoče številne znane osebnosti iz kulturnega, javnega in političnega življenja v Franciji, med katerimi šo bili Elande Aveline, Leo Haman-ces, Louis Dalmas, Charles Vildrac in drugi.
Tajnica društva Agnes Hum-bert je y svojem poročilu izjavila, da se društvo številčno in organizacijsko krepi.
Odbor društva je sprejel vrsto ukrepov za razširitev kulturnih vezi med Francijo in Jugoslavijo. Med drugim bodo v Parizu v kratkem pod pokroviteljstvom društva prikazovali nekoliko novih jugoslovanskih filmov.
OB AKCIJI ZA UKREPE PROTI FAŠIZMU
MII
Številni krogi so mnenja, da gre za volivno propagando za bližnje upravne volitve - Vlada pripravlja baje tak zakon, ki naj ji omogoča nastopiti tudi proti demokratičnemu ljudstvu
RIM, 11. — Kakor smo že včeraj poročali, je Saragatova stranka sklenila predlagati v parlamentu izglasovanje zakona za razpustitev novofašistič-ne organizacije MSI.
Številni podvigi fašistov v Italiji so zadnje čase zelo razburili prebivalstvo, tako da so se začeli dvigati resni glasovi, naj se vendarle proti tem izzivanjem nekaj ukrene. Policijske oblasti so bile spričo tega prisiljene prepovedati kongres te organizacije, ki je bil sklican v Bariju.
Pobuda vodstva Saragatove stranke je izzvala številne komentarje in vnela se je živahna polemika. Značilno pa je, da je na včerajšnji seji ministrskega sv,eta tudi notranji minister Scelba pri poročanju o notranjem položaju poudarjal potrebo, da se izdajo jasne zakonske določbe za izvajanje ustavne določbe, ki prepoveduje zopetno obnovitev razpušče-
Vlada LR Kitajske odklonila vabilo Varnostnega sneta
Iz Pekinga je odpotovala delegacija, kl se bo udeležila razprave o Formozl v smislu vabila VS od 29. septembra - izjave dr. Beblerja
a^Rejska FRONTA, 11. — ie *Ansa» poroča, da se ,zavezniška črta na se-j>Spr». hodni fronti pomaknila Id je] .skrajšala razdaljo, ki Vert)j, ločila od postojank se-*ile ** Korejcev. Zavezniške !rotitf>° aaPredovale vzdolž vse 6 dri ie dolga 50 km. Sije h8 V. OZN so napredovale, kol; »ji naletele na kakršen Hek J?or- Nekateri oddelki so j km v naPredovali za dobrih tam ’ Kasno zvečer so Ameri-fakš Zasedli razvaline mesta tteji J?a katerega so letala bcrnh-l dni stalno	močno
M. Podirala. Prednje straže ^kern rižke divizije so sedaj Vij« a? od tega mesta in pred-
da bodo v primeru Wle it }eSa napredovanja sto-!brotnnalu v stile s prvimi na-£°<frr» virni oddelki prav na
Všnn	med Pakšonom in
&otnrnm’ kier kaže- da ie na’ Jkamv,	ustvaril močne o-
*tVirj	postojanke. Poročila
'Ulit ' kesa letalstva in pa-V ni!?r,°«ajo, da je sovražnik •kdtitanu1 Prepredel z jarki in Ko»rOV3k imi pastmi vse Ntšr,«36	vštevšt ceste med
&e	in Taešonom. Tako
Greifi	Se mislijo severni
A* tJE.1 Jn Kitajci spoprijeti
" tprv, '“1 Kitajci spopnjci Je ceS Področju, od koder pe-l»lu "J naravnost proti reki 'itie-ji,;0 najnovejših računih hi t obveščevalne službe ho j.. bile 2a to obrambno vhjji lri ali pet sovražnih di-
e Aoče predvidevati, ali »našnje napredovanje u-''krti novo splošr.o ofenzivo
J*'-towandžurski meii-
\Ni h Je’ da nasprotnik ne 1*8a z boja zapuščati mo-
k	Prav tu pa pri-
j® dan vsa tajnost o kitaj-5 Sp,, SeVernokorejskih silah ■Sku ^hii Koreji, tajnost "
povezan s političnim položajem, ki bo prej ali slej vplival na potek vojne. Obe vojski sta si sediai zelo blizu in prav za-radii tega bi moral slediti neizbežen spopad.
Poročila severnokorejske vojske pravijo, da se na vseh področjih fronte vršijo ogorčeni boji z ameriškimi in južnoko-rejskimii enotami. Na osrednjem področju fronte, na področju Ansi. vzdolž reke Sejsemko, blizu mesta Tokusena so severnokorejske čete zapletene v hude boje. Na vzhodnem področju, pravi poročilo. Pa so oddelki severnih zapleteni y obrambne boje severno od Hamkina (Kamko) in na področju sever-no-vzhodno od Guldiju.
Angleška nota proti vmešavanju SZ
v avstrijske notranje zadeve
LONDON, 11. — Danes dopoldne so v Londonu objavili besedilo angleške note, ki protestira proti vmešavanju sovjetskih oblasti y avstrijske notranje upravne zadeve. Nota odločno odklanja sovjetske spremembe sporazuma o nadzorstvu nad Avstrijo, obsoja poskus sovjetskih oblasti, da bi ustvarile enostransko nadzorstvo nad avstrijsko policijo, s katerim bi omejile ali od-,' pravile oblast avstrijske vlade na vzhodnem področju Avstrije. Nota pravi, da angleška
Wtal katerega so ’ nasprotniki
a z®lo £re^Ji dan itd. Vendar
S kci£5B,otovd. kai bo Pr>r-'e-»4 Rejska ■
i.'"3	vojna.	Položaj,
OZMrim so ^odaj sile dr-,.i? »e I • Je ie vedno težaik. Zlr (S?rUti ® ?ačela in s to se bodo
Severni Korejci in •h bf-rri Se bodo v težko prešit ?iba?i°ri0v^u P,rav gotovo
i.1 kot tpžko ameriška
hjNda t» ,kot težka ameriška tega je nasprot-fn, RS , “VOlih oporišč m raz-
% 5,ilami trpnimi človeškl-
rrJ:a varnem za man-Končno je t^eba
na težkoče v zve-
k°retlv°' ki ^ širi P° rf aiherišu »m polotoku, tako Poveljstvo ne mo-*4 i-azn,', X, Prvo bojno Črto ^	2 tivih sil. katere
Hi ^arari a i 2a odločilni spo-\Hvij t tega je treba biti za^> Pa vse. Možna ie ^ zmaga, lahko
-iye ua si bodo sledile J« fc^-Protiofenzive. In s ^dp ves razvoj tesno
v.lada ne more sprejeti stališča, ki ga je sovjetski delegat zavzel na sestanku sveta nadzorstvene komisije za Avstrijo 13. oktobra, jn obžaluje sovjetsko stališče med nemiri 4. in 5. oktobra.
Sovjetska tiskovna agencija «Tass» je po zaključku seje zavezniškega sveta za Avstrijo, na katerem sa obravnavali vprašanja v zvezi s sovjetskim vmešavanjem v avstrijske notranje zadeve, objavila, izjave sovjetskega visokega komisarja v Avstriji generala Sviri-dova.
Sovjetski general je med drugim poudaril, da je avstrijska vlada, s tem da je »izvedla čistko vseh demokratičnih elementov v vrstah policije«, kršila osnovne pravice avstrijskih državljanov, katere ščitijo zakoni, odobreni po zavezniškem svetu.
Aretacije v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, 11.	— Agencija
ADN poroča, da je Vzhodno Nemčijo zajel val aretaciji Nemška policija v Oberhofu v zdravilišču y. Tueringenu je aretirala 7 hotelskih ravnateljev. Vsi so obtoženi, da so bili v tesnih stikih z nemški republiki sovražnimi krogi na Zahodu. Poleg tega so obtoženi sabotaže in kršitve drugih zakonov.
LAKE SUCCESS, 11. . Predsednik Varnostnega sveta dr. Bebler je prejel brzojavko zunanjega ministra vlade LR Kitajske Cuerdaja, s katero ta protestira proti vključitvi poročila generala Mac Arthurja o Koreji v razpravo pred Varnostnim svetom. V tej brzojavki predlaga kitajski zunanji minister, naj se vprašanje For-moze in Koreje združita in naj se o obeh vprašanih skupno razpravlja pred Varnostnim svetom ob navzočnosti kitajskih delegatov. Brzojavka Cuenlaja pravi:
«Ne moremo sprejeti vabila Varnostnega sveta, ker odvzema predstavnikom osrednje vlade kitajskega ljudstva pravico diskusije v Varnostnem svetu o najnujnejših vprašanjih: :o oboroženi intervenciji na Koreji in o ameriškem napadu na Kitajsko«. Kitajski zunanji minister poudarja v. svoji brzojavki, da bi se razprava pred Varnostnim svetom omejila na poročilo «tako imenovanega enotnega poveljstva, o poročilu, ki ni samo enostransko, pač pa tudi zlobno in nezakonito«.
Se pred to brzojavko pa je tajništvo OZN prejelo brzojavko vlade LR Kitajske, da bo delegacija kitajske vlade, ki ie bila povabljena 29. septembra, naj se udeleži razprave pred Varnostnim svetom o pritožbi pekinške vlade zaradi ((oborožene invazije otoka For-moze«. odpotovala iz kitajske prestolnice 14. novembra v Lake Success.
Na tiskovni konferenci, ki so jo danes oddajali po radiu, je namestnik ameriškega predstavnika v Varnostnem svgtu Gross izjavil med drugim: ((Varnostni svet bo lahko uredil položaj, ki le nastal zaradi kitajske intervencije na Koreji, če bodo kitajski komunisti upošte. vali, da je njihova akcija proti interesom kitajskega ljudstva«. Dalje je Gross izrazil, upanje, da bo Kitajska upoštevala zagotovilo, da se bodo spoštovali njeni interesi ob mandžurski meji.
Gross je dalje izjavil, da bi bilo treba postopati na podlagi resolucije o enotni akciji za mir, če ne bi bila resolucija pred Varnostnim svetom odobrena zaradi sovjetskega veta.
Predsednik Varnostnega sveta dr. Bebler, ki je bil navzoč, da je Po njegovem mnenju in’
zaradi privatnih razgovorov med raznimi članf Varnostnega sveta možno ohraniti mir pired veliko nevarnostjo, ki bi mu grozila, če bi ^ korejski spopad razširil.
Člani Varnostnega sveta, je dejal dr. Bebler, se lahko sporazumejo pod pogojem, da vsi to želijo.
Dr. Bebler je nato javil, da se bo Varnostni svet sestal v ponedeljek popoldne in bo razpravljal q obtožbi Izraela in arabskih držav o kršitvi palestinskega premirja.
Včeraj popoldne je politični pdbor razpravljal o grškem vprašanju. Grški delegat je predlagal, naj se podaljša mandat komisiji OZN za Balkan ter da naj se skuša doseči repatriacija grških vojakov v Albaniji in Bolgariji.
Poljski delegat je naj se vsem članom OZN sporoči vsebina brzojavk bivših internirancev v koncentracijskem taborišču	Makronizos.
Sovjetska delegacija je predložila resolucijo, s katero predlaga razgovore med predsedni-
kom skupščine in člani delegacij za ukinitev smrtnih ob-sodb proti grškim patriotom.
Vesli iz jugoslov. gospodarstva
V Uiki Kardeljevo, kjer bo končna postaja bodoče normal-notirne proge Sarajevo-Karde. ljevo, grade novo luško mesto s stanovanjskimi in luškimi zgradbami. Po planu za leto 1951 bodo v tej luki zgradili še vrsto novih stanovanjskih zgradb, razen tega Pa reprezentativni hotel s kinematografom in prostori za kulturne prireditve.
V Vojvodini so doslej pogozdili okrog 16.000 hc manj I rodovitnih zemljišč, zlasti tam, ‘ kjer je treba zavarovati rodo-
zahteval, |vitna zemljišča pred vetrovi.
Za letošnje jesensko pogozdovanje so dale drevesnice 3 mi. lijone sadik kanadskega topola, jesena, akacije in drugih dreves.
Strojevodje zagrebške kurilnice Hrvoje Markulj, Franjo
Knežič in Ivan Ogrinšček so dosegli doslej najboljši uspeh v vožnji z lokomotivo med dvema režijskima popravilo-ma.Na eni izmed najtežjih prog na Hrvatskem, od Zagreba do Splita, so na lokomotivi št. 11.049 v 18 mesecih prevozili 195.000 kilometrov (norma zna. ša 70.000 km). Lokomotiva je še danes popolnoma ohranjena in računajo, da lahko prevozi še 24.000 km. Vsi trije strojevodje so dosegli ta uspeh z vzornim vzdrževanjem lokomotive in uporabo omehčevalca za kotle.
Irancoskih vojakov v Jugoslaviji
BEOGRAD, 11. — Francoski poslanik v Beogradu je danes popoldne položil venec na pokopališču francoskih vojakov, padlih v Jugoslaviji 1914-1918. Spominske svečanosti, ki se je vršila ob 32. obletnici premirja v Compiegneu so se udeležili člani francoskega poslaništva in jugoslovanski častniki.
ne fašistične stranke. Scelba je baje dejal, da so bile zadnje manifestacije MSI pristno fašistične.
Vsekakor se zdi čudno, da se je Scelba šele sedaj spomnil na omenjeno določbo ustave, ki bi po mnenju številnih krogov zadostovala za prepoved vsakovrstnega fašističnega u-dejstvovanja. Toda vzroke tej potezi klerofašistične vlade je treba iskati drugje, kakor tudi za krrak Saragatove stranke, ki je v vladni koaliciji. V aprilu prihodnjega leta bodo r.amreč v Italiji upravne volitve, glede katerih se stranke vladne koalicije na eni strani in ostale stranke na drugi strani pogajajo, da bi tozadevni volivni zakon kolikor mogoče prikrojile v svojo korist, Številni krogi so mnenja, da spada tako * pobuda demokristjanov kakor saragatovcev v vladne koalicije na eni strani v okvir volivne kampanje.
Glede sklepa Saragatove stranke je treba poudariti, da zahteva ta stranka na koncu svoje izjave tudi epuracijo fa-šistov v visokih organih drza-ve irj javnih ustanovah. To pa bo spravilo vlado v težak položaj, saj je vendar znano, da je šlo vedno vse prizadevanje demokristjanov za tem, da rehabilitirajo ljudi, ki so bui kompromitirani za časa fašizma, in da je vlada poverila najbolj delikatne naloge v notranjem ministrstvu in prii po-liciji prav ljudem fašistične preteklosti.	y	.
Scelba je javil, da proučuje s pravosodnim ministrom nov načrt zakona, v katerem bodo določbe, ki prepovedujejo usta. novitev fašistične stranke in poveličevanje fašizma, bolje obrazložene.
Postavlja sq sedaj vprašanje, ali misli vlada, v kateri so ljudje fašistične preteklosti in fašistične miselnosti, in ki je, kakor rečeno, omogočala ob raznih prilikah širjenje faši. stične mentalitete, res kaj ukreniti proti fašizmu Ze iz načina, kako se vsa zadeva postavlja, je treba v to močno dvomiti. Tako se na primer ču-jejo glasovi, da ima pobuda saragatovcev proti MSI namen preskrbeti vladi pretvezo nevarnih pobud proti levici in da bi morebitna akcija proti MSI lahko služila vladi kot vzvod, da bi potem lahko postopala Proti skrajni levici. Ne izključuje pa se tudi, da gre za volivno spletko v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami.
Vodstvo MSI je odločno reagiralo in izglasovalo resolucijo, ki pravi med drugim, da je «vsa ta akcija volivna spletka, ki ima namen eliminirati konkurenčne stranke Pri u-pravnih volitvah«.
Spričo sedanjega mednarodnega položaja pa se kakor rečeno, že pojavljajo glasovi, da bo skušala vlada nove uredbe tako prikrojiti, da bi jih, ko bi ji to najbolje kazalo, lahko uporabilg predvsem proti demokratičnemu gibanju, kakor so to začeli izvajati v ZDA, na podlagi novega zakona, v ta namen izdanega zakona. To dokaj jasno nakazuje milanski list «11 Nuovo Corriere della Sera«, ki pravi tudi, da je hotela vlada ((izrecno in jasno posvariti tudi totalitarna gibanja nasprotne barve in jim odvzeti pretvezo o totalitarni desnici«.
Vprašaiti se moramo, čemu se hoče De Gasperijeva vlada kar naenkrat prikazati v demokratičnem oblačilu, ko so vendar številna dejanja njenih funkcionarjev pokazala vse preveliko strpnost do fašizma. Ali ni morda ustrahovalno zasliševanje staršev v Beneški Sloveniji, ki pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, fašistično dejanje? Ali ni morda odrekanje beneškim Slovencem pravi e? do slovenskih šoj izrazito fašistično dejanje? Ali m množično ustrahovalno zasliševanje pristašev Demokratične fronte Sloveir.cev v Gorici fašistično dejanje? In tako_ številna druga dejanja. ItalijamsJka vlada hi morala predvsem demokratizirati svoj državni aparat in ga očistiti vseh fašističnih elementov v okviru ustave, kd ji to možr.ost v veliki meri daje. Sedanja vlada pa za to prav gotovo ni ravno primerna.
* » *
Po dolgih pogajanjih so se prekinila pogajanja med indu-strijcl in predstavniki sindikatov v zvezi z zvišanjem plač in z vprašanjem odpuščanja delavcev. Danes so se s tem v zvezj sesiali predstavniki treh sindikalnih organizacij in so sklenili, da bodo za torek raz-glasili ^plašno stavko na vseh področjih industrije za torek od 14. do 18. ure.
V torek bo tudi splošna stavka tramvajskih uslužbencev ter uslužbencev pri plovbi na jezerih ter pol avtomobilskih progah prevoznih in ekspedicijskih podjetij.
Danes Mo v sedmih okrajih Slovenije volilve v odbore organizacij
LJUBLJANA, 13. — Jutri bodo v nadaljnjih sedmih okrajih Slovenije volitve v odbore o-snovnih organizacij OF in delegatov za okrajne, rajonske ali mestne odbore OF. — Volitve bodo v okrajih : Celje-okolica, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Krško, Slovenji Gradec in Maribor - mesto.
III. kongres
Ljudske skupščine Makedonije
SKOPJE, 11. — V Skopju se je začel v navzočnosti približno 600 delegatov III. kongres LF Makedonije. Poročilo o dosedanjem delu je podal član izvršilnega odbora LF Naum Naumovski. Eri otvoritvi kongresa so bili navzoči sekretar politbiroja CK KP Makedonije Lazar KoliSevski s člani politbiroja, predsednik prezidtja narodnega sobranja Bogoje Fo-tev irj ministri vlade LR Makedonije. Na III. kongresu bo izvoljeno novo vodstvo Ljudske fronte Makedonije.
Državljanska vojna v Nepalu
Pristaši nepalske kongresne stranke, ki hoče unijo Nepala z Indijo vdrli v Nepal • Odstavljeni nepalski kralj svečano sprejet v Novem Delhiju
BOMBAY, 11. — Sile nepalske kongresne stranke, ki nasprotuje dinastiji predsednikov vlad, so prejšnje noč vdrle iz Indije v Nepal in zasedle mesto Birgani. Znano je, da izhajajo nepalski ministrski. predsedniki iz neke rodbine, ki je leta 1867 praktično prisilila vladarja, ki je sicer formalno ostal vrhovni poglavar, da je prepustil vso oblast ministrskim predsednikom te rodbine.
Pristaši nepalske nacionalistične kongresne stranke nasprotujejo taki obliki vladavine, predvsem pa sedaj, ko je ministrski predsednik prisilil vladarja, da -e odstopil. Cete kongresne stranke, ki so bile v Raxaulu, v indijski državi Bihar, so pred vdorom v Nepal z letaki preplavile mesto Birgani. ki je po važnosti drugo nepalsko mesto. Te čete so v hudih bojih s posadko zavzele mesto ter ujele guvernerja m vso družino. Poročajo, da so
Odmev atentatov
na naše ustanove
Pa bi naši iitatelji vedeli, kakšen odmev so imeli trije zadnji nočni atentati na naše organizacije pred dvanajstimi dnevi v Trstu, naj navedemo samo nejcaj naslovov raznih listov iz raznih mest Italije: «GAZZETTINO SERA» iz Benetk objavlja vest P°d nl~ slcmom:	kBOMBE	NELLA
NOTTE CO NT RO SEDI SLAVE)).
List «L'ORD1NE» iz Coma podoben naslov: «ATTENTA-TO CONTRO VN GlORNALE T1TINO».
((CORRIERE MERCANTI-LE» iz Genove prav tako: «ATTENTATO DINAM1TAR-DO CONTRO UN GlORNALE TITINOd.
«IL MOMENTOs j z Rima z debelimi črkami:	«A	TRIE-
STE BOMBE CONTRO UN GlORNALE TlTINOs nAVVENIRE DTTALIA« iz Bologne podobno:	eUNA
BOMBA A TR1ESTE CON.
Skozi sito in rešeto
T RO NO».
UN GlORNALE Tin-
in takd dalje. Lahko rečemo, da se je skoraj ves tisk vse Italije, zlasti pa kl ero fašistični, zelo potrudil, da bi dal — sicer v zadržani obliki (sa i se podobna teroristična dejanja ne strnejo javno hvaliti) — čim večjo publiciteto. Vprašali se boste zakaj? Prav gotovo ne zato. ker nam s tem želijo dobro. Ce bi bilo takd, bi vsak list, ki je cest objavil pripisal vsaj besedo ali dve, da teroristično dejanje obsoja. Toda to se ni niti eden spomnil storiti.
Kaj te pomeni?
To pomeni, da se vsi orne. njeni listi dejansko atentatu veselijo in potihem namigujejo svojim čitateljem: Glejte, kako jih dajejo tem Udavom v Trstu,
Vidite, zato so dali vesti takšno široko publiciteto, kajti očitno je, da jih ie ni srečala pamet.
De Gasperi ne razume jezika svojih sorojakov
Ko ie De Gasperi nedavno govoril v Modenj je opazil med svojimi poslušalci človeka, ki je nosil tablo z napisom v modenskem narečju. Napis se dobesedno glasi — kot poročajo tržaške sUltime Noti-zie» — takole:
«IN TOT I MUDI LA BU-GHEDA A LA FASEM«.
Čeprav je to eno izmed tolikih italijanskih narečij, ga predsednik vlade italijanske republike, ki je sicer po poklicu profesor književnosti, ni mzumel in si ga je moral dati prevesti, Zaradi radovednosti
tilatellev bomo povedali, da gornje besede pomenijo: «V VSAKEM PRIMERU JIH BOMO OČISTILI» kar naj bi bila pretnja proletariatu Mode-ne, ki je bil vedno znan kot dosleden V antifašistični borbi.
Vse to pa smo zapisali zaradi tega. da bi vprašali De Gasperi ja in vse tiste, ki trdijo na vsa usta, da se v Slovenski Benečiji govori nekakšna uPARLATA SLAVA)), kar naj bi po njihovem mnenju ne bila niti italijanščina, ie manj pa seveda slovenščina.
No, kdor je prečital n. pr. le eno številko beneškega «Ma-tajurja», ki je skoro ves pisan v slovenskem benečanskem narečju. se je prav gotovo prepričal, da ni na svetu nobenega Slovenca Pa tudi ne Hrvata, Srba in Makedonca, še manj pa takšnega predsednika
jugoslovanske vlade, kl ne bi tega slovenskega beneškega narečja razumel! Kaj še, da bi si ga moral dati prevajati kakor je bil prisiljen to storiti predsednik italijanske vlade za italijansko narečje, ki se govori sredi Italije — v Mo-deni.
Raj pa Jaksetich?
Kominformisti javljajo in pozivajo za danes dopoldne i) Domu pristaniščih delavcev vse «poveljnike in komisarje NOV Tržaškega ozemlja)), in sicer zato, d« b; ^razpravljali o miru in o nalogah partizanov)). Lepak pravi, da bosta govorila Aldo Slavec in Nello Grisoni, pridružil pa se jima bo Orfeo Vigna. O vseh treh «poveljnikih» smo ie pisali, kako je eden prodal revolver za liter vina, drugi vrgel puško pod grm in dezertiral itd.
Zato ne mislimo zadeve ponavljati. Zanima nas le, kje je ostal Jaksetich? Morda se on s takšnimi sestanki a la Aldo in Nello pendarle ne strinja?
čete vdrle V Nepal na devetih krajih. V Birganu je kongresna stranka sestavila začasno nepalsko vlado, kot nekakšno protiutež vladi rodbine ministrskih predsednikov Rana.
Nepalski odstavljeni kralj je danes prišel s svojo družino z letalom v Novi Delhi. Sprejem, ki ga je priredila indijska vlada, je bil nadvse svečan. S tem je vlada hotela dokazati, da ima kralja za zakonitega in ne za odstavljenega vladarja. Kralj je gost indijske vlade ter bo stanoval s Haiderabadu. Pričakujejo, da bo imel razgovore z indijsko vlado. Ta je poslala kralju v Katmandu dve letali «Dakota». s katerima je potoval v Novi Delhi Kaže, da nepalska vlada ni stavila nobeiih pogojev za kraljev odhod v Indijo. Nekateri obveščeni krogi ne izključujejo možnosti, da je nepalski ministrski predsednik zahteval zagotovitev, da se bo kralj vzdržal vsake politične dejavnosti V Indiji. Vendar prihaja neko poročilo, da se je kralj že postavil na čelo nepalske kongresne stranke v boju proti ministrskemu predsedniku.
V letakih je nepalska kongresna stranka objavila odprto pismo vojski. V pismu napoveduje demokratsko reformo. Ker nepalski kralj ni abdiciral, pač pa je bil odstavljen, jg nepalska kongresna stranka izjavila, da je kralj še vedno zakoniti vladar. To stališče je zavzela tudi indijska vlada, kj Di priznala novega vladarja triletnega nečaka odstavljenega kralja.
Indijski radio je javil, da so se oborožene skupine, ki so vdrle V Nepal iz Indije, pridružile skupinam kongresne stranke v Nepalu. Indijski radio je omenil tudi glasove, da so uporniki baje ie aretirali ministrskega predsednika, katerega imajo za odgovornega za sedanje nemire.
Vsa zadeva pa bo pojasnjena, če omenimo, da je končni cilj nepalske kongresne stranke, katere nekateri voditelji
živijo v Indiji, unija Nepala z Indijo. ZDA in Anglija nista za sedaj pojasnili svojega stališča do te zadeve, vendar vse kaže, da želita slediti indijski politiki. Sicer pa sta indijska in angleška vlada v stalnih stikih glede tega vprašanja.
Pekinški radio je danes objavil proglas na tibetsko ljudstvo. Proglas sta istočasno objavili upravni in vojaški odbor kitajskih južno-zahodnih pokrajin in vojaško poveljstvo
V južno vzhodni Kitajski. Proglas poziva tibetsko ljudstvo, vključno duhovnike, naj sodeluje pri osvoboditvi Tibeta izpod imperialističnega vpliva in ustanovitvi pokrajinske^ avtonomne vlade.
V Jakulsku -43°C
PARIZ, 11. — Moskovski radio poroča, da so letošnjo dosedanjo najnižjo temperaturo zaznamovali nocoj v Jakutsku, kier je živo srebro v termometru zdrknilo na —43 C. Kljub temu pa je temperatura v Moskvi nad ničlo, medtem ko je v Ukrajini in ob črnomorskem obrežju vreme relativno milo.
Izidi volitev
za Sabor LR Hrvafske
ZAGREB, 11. — Po sporočilu republiške volivne komisije je na volitvah za Sabor, ki so bile 5. novembra, glasovalo 2,321.961 volivcev ali 98,42%. Za kandidate Ljudske fronte je glasovalo 2,272.415 volivcev oziroma 97,87%, za skrinjico brez liste pa 48.541 volivcev ali 2.13%.
V Zagrebu je glasovalo 241.504 volivcev ali 99,30% vpisanih volivcev. Za listo Ljudske fronte je glasovalo 237.865 ali 98,48% volivcev, za skrinjico brez liste pa 3.668 oziroma 1,52% volivcev-
KAIRO, 11. — General Haidar paša. vrhovni poveljnik egiptskih oboroženih sil je i>odal ostavko.
Nepotrjene vesti o Hočiminhovi smrti
HANOJ, 11. — Funkcionar komisariata v Severnem Vietnamu je danes izjavil, da v Hanoj ni prišlo nobeno poročilo. ki bi potrdilo, da je bil Hočiminh ubit med letalskim napadom v severnem področju Vietnama.
V Sajgonu so v francoskih uradnih krogih z največjo rezerviranostjo sprejeli vest, da je bil Hočiminh med letalskim napadom na Dongka na področju Hagjanga, 20 km južno od kitajske meje v Severnem Tonkinu. Kljub temu potrjujejo v *eh krogih, da je francosko letalstvo večkrat zadelo zbirališča Hočiminhovih sil v tem kraju, kjer je bila napovedana važna vojaška konferenca. Opozarjajo pa. da ni nobenega potrdila o Hočiminhovi prisotnosti na tem področju in o njegovi smrti. Zadnje informacije o Hočiminho-vem potovanju so stare nekaj tednov.
Poveljstvo Hočiminhovih sil je izdalo poročilo, v katerem pravi, da na podrpčju severno od Tampina napreduje ljudska vojska proti Lajšu. Na področju severno od Saitaja, približno 40 km severnozahodno od Hanoja, pa so Hočiminhove čete zapletene v boje z oddelki francoskega ekspedicijskega zbora.
Francosko poveljstvo je javilo, da so Hočiminhove sile z minometi obstreljevale kraj Mpnkaj, zadnjo utrjeno postojanko v tonkinskem zalivu blizu kitajske meje. Poročilo pravi dalje da so francoske sile izpraznile Tier.njen, 18 km severnozahodno od Monkaja. Boji so bili tudi na področju južno in severno od ustja Rdeče reke Letalstvo je bombardiralo kraj Dongka. Blizu Sajgona pa so gverilci napadli neko utrjeno postojanko.
Jean Letourneau, francoski minister, ki se je prejšnjo noč vrnil iz Indokine, je danes popoldne predsedniku vlade Ple-ver.u poročal o političnem in vojaškem položaju v Indokini. Po razgovoru je Letourneau namignil, da bo vlada podala izjavo o Indokini prihodnji teden v narodni skupščini. Minister bo v ponedeljek podal izčrpno poročilo tudi na seji francoske vlade.
Nova stranka v Pakistanu
KARAČI. 11. — Ustanovljena je bila nova opozicijska stranka, ki jo je ustanovil glasnik levičarskega časopisa ((Pakistan Times »v Lahore.' Nova stranka, ki se imenuje «stran-ka svobode«, izdala proglas, v katerem med drugim zahteva agrarno reformo, podržavljanje tujih družb, razpustitev sedanjega parlamenta, y katerem prevladuje sedaj mohamedanska liga.
PRIMORSKI DNEVNIK
12. novenKtta
PROSVETNA KONFERENCA V TRSTU
Razlastitev zemljišč v Zavijali Naša pristetna društia
Ogroža obstoj številnih kmotovalcov morajo postati samostojnejša
V zadnjih letih so gradnja mestnih stavb razširitev industrijskih obratov ter graditev prometnih zvez zasegle v tržaški okolici mnogo zemljišč, ki so bila deloma v posesti tržaške občine, pretežno pa lastnina naših okoliških kmetov. Za prenekatere povečini male posestnike je zasedba zemljišč velik gospodarski udarec. Doslej so se zasedbe omejevale na manjše in več ali manj raztresene parcele (n. pr. pri gradnji ceste Padriče - Sesljan, šole prj Sv. Ani, poboljševalnice v Padričah itd.).
Novo in pereče vprašanje je v tem pogledu nastalo, ko se je lansko leto pričel izvajati načrt za gradnjo industrijske cone v Zavljah. Gre v tem primeru za strnjeno področje, ki obsega več sto hektarov zemlje in zadeva mnogo intenzivno obdelovanih zemljišč. Z razlastitvijo bo prej ali slej prizadetih na stotine malih posestnikov, polovinarjev in najemnikov pri Sv. Ani, na Ko-lonkovcu, pri Sv. Mariji Magdaleni, v Ricmanjih, Dolini, Skednju in celo v Lonjerju.
Za uresničenje načrta industrijskega pristanišča v Zavljah je bila ustanovljena posebna «Ustanova za industrijsko pristanišče v Zavljah«. Na prošnjo te ustanove je pred nekaj meseci Zavezniška vojaška u-prava izdala ukaz ° javnoko-ristnosti naprav industrijske cone na obširnem področju južno do ceste Sv. Ana - Carinarnica (Dazio), Domjo ter vzhodno od črte, kj poteka od Domja preko žaveljske ravnine do točke, ki je približno 500 m vzhodno od čistilnice «Aqui-la». Po proglasitvi javne koristi gradnje pristanišča so lastniki zemljišč, zgradb in naprav na omenjenem področju podvrženi posebnemu postopku glede prisilnega odvzema po-sedovanih objektov.
Razlastitev sg mora izvršiti na podlagi določb, ki jih vsebuje 85 let star italijanski zakon, ki je bil izdan 1. 1865. Te določbe so y bistvu naslednje:
1. Razlastitelj (v našem primeru Ustanova za industrijsko pristanišče) mora izobesiti na občinski deski seznam objektov (parcel, zgradb itd.), ki jih namerava razlastiti, imena prizadetih lastnikov ter vsoto, ki jo ponuja za odškodnino.
2. Prizadeti lastniki morajo prejeti ponudbo pismeno, proti razlastitvi pa se ne morejo upreti.
3. Proti ponudbi razlastitelja se lahko prizadeti pritožijo (v 15 dneh po objavi na občinski deski) pri pristojnem županu, k; bo moral, če treba s sodelovanjem občinskega odbora, skrbeti za prijateljsko poravnavo glede odškodnine.
4. Ce posredovanje občinske
Po koncertu v Nabrežini
Razen nastopov Slovenskega narodnega gledališča naše podeželje ne pozna kulturnih prireditev večjega stila. Ne bomo sedaj preiskovali vzrokov za to dejstvo, ki so nam vsem več ali manj znani. Gotovo pa je, da pomeni petkov nastop velikega orkestra poleg Komornega zbora in pevcevsolistov za Nabrežino velik dogodek, ki se ga bržčas marsikdo iz Nabrežine niti ni zavedal. Tako je tistim, ki se koncerta niso udeležili, prav gotovo lahko žal, da so zamudili lepo priložnost.
Iz pogovorov z domačini po prireditvi je prišlo na dan, da si res niso mislili, da bo stvar tako imenitna in odkrito so izjavljali, do se nihče ne spominja, da bi sploh kdaj skaj takega bilo v Nabrežinis. To bi jim še laže verjeli, kajti tisti, ki so že slišali ta spored, so poudarjali, da je bilo tokrat izvajanje še mnogo bolj dovršeno.
Prihodnji petek se bo koncert s tem sporedom ponovil v Skednju in tamkajšnje prebivalstvo na to že sedaj opozarjamo.
Conski upravni odbor
odobril sklepe občinskih uprav
V sredo je bila v Trstu redna seja conskega upravnega odbora, ki je odobril nekaj predlogov in sklepov občinskih uprav. Dolinska občina lahko odda nekaj občinskega zemljišča za gradnjo prosvetnega doma v Dolini.
Miljska občina je predlagala v odobritev pravilnik za zelenjavni trg. Conski upravni odbor je odobril pravilnik. Prav tako je odobril predloge zgo-niške občine za	določanje
davčne lestvice za družinski davek ter nakup zemljišča za zidanje nove šole.
Conski upravni odbor je tudi odobril sklep tržaškega občinskega sveta 20. oktobra glede pogodbe med ACEGAT in ZVU za zboljšanje v podjetju za vsoto 1 milijarde in pol lir. Odobril je tudi odlok tržaške občine za povišanje pokojnine v znesku 1 tisof lir vdovam občinskih upokojencev, ki so bili sprejeti v službo pred 1. julijem 1923 in so umrli pred junijem 1940. Povišek velja od 1. julija 1950 naprej.
oblasti ne rodi uspeha, se zadeva izroči okrožnemu sodišču (tribunalu), kj izda dokončno razsodbo o višini odškodnine na podlagi cenitve enega ali treh cenilcev. Sodni stroški se razdelijo med obe stranki, če se po sodišču določena odškodnina razlikuje za 10% od prvotne ponudbe; v nasprotnem primeru gredo stroški v bze-me razlastitelja.
Zakon izrecno predvideva, da mora biti odškodnina določena na podlagi pravične cene, ki bi jo imela, nepremičnina pri sklepanju svobodne kupoprodajne pogodbe.
Poglejmo, kako se te določbe praktično izvajajo. Ustanova za industrijsko pristanišče povabi pismeno vsakega posameznega lastnika ter mu predlaga, naj sprejme odškodnino, ki so jo že poprej določili. Ker so odškodnine neprimerno nizke (za lepe vinograde ponujajo n. pr. 3Q0—350 lir za kv. m, medtem ko se ta zemljišča na svobodnem trgu prodajajo po najmanj 700—800 lir za kv. m),
se vsj prizadeti protivijo tem ponudbam. Uradnik, ki ima zadevo v rokah, prične tedaj s prepričevanjem in z dokazovanjem, da je odškodnina pravično določena, da je ustanova odločila najvišje mogoče cene itd. Ker to ponavadi ne prepriča lastnika mu pričnejo dopovedovati, da bi mu vsak odklon samo škodil, da bi na podlagi zakona gotovo določili nižje cene, da se mu bo pa vsekakor tako določena vsota plačala šele čez nekaj let itd. Največkrat sg lastnik vda pritisku in podpiše pogodbo.
Vsem prizadetim moramo nujno svetovati, naj se medsebojno povežejo in zahtevajo točno izpolnjevanje predpisov, predvsem pa določbo, da mora cena ustrezati razmeram in cenam zemljiščnega trga. Možnosti priziva na občinsko oblast s postopkom, ki ne zahteva nobenih stroškov, bi se morali vsi prizadeti, ki so nezadovoljt-ni s ponudbo Uprave industrijskega pristanišča, poslužiti.
Razlastitev bo zajela kakor rečeno razmeroma zelo veliko
področje, izvršila se bo postopoma in po potrebi y dolgem razdobju. 2e zdaj lahko rečemo — čeprav ne razpolagamo zaenkrat še s točnimi podatki — da bodo lastnike v Zavelj-skem zalivu po dovršeni razlastitvi opeharili za vsoto, ki je prav gotovo'večja od 500 milijonov lir. Gradnja industrijske cone bo zahtevala, v kolikor bo seveda uresničena, investicijo mnogih milijard lir. Zakaj, se vprašujemo, bi se morala industrija, ki je deležna že itak velikih podpor in ki uživa znatne olajšave, okoristiti prav na račun naših po1 večini revnejših kmetovalcev?. Saj bi konec koncev zadostitev zahtev naših okoliških kmetov za pravično odmerjenje odkupnine pomenila le kapljo v morju, ki se ne bo praktično odražala na množini sredstev, ki bodo za ustanovitev industrijske cone potrebni. Odgovorne oblasti bi morale pomisliti, da bo razlastitev vzela premnogim delovnim ljudem osnovo za sam življenjski obstoj.
(Iz «Gospodarstva»)
Predvčerajšnjim zvečer so se zbrali predstavniki prosvetnih društev, na konferenci, da pretresejo vsa vprašanja, ki zadevajo prosvetno delo.
Tovariš Race, tajnik SHPZ, je uvodoma poudaril, da so prosvetna društva v svojem delovanju že toliko napredovala, da se lahko dokončno osamosvojijo. Takoj po klevetni-ški resoluciji je zaradi razbi-jaškega delovanja lcominformi-stov bilo potrebno močno centralizirano vodstvo. Prva naša naloga takrat je bila znova upostaviti prosvetna društva kot močne centre slovenske kulture.
Danes je tako centralizirano delovanje ne samo nepotrebno temveč že škodljivo. Na eni strani namreč navaja društva na nepotrebno nesamostojnost, ker celo ona drobna dela, ki b-jih morala opravljati društva sama, opravlja zanje SHPZ. Na drugi strani pa centralizirano vodstvo zavira samoini-ciativo društev. Iz tega seveda sledi cela vrsta odgovornih nalog. Predvsem je treba utrdi-
SINDIKALNE "BELEŽKE
Prava slika volitev
tovarniškega odbora v Tovarni strojev
Kominformistično glasilo «U-nita» prinaša vest o rezultatih volitev v odbore v Tovarni strojev. Kot kaže, so kominlor-misti zelo »zadovoljni« nad doseženim «uspehom». Pravijo, da so Enotni sindikati odnesli veliko «zmago», ki jim bo zagotovila 6 članov v odboru v podjetju, medtem ko so jih imeli do sedaj le pet: Delavska zbornica, ki je imela do sedaj štiri, bo pa imela v novih odborih samo tri člane.
Cernu si neki pojejo komin-formosti tako slavo zaradi doseženega «uspeha»? Saj so lahko po vseh pripravah to tudi pričakovali. Ali niso ves čas pred volitvami govorili delavcem, da je prav vseeno za koga volijo — ali za Delavsko zbornico, ali pa za Enotne sindikate — glavno da je le to, da ne pustijo na volitve predstavnikov Enotnega razrednega sindikata. Ko je linija obeh »sindikalnih« organizacij ista. je pač vseeno, kdo je danes dosegel večino. Tisti delavci, ki so volili, morajo pač dobro vedeti, da je dati glas eni ali drugi «sindikalni» organizaciji ista stvar. Zato nimajo povoda triumfirati kominformisti, kot nimajo povoda žalostiti se voditelji Delavske zbornice.
Da pa bo našim čitateljem bolj razumljivo, v kakšnem vzdušju so se te volitve vršile, jim moramo povedati, da je bil uveden «nov» sistem, ki kaže kako »demokratičnih« metod so se omenjeni sindikalisti posluževali, da bodo dosegli opevane uspehe. Uvedli so namreč s pomočjo tako imenovanih «listov o prisotnosti« (Bollette dl presenza) tako strogo kontrolo, da so lahko s pomočjo teh vedeli za vsakogar, ki se volitev ni udeležil. Seveda so se kominformisti takoj potrudili k dotičnemu «grešniku» ter ga prav tako z « demokratičnimi » grožnjami prepričali, da je najbolje, če se volitev udeleži.
Delodajalci so vse to početje z zadovoljstvom opazovali: njim je bilo pač vseeno, ali se uveljavijo Er.otni sindikati ali pa Delavska zbornica, glavno je bilo to, da pri volitvah ne nastopijo predstavniki Enotnega razrednega sindikata: to se jim je posrečilo z vsemogočimi mahinacijami doseči — vse ostalo pa je bilo popolnoma »v redu«.
Ce so si delodajalci kot tudi predstavniki omenjenih »sindikalnih« organizacij mislili, da bodo s takim postopanjem pridobili delavce na svojo stran ter jih prepričali o svojih poštenih namenih v pogledu o-brambe njih pravic, so se zelo zmotili. Delavstvo je ob tej priliki še bolj spoznalo, kam vodi pot voditeljev DZ kot tudi voditeljev kominformističr.-ih sindikatov; zato tudi dobro ve, da od novoizvoljenega odbora v podjetju ne more pričakovati ničesar drugega kot to, da bo ta odbor zagovarjal interese delodajalcev, nikoli pa interesov delavcev.
Dvodnevna sfavka uslužbencev avtobusnih podjetij
Kot smo izvedeli bodo stopili jutri v stavko, ki bo trajala 48 ur, uslužbenci avtobusnih podjetij. Do stavke je prišlo zaradi tega, ker so bila prekinjena vsa pogajanja glede novega sporazuma o plačah. U-službencl so namreč že več mesecev vodili pogajanja z delodajalci. da bi dosegli izboljšanje svojih plač, ki ne odgovarjajo današnjim življenjskim razmeram. Kljub upravičenosti njih zahtev, so delodajalci vztrajali pri svojem stališču ter niso hoteli pristati na povišanje plač.
Ce bi dvodnevna stavka ne
imela nikakega uspeha, bodo uslužbenci avtobusnih linij nadaljevali s stavkovnim gibanjem ter v kratkem ponovno stopili v protestr.-o stavko.
Ustanovni občni zbor
fcnotnih razrednih sindikatov mešane stroke
Danes zjutraj ob 9 bo v dvorani na stadionu «Prvi maj» (Vrdelska cesta št. 7) ustanovni občni zbor Enotnih razrednih sindikatov mešane stroke.
Ustanovni občni zbor sklicuje Akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja.
Božična nagrada za dobroto
Včeraj je župan sporočil, da bo tudi letos mogoče podeliti tako imenovano božično nagrado za dobroto. Na razpolago je 300.000 lir, ki jih bodo podelili tistemu, o katerem še bo izkazalo, da je v letošnjem letu napravil kako veliko dobro delo. Vendar pa si je odbor za podelitev te nagrade pridržal odločitev, da eventuelno nagrado tudi razdeli na dve ena-ni nagradi (po 150.000). Prijave primerov, ki bi mogli priti v poštev za nagrado, je treba poslati županu do 5. decembra.
IZ SV. KRIŽA
Ljudje niso pozabili
žalostnih in podlih dogodkot/
ki so jih povzročili kominlorraovci na dan spomina mrtvih
Odmev žalostnih dogodkov ob proslavi padlih ni še utihnil v naši vasi. To pa še posebno zaradi tega, ker je kominformi-stični tisk takp podlo in lažnivo potvoril resnico
Ne bomo se spuščali v polemiko s pisuni takih laži, ker je škoda časa. Poudariti hočemo le dejstvo, da so s tem dosegli v naši vasi baš nasproten učinek. Se oni, ki so jim slepo verjeli, so zdaj začeli razmišljati in dvomijo v resnicoljubnost kominformističnih prvakov in njihovih podrepnikov.
Dogodki, katerih smo bili priča v Sv. Križu na pokopališču, so hud udarec kominfor-mističnim hujaskačem. Ljudje po vasi še vedno govore o tem. Sami so videli na lastne oči, kako se je dogodilo. Vsak poštenjak, na naj si bo kakršnegakoli prepričanja, se zgraža nad onimi, ki so izrabili priliko za pretep, na grobovih naših padlih. To je sramota, za. vaške kominformiste, 'sramota, ki si je ne bodo mogli nikdar izprati.
Seveda bi se zdaj »vrli« pretepači hoteli pokriti Z nedolžnim plaščem, zda-j hočejo biti kot nedolžna jagneta. Sto
Izpred sodišča
Obljubljal ji je pol siteta, potem pa...
Včerajšnji 19-letni obtoženec Leopolde Scagnol je svojo 18-letno tožrico Josipdno Giordani spozna) pered dvema letoma. Vitka in ljubka črnolaska mu je na prvi pogled' tako ugajala, da se je vanjo zaljubil z vsem svojim mladeniškim žaTom, nekaj trenutkov nato pa ji je pričel vztrajno dvoriti. Mladenič ji je bil v njeni dekliški neizkušenosti všeč in končalo s« je, da se je vanj, še močneje kot on v njo, zaljubila in mu postala zaročenka. Da bi jo še bolj priklenil na sebe, ji je obljubljal pol sveta, med drugim tudi, da jo bo poročil, kot je včeraj pripovedovala Josipina. Nekaj mesecev potem pa, ko jo je zapeljal, se je je naveličal, njegova ljubezen je splahnela kot pozni spomladanski sneg, namesto prejšnje njegove nežnosti, vljudnosti in galantnosti pa je do nje postajal vedno bolj grob, neotesan in brezbrižen. Kolikor je bil prej kuhan in pečen n® njenem domu, toliko bolj se ga je pozneje pričel ogibati. V svoji neuravnovešenosti pa je končno prišel celo tako daleč, da jo je 28. januarja letos na njenem domu do krvi pretepel, vse to zato, ker ga je rotila, r.-aj drži svojo obljubo in govori z njenim očetom. Njeno rotenje pa Je naletelo na gluha ušesa nasilneža, ki ji je najprej z besedami, ki jih tukaj ne moremo zapisati, odgovoril, da njej in rženemu očetu ni ničesar obljubil, na/to Pa se je je dejansko lotil. Sele potem, ko jo je videl krvavo na tleh, jo je pričel prositi odpuščanja in ji ponovno obljubljal zvestobo in ljubezen.
Vse te njegove ponovne obljube pa so bile izrečene samo iz strahopetnosti z namenom, da bi nekaznovan zapustil njen dom. Od tistega dne naprej se je namreč pričel izogibati tudi nje ter se ni nič več prikazal pred' njenimi očmi. Vsa obupana se je mladenka, ki s4 je hotela pozneje celo enkrat vzeti življenje, kor.čno 25 marca letos odločila in odšla v bife na Trgu Pouterosso, last njegovega očeta. Don Juan ji ni več
kot tri četrt ure, ves čas, ko ga je čakala, privoščil niti pogleda, kaj šele besede, nato pa z njo odšel proti svojemu domu. Tu je za seboj zaklenil vrata, jo pričel zmerjati, da je vlačuga itd., jo zapet pričel klofutati ir.< bunkati, jo celo udaril s stolom po glavi, nato pa jo s pomočjo svojega brata, služkinje in nekega svojega uslužbenca vrgel iz stanovanja.
Leopoldo Scagnol je včeraj sicer priznal, da je šel 25. marca letos predaleč, zanikal pa je, da bi -se svoje bivše zaročenke lotil 28. januarja. V svoj zagovor je povedal, da se je Joši-pir.e naveličal zaradi tega, ker da ga je navajala k zapravljanju denarja, da je zahtevala od njega dragih darov itd. Se niže pa sta pri pričevanju padla njegov bratranec in brat, posebno slednji, ki je celo nizkotno trdil, da mu je pravil brat, da ga je bivša zaročenka nagovarjala, naj krade denar iz blagajne njihovega bifeja Sploh so vse obrambne priče kakor tudi ob-tožemčev zagovornik s svojimi neumestnimi opazkami, kot na primer, da je mladenka hodila z Leopoldom zaradi tega, da bi zapravila denar njegovega očeta, napravile na vse prisotne kaj klavrn vtis, posebno še, ko gre v tem primeru za nedolet-no mladenko, ki je prvič v svojem življenju okusila ljubezen.
Na predlog zastopnika zasebne stranke Gvido Zenmara in branilca ocVv. Annoscie, naj sodišče zasliši tudi tožiteljičir.o sestro ter nekega člana civilne policije, je predsednik okrajnega sodlišča dr. Fabiani po pričevanju vseh prič obtožbe in obrambe sprejel njuno zahtevo ter razpravo odgodil do srede 22. t. m. ob 9 dopoldne.
Žepar v filobusu
V filobusu »D« se je včeraj peljala tudi 27-letna Julija Fa-raguna iz Ul. Ronchetto 75. Na njeno smolo pa *e je v istem filobusu peljal tudi neznan žepar, ki je segel v njeno torbico in ji izmaknil denarnico z 11.000 lirami in osebnimi dokumenti.
opravičil si izmišljajo, pa je eno bolj smešno kakor drugo. Pravijo, da je plošča na pokopališču «njihoya», zato da mi nimamo pravice tja hoditi in proslavljati borce za našo osvoboditev. Z gno besedo: nočejo, da bi se -jih mi spominjali, tako da bi naši padli junaki, naše žrtve bile kmalu pozabljene, ker zanje je narodnoosvobodilna borba našega naroda .»vergognoso passato«, kot so izjavili kominformistični prvaki takoj po resoluciji. Toda na. še ljudstvo se spominja in se bo vedno spominjalo in častilo naše junake, naše žrtve, ker •je to zlata stran naše zgodovine. Branili bomo naše žrtve pred kominformističnimi skrunitelji.
Da bi se opravičili pred vaščani, pravijo naši vneti vida-lijevci, da mi nismo imeli dovoljenja od civilne policije za proslavo na pokopališču, zato da so hoteli ((nedovoljeno« pfd.' slavo preprečiti. Ta izpoved pa je. vredna zlata! To potrjuje naše trditve, da so kominformisti bolj papeški kot papež, oziroma V tem pogledu bolj če-rinski kot Čerini. Vneti sluge imperialistične policije.
Glede napada na fotoreporterja »Primorskega dnevnika«, ki je po poreklu naš rojak in dobro poznan in priljubljen v naši vasi, pa pravijo, da ga je Berto Cesarjev napadel iz osebnega sovraštva. Mi bi dodali k temu le eno besedo, namreč iz osebnega kominformističnega sovraštva. Zato Pa ga tako vneto zagovarjajo in perejo «Delo», »TUnita« ter «Il Lavoratore«. A zaman, ker zamorec ostane zamorec.
Zahtevamo ustanovitev slov. nižje strok, šole
V naši vasi je 21 slovenskih otrok, ki obiskujejo slovenskp nižjo strokovno šolo v Nabrežini: da morajo vsi ti otroci obiskovati omenjeno šolo v Nabrežini, je seveda vzrok to, da v naši vasi kljub tako velikemu številu učencev, take nižje strokovne šole nimamo.
2e večkrat smo slovenski starši zahtevali od odgovornih oblasti, da ustanovijo tudi v naši vasi slovensko nižjo strokovno šolo, s čimer bi bilo pre cej olajšano našim otrokom, ki morajo sedaj hoditi v Nabrežino.
Do sedaj so ostali vsi naši protesti bob ob steno.
Zato ponavljamo s še večjo odločnostjo svojo zahtevo ter izjavljamo, da imajo naši otroci popotno pravico do slovenske strokovne šole v svoji vasi.
ti jn osamosvojiti vsa društva. Eri tem gre seveda tudi za vprašanje pevovodij, režiserjev itd., ki jih ni dovolj; zato jih bo treba izobraževati na tečajih.
Konferenca je z velikim navdušenjem pozdravila vest, da bo za 400 letnico prve slovenske knjige, februarja meseca, odprta centralna ljudska knjižnica.
Po referatu se je vnela izredna živahnost in plodna diskusija. Razpravljalo se je o vrsti vprašanj tako o folklornih skupinah in njihovi usmeritvi predvsem na stilizirane plese in o poživitvi tambura-ških zborov.
Diskusija je ponovno ugotovila, da je osnovna zavora za čim hitrejšo rast naše kulture na Tržaškem ozemlju, pomanjkanje primernih prostorov in pa ovire, ki nam jih delajo šo. vinistične oblasti,
DAROVI IN PRISPEVKI
Ivan Bandei daruje 500 luža Dijaško matico.
Koncert v Skednju
V petek 17. t. m. bodo nastopili v Skednju na koncertu naš novi orkester, solisti Justina Kralj-Vuga, Anica Sčukova in Stane Raztresen ter Komorni zbor. Opozarjamo že danes na ta zanimiv umetniški veder.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN (Dežurne lekarne)
Camello, Viale XX. settembre; Cedro, piazza Oberdan; Kodermac, Via Tor S. Piero 2: Croce verdc, Via Settefontane 39; De-pangreh, Via S. Giusto; Gmeiner; Via Giulia 14; Mizzan, Piazza Ve-nezia 2: Praxmaier, Piazza Uni-ta 4: Prendini, Via Tiziano Veoel-lio 24; Rovis, Piazza Goldoni 8.
Izpiti za imenovanje v Trgovinski mornarici
Dne 12, decembra t. 1. se bodo pričeli na pomorski direkciji izpiti za dosego imenovanj v trgovinski mornarici.
Prošnje na kdlkovanem papirju 24 lir, opremljene z vsemi predpisanimi listinami, morajo kandidati predložiti do 4. decembra t 1.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. novembra 1950 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 10 ljudi, poroke pa ni bilo nobene.
Umrli so: 80-letna Marija Po-rnpat vd. Zancovich, 73-letni Giuseppe Altomare, 30-letni Erno Persi, 53-letni Umberto Rossini, 66-letni Albert Cebron, 52-letni Fioravanti Santini, 49-letni Mario Renzi, 284etni Giuseppe Cerqueni, 19-letni Antonio Ambrosio, 50-letni Milan Košič.
Naročite si
KOLEDAR OF1951
za ceno 350 lir
Poleg koledarja prejmete sala denar še triknjige Prešernove knjiinice
Z žago se je vrezal
Včeraj ob 10 so na I. kirurški oddelek glavne bolnišnice sprejeli 35-letnega Alojza Lo-vretiča iz Ul. del Monte 19, ki se je pri žaganju y. delavnici «Cimadori» v Ul. Kolonja 34
vrezal \j levo dlan,
* * *
Pd ure za njim so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali 19-letno Loredano Fragia-como jz Ul. Negrelli 11. Mladenka si je iz neznanih vzrokov skušala vzeti življenje, kot sredstvo pri tem usodnem koraku pa si je izbrala svetilni plin. Na srečo so r.jeno namero še pravočasno opazili ter ji tako rešili življenje.
* *• •
Končno pa so ob 14 sprejeli 34-letnega Silvestra Šušteršiča s Furlanske ceste 449, kateremu je pri gradnji nekega poslopja v Ul. Giuliani padel z višine dveh metrov na glavo težek kamen ter mu prizadejal rano.
KOLEDAR
Qledaluce -
Nedelja 12. novembra
Martin, Davorirt
Sonce vzide ob 6.59, zsčonej* 16.39. Dolžina dneva 9.40. Luna vzide ob 10.29, zatone ob ls.i«-
Jutri ponedeljek 13. novembra
Stanislav, Didak
Polnih Milana Uošiča
bi danes ob 11.2D iz UL Pield
OSVOBODILNA FRONTA ZA II. OKRAJ javlja vsem svojim članom, da je 10. novembra t. 1. nenadoma preminul tov. MILAN KOSIČ, član OF in neutrudljiv delavec za dvig slovenske kulture na našem ozemlju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Ha neiev naložena
PIONIRJI, ker je umrl vaš velik prijatelj, režiser Mi-LAN KOSIČ, ki vam je lani pripravil nepozabno ((Sneguljčico* , prav sedaj pa »Rdečo kapico«, za katero niti ni več utegnil dela dokončati, zato DANES NE BO OTROŠKE PRIREDITVE, pač pa pridite vsi na pogreb, ki bo ob 11.30 iz mrtvaške kapele v Ul. Pieta k Sv. Ani.
Otroška prireditev bo pozneje.
__===——=====—====
ZVEZA ANTIFAŠISTIČNE MLADINE poziva vse svoje članstvo, da se v polnem številu udeleži pogreba igralca in režiserja Milana Košiča. Pogreb bo danes ob 11.30 izpred mrtvašnice v Ul. Pieta.
Pevskim zborom SHPZ
Vabimo pevce, da se udeležijo pogreba režiserja SNG tov. Milana Košiča. Pogreb bo danes ob 11.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ul Pieta.
Pri bolnici bosta pela Komorni zbor in zbor iz Bar-kovelj.
Na pokopališču pri Sv. Ani pa bodo peli združeni pevski zbori. Združene pevske zbore prosimo, da se zberejo na pokopališču ob 11.30, da se s pesmijo poslovijo od dragega tovariša.
Prosvetna konferenca
v Nabrežini
Prosvetna konferenca v Nabrežini za nabrežinski okraj bo danes, 12. novembra ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih v Nabrežini. Vabimo vse odbornike prosvetnih društev nabrežinskega okraja, da se te konference udeležijo.
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov v Trstu bo imela redni občni zbor 19. t. m. ob 9. uri v Ul. Ruggero Manna 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročila odbornikov;
a) predsednika,
b) tajnika,
c) blagajnika,
č) referenta za posamezne odseke,
d) poročilo nadzor, odbora.
4. Predlogi, dostavljeni odboru pred občnim zborom.
5. Volitve.
6. Razno.
Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže.
Glasbena šola v Irslu
Pouk elementarne glasbene teorije in solfeggia, ki je obvezen za vse gojence, se bo pričel v ponedeljek 13. t. m. v Ul. Ruggero Manna 29. Za nove gojence bo pouk od 10 do 10.45 ali popoldne od 3 do 3.45, za gojer.ee iz II. letnika pa od
10.45 do 11.30 ali popoldne od
3.45 do 4.30. Opozarjamo gojence, da so dolžni obiskovati pouk teh dveh predmetov, ki je brezplačen, Ravnateljstvo
KINO
Rossetti. 15.30: ((Oboževana pri-tepenka«, Loretta Young.
Excelsior. 15.00: «Srca brez meje«.
Fenice. 14.00: #Iwo Jima«, John Wayne.
Filodrammatico. 14.00: »Zgodilo Se je v septembru«, Joan Fontaine, J. Cotten.
Alabarda. 13.30: «Konjeniki s Se-verozapada«, John Ford.
Armonia. 14.15:	»Rosana«,	F.
Grangers.
Garibala,. 13.30: «Maroko», George Raft.
Ideale. 14.30: «Volk iz Sile«, A. Nazzari, S. Mangano.
Impero. 14.00: «Crnl kontinent«, Čudežna še neraziskana Afrika. Sledi; «Deček in orel«.
Italia. 14.30: «Pisma trem ženam«, J. Crain, L. Darnell.
Kino ob morju, 14.30: «V ekstazi«.
Savona. 14.00: «Otok v plamenih«. John Garfield.
Vlale. 14.00: «.... In življenje gre dalje«. C. Colbert.
Vtttorio Veneto. 14.00:	«Pinky,
bela zamorka«. J. Crain. e
Adua. 14.00: «Dolina močnih«.
Azzurro. 14.00: «Orli nad Pacifikom«.
Belveaere. 14.00: »Dopisnik X«, C. Gable, H. Lamarr.
Marconi. 14.00: «Devica Tripolija«, Ivonne de Carlo.
Massimo. 13.30: «JužnJak s severa«.
Novo cine. 14.30: »Bagdadbka vrtnica«.
Odeon. 14.30: «Grenki riž«, Silvana Mangano.
V iti ori a	16.00:	»Druga gospa
Carroll«.
Svi. !4.00: »Tot6 na dirki po Italiji«,
Venezia. «Pusto!ovci».
Hi RADIO IIIH
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 12. 11. 19»
Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30; Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.00: Operetna glasba; 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9,00:	Popularna dela
trancoskih komponistov; 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45: Našim ženam: Jugoslovanski zakon o zakonski zvezi: Elizabeta Kenny in njen boj proti otroški paralizi (slov.); 12.00: Glasba po željah (sjov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Slovenske narodne pesmi; 13.30: Pionirska ura: Kako se narava pripravlja na zimo (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.).
17.00: Oddaja za podeželje: Pogovori v narečju; Slušna igra: Prežihov Voranc - Boj na požiralniku; Reportaža:	Dveletnica
žadruge v Ankaranu; 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00; Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15:	Poročila v ital.;
19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Plesi naših prednikov; 20.15: Z glasbo po živalskem svetu; 20.45: Politični pregled v ital.;	21.00:	Iz opernega	sveta;
22.00:	Športni	pregled	v	ital.;
22.10; Veder glasbeni spored; 23.00:	Zadnja	poročila	v	ital.;
23.05:	Zadnja	poročila	v	slov.;
23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Večerne melodije; 23.30: Zaključek.
Za našega (lijaka
Sv. Vid, nabiralna pd« 1$ 400 lir, Prosvetno društvo Smuc« 2330, Sesljan, ^biratta pola št. 265, 3100, Rocol, nabira na pola št. 4950. 6720, Gropad? 2135, Marija Glavič 3000, Fran"£ Sedmak 1000, Lidija Zobki »4 C. F. 500.
MALI OGLASI
im t.ikaT na
GREM KRPAT IN LIKAT
dom. Naslov na upravi
1TREJSI
NAJNOVEJSI IN NAJHIT STROJ »Union« za pop™ nogavic - 17.000 lir; Trs« Commerciale 3, dnevno od
d°i2-______________________—-*
PRIDNA IN SPOSOBNA «!*«
išče zaposlitve v jutranjih ^
URE NAJBOLJŠIH ZNAMK P«>j
dam. Naslov na upravi P0« «Prodam».	-t
MODISTKA izdeluje, modernin™ klobuke po zmernih cenan. Goldoni ll-III.
PISALNE STROJE prodam, ifSt na prilika. Ul. Corridom ‘».ne Batagelj.
MOŠKO PERILO izdeluje pri*»
šivilja. Naslov na upravi
HITRA IN VESTNA
nunrt 114	   Avin
CA sprejema delo na aoae slov na upravi lista.	—
OMAB°
ŠTIRIDELNO NOVO -PRODAM. Naslov na uPraV1
MLAD ŠOFER ISCE SLITVE. Naslov na uprav^
PRODAM KROJASKISIVAL^
STROJ. Rotar, Stoži
Ljubljana.	 -
— PULT
PRODAM PRODAJALNI
-(bank) za olje z mamorna ov, ščo in s štirimi vrči po « v dobrem stanju m po,«‘ _ Trst, ceni. Primerno za trgovin .
Ul. Istria 68 - Ravbaf.	_—-
SLOVENSKA DRUŽINA Z dv
otrokoma išče postrezni .
50-34.________________________
ZENSKA VESCA VS‘KK^toil>0-
LA, tudi kot samostojna	0j
dinja, išče zaposlitve. P ,,raiarici-Ul. Commerciale 5 Prl j ^
Šivalne stroje in štedilnik
PRODAM. jgjA NASLOV NA UPRAVI v
ADEX.izlfvl
3. DECEMBRA t. 1- c
v Škocijansko ja1110 in v Vipavo
Prijave sprejema S&' vembra kADRIA-B^ „q.jjj-Ul. F. Severo 5b, tel
/
Oglejte si brezobvezno
dobite po konkurenčnih cenc
v Trstu Ul. Vasari št.
GRADBENIK _
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA.*' OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJ8^ TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE1
2C
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančič*
Obveščamo vse znance irj prijatelje, da naS je nenadoma zapustil v cvetoči mladosti naš nadvse ljubljenj % nepozabni sin, brat >n r.ečak
Marijan Ramovš
Prosimo tihega sožalja.
Žalujoča rodbina RAMOVŠ. Trst, 11. novembra 1950.
Tržaški vlomilci, tako imenovani «miši lukenj« prilezejo na dan samo vsake kvatre enkrat, kadar pa se lotijo dela, takrat ga opravijo tako mojstrsko, da za njimi ne ostane več ne duha ne sluha. Od zadnjega njihovega podviga, ko so se po nekem podzemeljskem kanalu splazili v neko zlatarno na Trgu Stare mitnice ter jo popolnoma izpraznili, so nekaj mesecev mirovali, pre-jšnjo noč Pa so zopet pokukali iz svojih lukenj ter iz skladišča tvrdke »Interscambi« v UL Cri-spj 42, katere lastnik je 37-let-ni Fulvij Bradaschia iz Ul. Li-mitanea 14 odnesli nič manj kot 59 vreč ali 36 stotov kave v vrednosti 4 milijonov lir. D;, pa so svoj nadvse drzen in tvegan podvig lahko izvedli, so morali premostiti marsika-
tero na prvi pogled nepremostljivo zapreko. Najprej so nam. reč vlomili železna vrata elek-tromehanične delavnice «To-maselli«, nato prebili zid, ki meji g trgovino z mešanim blagom, last nekega Santija, nato pa zopet prebili mejni zid s skladiščem tvrdke »Interscambi«. Prva luknja je bila velika 32x55 cm, druga pa mnogo večja in sicer 80x40 cm Svoje delo so tako spretno opravili (kar je nekaj, skoraj hj rekli nemogočega, če pomislimo, da so morali iz skladišča znositi na pripravljen^ vozilo nič manj ko 59 vreč ka. ve), da so vlom odkrili šele drugo jutro. Policija Je uvedi 1 preiskavo, vprašanje pa je, če bo imela kaj več sreče kot pri podobnih primerih v preteklosti,	j
Uprava Slovenskega narodnega gledališča in sindikalna podružnica SNG v Trstu javljata, DA BO POGREB TOVARIŠA
MILANA KOŠIČA
režiserja SNG
DANES V NEDELJO 12. T. M. OB 11.30. URI DOPOLDNE iz mrtvaške kapele glavne bolnice na pokopališče k Sv. Ani.
UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA SNG V. TRSTU
Trst, 12. novembra 1050.
®*®MOBSKl DNEVNIK
i- J -S
g. novmiitoa Hjflg
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Lil. Silvio Pellico 1\11. nadst. - lelefon 11-32
?! PRIČETKU jesenskega zasedanja občinskega sveta
»nsKi svet nima pooniasiil za duojezičnosti, naj se mirne na ulaflo in zamena manisinsho zahonoflajn
Zakaj imata francoska in nemška manjšina že svoj manjšinski statut, slovenska pa še ne? »a važna gospodarska vprašanja podeželskih vasi mora občina pokazati več zanimanja
Kot je znano so svetovalci emokratične fronte Slovencev v občinskem svetu predložili na gospodarskem zasedanju reso-V kateri zahtevajo, da obcinskj Svet sklene, da se slo-ensčina v vsem javnem živ-^eniu uvede kot enakopraven f"Zik. V tem je bila vsebovana , . zahteva, da le treba na ■eiah občinskega sveta postavi-
> tolmača, k,i bo prevajal zlasti govore slovenskih občinskih svetovalcev, ker italijanskega lezika ne obvladajo v taki me-,l’ ba bi se lahko prosto in
rez napak izražali.
Vendar se je večinski tabor cinskega sveta na spomladan-' em zasedanju na spreten na-n skušal ogniti razpravljanju ® Dredloženi resoluciji svetoval-ev DFS. Izjavili so namreč, da
> inski svet nima pooblastil,
ljal ° *em VDrašaniu razprav-
Mnenja smo, da ima občinski fVet Pravico in možnost, da lah-a t?glaauje tako resolucijo in ... e V javno življenje sloven.
^mo kot enakopraven jezik.
ajti tudi zagrajska občina je zn i dnevi napravila sicer ne-aten korak dalje; vendar je e dala nalepiti plakate, ki so “t- pisani dvojezično. Enake ‘W>ko napravila tudi goriška st Ker Da sediio v občin-em odboru ljudje, ki se ne ‘orejo iztrgati šovinističnemu “Uzenjstvu, zato še nadalje iz-_Yse tiskovine samo v . ahjanščini, zato je uradno in i vnn ^ivlienje brez uporabe - ovenščine, zato še danes slo. enska manjšina nima niti jezi-niti kulturnih niti gospodarskih pravic.
Ce je po zaslugi šovinistične ecitle občinski svet prav za Prav odbil resolucijo DFS je /^ba vedeti, da je «iznad popa P°P», to se pravi, da je še ekdo više od občinskega sve-a’ ki ima prav gotovo vse možati. da se sporazume o tem ^Prašanju, ki so ga naši pred-t,„yn*ki predložili in izda po-“ebne ukrepe.
^ moč ima italijanska vlada, j sPrejetjem ustave italijanske ^Publike je vlada s členorn 6 e Ustave sprejela tudi obvez-da bo izdala posebna za-nska ustavna določila na o-r0‘Svj katerih bo priznala navleč*111 manišinam njene pra-
lija6 Vk*im° razloga zakaj ita-j,Qb?ka vlada, ki je uveljavila Zvg6 r,a ikonska določila v Vgj21 s francosko manjšino v bo ^osfi in nemško manjši-sl v Južnem Tirolu. tudi za iti ensko manjšino v videmski Soriški pokrajini ne podvza. ker ,enakih korakov, zlasti še O0 Je naša manjšina neprimer-<De!ia.An k« ji zaradi sto-toko§a zatiranja v preteklosti }j- n o narodnih pravicah pri-Vioj^10 vsoh človečanskih pra-
if,^a'Rske oblasti v Gorici, ki bior ° dobre zveze z Rimom, se
biti
5ato za t0 pobrigati. Pr:tis-
izgligrajo na vlado, da čimprej rgan-j e tubi za nas Slovenc*1 tovrj?inslci Statut, da bo z njim šovinistične tendence
Sori n - Ouvuusiicoe itmaenc*-Oii-A. b šovinistično nastrojeni, ki mislijo, da jih if bi0 ... Postavila na to mesto sa
»it, . »sod:
ijenf.at°’ da b<x*° stregli po živ. ■ našemu narodu in kra-»legove najosnovnejše pra-
tili vice Bole
vPraieg Jega nadvse važnega .ania, ki ga je skušal ob-
'bslri
St0v Svet izigrati na škodo t>redvnCev' obstajajo tudi druga nja sem gospodarska vpraša-resn0° .katerih bo moral svet jetj J^mUliti in n njih spre-p Potrebne sklepe.
vasiri‘»m gre zlasti za okoliške 4atj’ ka*ere morajo mirno gle-
ionsj, ko oblasti .trosijo mili-fice»b V5°te za okinč svete Go-je 2 ”} Prav tako težke denar-sovinistično propagando,
same pa nimajo niti najosnovnejšega kar zahteva sodobna civilizacija in napredek.
Gospodarskih vprašanj naših vasi, ki spadajo pod goriško občino je veliko. Med najvažnejše spada zaključek napeljave vodovoda v Standrežu, Pevmi m Podgori. V zvezi s tem pa bi morale oblasti priskočili prebivalstvu, ki nima dovolj potrebnega denarja, da bi stro. ške takoj poravnalo, na pomoč s tem, da bi mu nudile možnost odplačevanja v dolgoi učnih odplačilih.
V Gorici človek v nočnih urah ni v skrbeh, da bo po cesti butnil v obcestno platano, ' svetilnik ali kolesarja, le če seveda ne vidi dvojno, ker je občina poskrbela za nočno razsvetljavo javnih prostorov. To je zelc hvalevredno delo. saj je na Korzu ponoči celo tako močna razsvetljava, da bi še ta r-n slabovidna ženska mogla brez težave vtakniti nit v šivan, ko in šivati. Na podeželju n: tako. Brez težave izgubi cesto pod nogami, l^er je po nekaterih poteh temno kot v rogu. Občinski svet mora skrbeti tudi za potrebe vaškega prebivalstva, in to ne glede na dejstvo, da j.e to prebivalstvo slovenske narodnosti.
Naslednji dokaz premajhnega zanimanja odgovornih oblasti za podeželje nam daje samo btzen pogled v zdravniško službo. Splošno je znano, da vasi gori-ške občine nimajo urejene zdravniške službe. Ce se na primer v Pevmi ali Št, Mavru dogodi kakšna nesreča ali če je bolnik na kraju svojih moči, potem mora najprej nekdo sesti na kolo in se peljati v oddaljeno Gorico na telefon ali celo v bolnišnico, od koder šele pošljejo avto Zelenega križa. Ce pa bi imeli v Standrežu in Pevmi ambulanto, kjer bi zdravnik, in to zdravnik vešč slovenskega jezika, trikrat te. densko opravljal svojo službo, za časa njegove odsotnosti bi ga naaom.estovala bolničarka — potem bi prav gotovo preprečili marsikateremu človeku bolečine ali celo prezgodnjo smrt. Ljudem pri občinskem svetu trkamo na vest, naj tudi to tako važno vprašanje ne izpustijo izpred oči in napravijo potrebne korake v prid ljudskega zdravja.
Našteli bi lahko že nekaj nič manj važnih vprašanj, ki jih bodo morali na ponedeljski seji sveta razpravljati, vendar mislimo, da je za enkrat dovolj.
Sladkor za upokojence socialnega skrbstva
Občinski prehranjevalni u-rad sporoča, da bodo v prihodnjih dneh pričeli z izrednim razdeljevanjem sladkorja za upokojence Zavoda za socialno skrbstvo, in sicer po 1 kg na osebo. Interesenti naj dvignejo najkasneje do 20. t. m. pri občinskem prehranjevalnem u-radu v Ul. Morelli 28-11. nakazilo. ki ga bodo izdajali samo na predložitev knjižice.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo cd 4. do 11. novembra t. 1. 18 rojstev, 13 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 10 porok.
Rojstva:	Bregant	Davorin,
Tamburini Danjel, Bulfon Ne-vio. Gandolfi Lucija, Maiocca Filomena, Žnidarčič Silvana, Cumin Cvetko, Donatini Ar-manda, Perizzolo Adrijan, Mi-locco Lucijana, Nadaja Om-bretta, Bignolini Eda, Siciliani Santuzza, Bastiani Jurij, De-
colle Klavdij, Battistutta Pavel, pokojninske I Uliani Fulvij. Srebrnič San-| der.
j Smrti: 65-letni čevljar Zan-,	i	.	.	i grando Ivan, 68-letr.a gospodi-
Globe v mesecu oktobru nja Czap vd. Clausero Vera,
. 891etni invalid Terpin Andrej, V preteklem cklobru so 72-letni upokojenec Simonetti mestne straže s pomočjo pro- Ivan, 73-letni odvetnik dr. Je-metne policije naložile v našemj chel Marij, 36-letni železničar mestu skupno 357 glob, od ka- ! Vecchiet Valentin, 76-letni me-
terih 20 kršiteljem pravilnika mestne policije, 247 kršiteljem pravilnika mestnih straž, 18 kršiteljem mestnega reda, štiri pa lastnikom nepokornih psov. Nadalje so mestne straže kaznovale 66 prodajalk, ki se niso držale tržnega pravilnika in dva trgovca, ki se nista držala urnika pri odpiranju in zapiranju trgovin. V istem mesecu je mestni konjederec polovil skupno 44 psov, ki so se brez varstva potepali po mestu.
Nemoralne revije
Organi javne varnosti so včeraj v raznih časopisnih prodajalnah v našem mestu zaplenili tedenske revije «Omnibus» in «Follie». Ukaz za zaplembo je goriški policiji dalo državno pravdništvo iz Rima.
ko Livija, radiotelegrafist Pie-monti Ivan in gospodinja Pavšič Nerina, slikar Graba Marij in gospodinja Tami Jolanda, zasebni uradnik Petrosini Bruno in gospodinja Tomasin Nice, brivec Pavlin Karel in delavka Lodatti Nerina, uradnik Iorio Humbert in uradnica Raccolin Nela.
Neznanec utonil v Soči
Organi javne varnosti so pred dnevi opazili v vodah Soče, v bližini poslopja mestnega konjederca, plavajoče truplo. O tem so takoj obvestili oblasti in mestne gasilce, ki so truplo potegnili na kopno. Bil je moški, približno 40 do 50 let star, z rjavim jopičem irj sivimi usnjenimi hlačami, ki so bile zavihane skoraj do kolen. Pri sebi ni imel dokumentov.
Truplo neznanca, ki je po zdravniških ugotovitvah utonil samo šest ur pred njegovo
hanik Susič Anton, 69-letni u-pokojenec Siderir.i Jožef, 52-letna hišna pomočnica Ciani Helena, 63-letna šivilja Komel j najdbo, so prenesli v mrtvaš-por. Mozetič Karolina, 10-letni j njco na mirenskem pokopali-učenec Canciani Emil, 79-letr.i, šču> kjer je r;a razpoiago sod-natakar Stani Franc, 74-Ietni i ,.im obiastem. upokojenec Sirk Ivan.
Is Krmina
iri
Jutri bo predilnica v Brača-nu, ki so jo zaradi krize zaprli leta 1948, zopet pričela z obratovanjem. Njeni lastniki so bratje Andrea iz Milana. Pred ukinitvijo njenega poslovanja je bilo v tej predilnici zaposlenih do 150 tekstilnih delavk. Sedaj pa jih bo za začetek zaposlila samo okrog 50. Zaenkrat bodo na delo sprejemali samo strokovno usposobljene delavke, ki so že prej delale v tej tovarni.
= KINO =
VERDI, 14.30:	«Figaro	sem,
Figaro tja», Totd.
VITTORIA, 15: «Crna roža«, C. Aubry.
CENTRALE, 15: «Težka leta«, M. Girotti.
MODERNO, 15: »Velika ljubezen«, B. Davis.
EDEN, 14.30: «Kako sem odkril Ameriko«, Macario.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
mo
Na svoji zadnji seji, kateri je predsedoval župan, je občinski upravni odbor imel opravka predvsem z določanjem dela, ki ga bo občinski svet o-pravil na svojem zasedanju v ponedeljek ob 20. uri. V tej zvezi so pregledali proračun občinskih podjetij za leto 1951. Najvažnejše točke proračuna sta odbornikom razjasnila prof. Vierthaler in inž. Prinzi, odnosno predsednik in ravnatelj občinskih podjetij, ki so ju odborniki povabili na sejo. Pri tem so se posebno pomudili s proučevanjem načrta za ojačenje električne proizvodne centrale, ki bo naše mesto obvarovala vsakih bodočih o-mejitev toka. V* tej zvezi so pretresli tudi vprašanje kavcije ki jo morajo vložiti potrošniki. Za novo centralo je predviden potrošek okrog 18 milijonov lir.
Nato so odborniki odobrili vrsto sklepov navednega u-pravnega značaja. Nadalje so sklenili, da bodo na zasedanju občinskega sveta vnesli predlog prodaje zadnjega dela zemljišča bivšega velodroma zadrugi goriških mehaničnih delavnic. Pri tem je odbornik dr. Polesi seznanil odbor z obvezami, ki
Vknjižene poroke: kmet Bre-gan Longino in gospodinja Ne-gro Onelija. Braun Jurij in Paulin Miroslava,	uradnik
Sbrizzai Marcel in gospodinja Furlan Marija Ana, občinski uradnik Petterin Julijan in u-radnica Zitter Bruna.
Poroke: policist Oleotto O-lind in gospodinja Picotti Fer-nanda, trgovec Gioitti Peter in zasebnica Sachetti Silvana, me. hanik Perco Bruno irj gospodinja Bressan Konrada, učitelj Širok Ivan in učiteljica Perko Elvira, brivec Grudina Ciprijan
Med temami, ki jih v povojnih letih obdeluje italijanski Jilm, je bilo do sedaj le malo del, ki bi obravnavala dobo fašizma in njegovo usodno tematiko za italijanski narod.. Znani italijanski režiser Emilio Zampa se je lotil te naloge v filmu «Težka leta». Režiserja poznamo Slovenci, zlasti oni na Tržaškem, že po snemanju filma «Linea bianca» (danes. «Srca brez mej»).
«Težka. letaš nam prikazuje življenje V nekem sicilskem
'Timi {ilmi
in zdravniška pomočnica Per-1 mestecu od leta 1935 pa do iz-
nanizani vsi važnejši politični dogodki od vojne v Abesiniji in Španiji do memakovskega sporazuma, vojne v Afriki in do ^ r	.	izkrcanja Američanov na oto-
1 lbZJUA Lt, 1 A	ku ter do začetka «epuracijer).
Med prvimi, ki so bili epuri-
krcanja zavez^niških sil na otoku. Glavna oseba je občinski uradnik Aldo Piscitella (Um-berto Spadaro) in njegova družina. Kot uradnika ga prisilijo, da. se vpiše v fašistično stranko, čeprav mu razum in zavest pravita drugače. Okrog njega in njegove družine so potem
rani, je bil ravno Aldo Pisci-tella in je o tem odločal tisti potešta. ki ga je svojčas prisilil, da se je vpisal v PNF.
Vsekakor je delo vredno, da si ga ogledamo in spada med tiste filme, s katerimi se skuša uveljaviti italijainsha povojna filmska industrija.
jih je prevzela družba rircofl
glede uporabljanja drugeg^ dela istega zemljišč.a, Ta drum ba se je namreč obvezala, dl| bo še letos pričela graditi r*t finerijo goriva. Delo bodo prH čeli s pregrajo zemljišča, um kar bodo zgradili odtoke id stavbe. Ker niso odborniki tej seji utegnili izčrpati dnevt nega reda, so sejo nadaljet vali sinoči.
Zanimivo predavanje
o zgodovini Gorice
V petek zvečer je bilo V proj štorih ljudske knjižnice nadvse zanimivo predavanje goriškega profesorja zgodovine. Številno poslušalce je popeljal skozi ve* zgodovinski razvoj našega pic-sta. Priznati moramo, da je predavatelj z zgodovinskimi viri v najsvetlejši luči prikazal razvoj mesta od začetka druge* ga tisočletja, ko je mesto obj« segalo le neznaten del hiš, ki je bil ograjen z obrambnim zidom, katerega so vzporedno $ večanjem mesta še štirikrat po* večali. Iz najstarejših virov( katere je poiskal v Benetkah* Gorici itd. je razvidne, da je Gorica, kraj ob «Iznici» (in*! Soče, ki pride iz besede izen jezen, peneč itd- katero so sta* rejši prebivalci kobariškega kota še pred nedavnim upo* rabljali za naziv reke Soče)* bila od prvih dni naseljena s slovenskim in italijanskim prebivalstvom.
S posrečenimi domislicami iri besednimi ilustracijami je Pre* davatelj snov tako popestril, da se prav res nismo zavedli, kaka hitro smo prebili urico v pri* jetnem užitku, S tovarišico Zo* ro, ki je predavanje zaključila z besedami, da si takih preda* vanj še želimo, se popolnoma strinjamo.
IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilHIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMM
Semedela ter preskrba z mlekom in kruhom
Neradi, vendar smo primorani, da javno obravnavamo sicer lokalno vprašanje, ki pa je za nas precejšnje važnosti.
Poznavalci naših razmer vedo, da biva v Semedeli in v bližnjem okolišu kot v Zuster-ni, pri Sv. Marku, Sv. Petru itd. mnogo nameščencev z družinami in otroki Pa tudi precej delavskih in kmečkih družin, ki prejemajo mleko od koprskih mlekarn. Isto velja Za kruh, ki ga morajo kupovati dnevno v Kopru, razen redkih družin, ki ga pečejo doma.
Ta pot, ki jo morajo mnogokrat napraviti samo zaradi mleka, ali samo zaradi kruha, velja gospodinjo ali kogar koli namesto nje, povprečno sk&ro dve uri hoda in s tem zamudo časa. Kako je hudo tu in tam materam, da morajo vzeti s seboj v mesto še otroke ali pa dobiti dobre sosede, da jih v njihovi odsotnosti čuvajo.
Pa mislite, da je vse to nujno potrebno? Prani gotovo ne. V Zusterno prinašajo okoliški kmetje mleko, ki ga prodajajo osrednji mlekarni v Kopru po vezanih cenah. To mleko peljejo nato v Izolo, kjer ga pasterizirajo. Po pasterizaciji peljejo mleko prav mimo nas in 0“ za Semedelo in ostali okoliš oddajo mlekarnam v Kopru, kjer ga dobijo končno naše gospodinje.
Moram še povedati, da imamo v Semedeli kmečko nabavno in prodajno zadrugo, ki ima poleg drugih zlasti še to nalogo, da pomaga izvajati smotrno in naglo razdeljevanje. Zato smo mislili, če je že mogoče, da prejmemo mleko kar v Zuster-ni, ko ga prinesejo kmetje, in ko še ni pasterizirano, in da je nesmiselno in neekonomično, da drvi tovorni avto z mlekom mimo nas v Koper in da moramo delati posebno pot ob vsakem vremenu tja in nazaj, namesto da bi osrednja mlekarna oddala mleko kmečki zadrugi v Semedeli in ta naj bi ga razdelila upravičencem. Podobno bi bilo treba urediti tudi prodajo kruha.
Ureditev tega .vprašanja smo sprožili v diskusiji na sestanku SIAU že junija meseca, kjer so
naše žene soglasno zahtevale, naj bi se zadeva uredila v zgoraj opisanem smislu. Toda nekateri odborniki zadruge niso razumeli svoje naloge in njenega pomena za delovno ljudstvo, dasi je bil pri tem sestanku navzoč sam predsednik zadruge, ki je tudi tajnik SIAU. Ker se je gotovo zaradi nepoučenosti zglasilo le malo upravičencev za delitev mleka pri zadrugi v Semedeli, so seveda tamkajšnji odborniki smatrali, da se jim Za ureditev tega vprašanja ni treba več zanimati, oziroma da ni potrebna njihova iniciativa. Pri zadrugi pa čakajo, da prejmejo prijave, dasi vedo, da je problem pereč in da je predlagana rešitev koristna. Zaradi tega izvedba načrta vendar ne bo padla, če se ni priglasilo dovolj gospodinj. Gotovo Pa je, dp. niso potrebni nadaljnji sestanki Za ponoven s/ciep, le odborniki zadruge, naj se ganejo in v svojem poslovnem delokrogu — saj bodo oni prodajali blago — uredijo nemudoma celotno vprašanje.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru • DL Cesare Battisti 2 - lelefon 70
v lup množično prosti
v počastitev volitev SIAU
Danes je y Kopru množično prostovoljno delo na raznih objektih, ki ga je organiziral mestni odbor SIAU na pobudo nekaterih baz v mestu. Pretekle dni so imeli člani SIAU po vseh bazah množične sestanke, kjer so se pogovorili o raznih organizacijskih nalogah, ki jih imajo izvest; še pred volitvami. Razpravljali so tudi b določenem delu, ki ga je treba opraviti, če hočejo pravočasno doseči gospodarski plan. Ravno v Kopru so nekatera dela nujna jn zavoljo tega je bil umesten sklep, sprejet na bazah, naj bo danes množično prosto-
Priprave za
»Teden slovenske kulture1'
Pri Sv. Luciji se pevski zbor prosvetnega društva «Padli antifašisti« že pripravlja. Četudi je majhen po številu, je vseeno začel z vajami pod vodstvom tov. učitelja Coka, ki je pravilno razumel delo učitelja na vasi.
Prebudil se je tudi pevski zbor v Bertokih, ki si je v teh dneh nabavil klavir. Člani tega zbora so se obvezali, da bodo nastopili v tekmovanju, čeprav s kratkim sporedom.
Pripravljata se tudi pevska zbora v Izoli in Portorožu.
Pričakujemo, da bomo imeli priložnost slišat; te in še druge pevske zbore in da nam bodo prikazal; vso lepoto naše slovenske narodne, borbene in umetne pesmi. *
Buje
Podjetje ^Graditelj"
preseglo produktivni plan
Po reorganizaciji delovnega kolektiva «Graditelj» j£ bilo takoj opaziti večje delovne uspehe. Poročali smo pred časom, da je več brigad preseglo delovno normo. V teh dneh pa je bil dosežen zelo pomenljiv uspeh. V mesecu oktobru je bil produktivni plan presežen za 49%.	193 članov tega, de-
lovnega kolektiva dela po normah, šest od teh pa tekmuje za višjo storilnost dela.
Prizadevanje za večje uspehe in višjo produktivnost tega delovnega kolektiva, se ne ustavlja samo pri tem. Do sedaj so y dvomesečnem tekmovanju na čast volitev SIAU in za izpolnitev enoletnega plana opravili tudi 295 prostovoljnih ur.
voljno delo. S tem bomo tudi v Kopru pokazali sodelovanje in predanost ljudski oblasti, ki nudi prebivalstvu vse za izboljšanje življenjskih pogojev.
Po iniciativi baz v Kopru je mestni odbor SIAU določil več delovnih objektov V mestu. Za pravočasno izvršitev enoletnega gospodarskega plana je v prvi vrsti potrebna tudi izvedba zamišljenih del. Tako bomo s prihodnjim letom prevzeli docela nove naloge in si začrtali nov plan, da bomo s tem sledili dosledno liniji Partije za srečnejše življenje V novi socialistični družbi. Glede na to, da naše delovne množice iz dneva y dan vedno bolj spoznavajo socialistično stvarnost, smp prepričani, da bodo pri tem in Pri vsakem drugem prostovoljnem delu množično sodelovale in dosegle na ta način uspehe ne-le na gospodarskem, ampak tudi na kulturnem področju.
Kakor smo že omenili, imamo v Kopru več nujnih del: tako bodo danes prostovoljci pomagali pri dograditvi novega hotela, drugi bodo prispevali s svojim delom pri gradnji stanovanjskih hiš. Nadaljnja skupina prostovoljcev bo popravljala cesto «Riva Gio-yanni» in pri vinski kleti v Skoči janu. Nekatera nujna dela je treba izvesti še na koprskem športnem igrišču, zato bodo imeli na tem objektu posebno športniki in telovadci dovolj prilike, da se žrtvujejo tudi za izpopolnitev tega objekta. Član; SIAU, zaposleni pri »BOR« in pri gradbenem podjetju si Seme-
deli, bodo opravili prostovoljno delo na svojih podjetjih in sicer pri delih, ki jih imajo ta podjetja izvesti po planu.
Vsi prostovoljci se bodo najpreje zbrali ob 7. urj na trgu Sv. Ane, nakar bodo odšli na določena jim dela. O uspehih skupin in posameznikov bomo poročali y prihodnji številki našega lista.
Salelo
V Saletu se še vedno ni razvilo, kot bi se moralo, predvo-livno temovanje za SIAU. Odbor te baze ni še do danes napravil tekmovalnega načrta, čeprav je imel na razpolago dovolj časa in bi bil to lahko že davno storil. Zato je treba na žalost povedati, da je tukaj .tako prostovoljno, kakor tudi prosvetno delo skoro popolnoma zaspalo.
Po drugi strani pa je tudi res, da se v Saletu vedno bolj občuti pomanjkanje primerne dvorane za množična zborovanja in ene sobe, v kateri bi imeli knjižnico domače kmečke - delovne zadruge.
Naši krajevni funkcionarji bi se morali vsega tega zavedati in si vzeti za zgled Barede, kjer je dalo ljudstvo že precej prostovoljnega dela pri gradnji ceste. Vsekakor pričakujemo vsaj od mladine, da bo stopila na plan in zagrabila z vso voljo tako za prosvetno, kot tudi za prostovoljno delo. Saj imamo v vasi toliko nerešenih del, da nas rešitev vseh krajevnih vprašanj ne samo vabi, ampak naravnost sili k vsestranskemu delu.
Piran
Zgledna delavnost Zvbzb borcev
V Piranu obstaja mestna Zveza borcev, v kateri je 44 tovarišev Italijanov in Slovencev. Vsi so požrtvovalni, saj so opravili pri raznih delih v mestu 1575 prostovoljnih ur. V dvomesečnem tekmovanju na čast volitev SIAU bodo opravili še drugih 120 prostovoljnih ur.
Jutri, v nedeljo bodo imeli mestno konferenco in se ob tej priliki obširno razgovorili o vseh tekočih nalogah ter političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih.
Tovariš Lovrenc Vidali, katerega ime je prevzela mestna Zveza borcev, se je rodil v Piranu ieta 1905. Bil je sin revne družine, je že zgodaj poizkušal vse težave revščine.
Kot zaveden delavec je bil že leta 1925 obsojen na 7 let in pol ostrega zapora. Od teh je 5 odsedel v zaporu v Civi-tavecchia. Zloglasni «Tribunale speciale« ga je kmalu za tem obsodil na novih 10 let ječe, leta 1943 pa še na pet let kon-finacije. Leta 1944 je odšel v partizane in je bil politični komisar Garibaldinske brigade «Trieste». Ko je bil kot član KP poslan v Trst da izvede važno misijo, so ga SS-ovci prijeli. Bil je zaprt in poslan v Rižarno, odkoder se ni več vrnil.
Mestna Zveza borcev nadaljuje delo. ki ga je začenjal tovariš Lovrenc Vidali. Zato pa vzbujajo bivši borci polno pozornosti pri ljudjeh, ko vidijo njihovo delavnost.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Tov. Gracijan Turk iz Izo. le je pred tremi meseci izgubil osebno izkaznico.
S tem jo razglaša za neveljavno.
OKRAJNA UČITELJSKA KONFERENCA M KOPRU
Za ustanovitev
zi/eze kulturnih delai/ceu
Na okra-jni sindikalni konferenci v Kopru 9. t. m. ki so se je poleg vsega učiteljstva našega okraja udeležili tudi poverjenik za prosveto tov. Ribarič, dalje tov. Fusilli, Bregant, Vidmar, Janež, Vilhar in drugi, so navzoči učitelji in profesorji obravnavali naloge na področjih znanosti in prosvete.
lov. nadzornik Vidmar je prešel v kratkih potezah zgodovino prosvete v Istri. Pozval je prisotne, naj bo zanje ta teren, ki je še danes trda ledina, posledica narodnega zatiranja od strani fašistov, primer, kjer morajo učitelji in profesorji kot ljudski prosvetarji smatrati za najglavnejšo nalogo: boriti se proti kulturni zaostalosti.
Učitelji in profesorji naj bi tudi vplival; v svojem delokro. gu in okolici, da bi posamezniki ne uničevali naših starih kulturnih spomenikov, prav tako ne starih dragocenih slovenskih knjig, kar se na žalost še danes tako pogosto dogaja. Tov. Vidmar je predočil potrebo, naj bi se za sistematično izvajanje vsega tega dela ustanovila zveza kulturnih delavcev, kajti le medsebojno sodelovanje in skupna pomoč bo pripomogla k izvedbi vedno novih nalog, ki se postavljajo pred sodobnega pedagoga — vzgojitelja.
Ob zaključku svojih izvajanj je tov. nadzornik sporočil zborovalcem, da se snuje v Kopru »Zgodovinsko društvo«, ki bo imelo v nedeljo 12. t. m. svoj ustanovni občnj zbor. To društvo bo zajelo vse tri narodnosti in bi bilo prav, da bi se ustanovil tudi aktiv vzgojiteljev, gospodarstvenikov in umetnikov. Tov. Vidmar je priporočal navzočim, naj se zani-
majo za delovanje tega društva in se v čim večjem številu udeležijo ustanovnega občnega zbora.
Po poročilu je sledila diskusija, Zanimive so bile besede tov.’ Dolgana, upravnika go* spodarske šole. Govoril je o narodni zavesti pri Slovencih in segel daleč nazaj v dobo naših prosvetiteljev Trubarja, Vodnika, Linharta, Prešer* na,.ki so prižgali prve iskre.
Sledilo je še poročilo psof. tov.*Janeža o pedagoškem kongresu na Bledu, ki so mu prisostvovali trije delegati našega okrožja
Tov. Vidmar je še predlagal več obveznosti, ki so bile sprejete. Med tem; študij posameznih predavanj s kongresa na Bledu in več drugih poročil in člankov naših vzgojiteljev, znanstvčnikov in politikov.
Ob zaključku je še tov. Humar poročal o ustanovitvi izobraževalnih tečajev, ki bodo imeli enoten okvirni učni načrt. Na teh bodo poučevali slovenski jezik, kmetijstvo, računstvo, zgodovino in zemlje-: pis.	-------
Zimski vozni red parnikov na progi Koper-TrsI
S ponedeljkom dne 13. novembra t. 1. dalje bo na progi iz Kopra v Trst in nazaj uveden po morju nov vozni red.
Ob delavnikih: odhod iz Ko. pra: 5.45, 6.45, 7.30, 8,00, 9.00,
12.00, 13.15, 14.30, 15.00, 17.00.
Odhod iz Trsta:	7.00,	10.00,
10.20, 11.00, 12.30, 15.00, 16.30,
17.00, 17.45, 18.45.
Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Kopra: 6.30, 8.55, 9.30, 12.45, 17.00.
Odhod iz Trsta:	8.00	11.00,
14.15, 17.30, 18.30.
D0bke:cja vojama
v vtVEroVN/ VtoJVl
/AH.OSIA'/ UAleK
EP K E V K D E L D H. P B O F. FRAN BRADAČ ILUSTRIRAL DR. ROBERT HLAVil)
sn <K^'alc so nam	Ferdinanda,«	je	rekla	postrežnlca	go-
. °du Svejku, ki je pred leti zapustil vojaško službo, ker ga , zdravniška komisija dokončno proglasila za bebca, in se navijal s proci3jo psov, grdih, nečistokrvnih spak, kate-Je Ponarejal rodovnike-k0j g te obrti je imel revmatizem in si je ravno mazal ^ z opodeldokom. ih , ter’ga Ferdinanda, gospa Mtillerjeva?« Je vprašal svejk da SL ltar naprej masiral kolena. «Jaz poznam dva Ferdinan-tno^dega, ta je sluga pri drogistu Prusi in mu je nekoč po-b0,°ma izpii steklenico nekakšne maže za lase. in potem hi „ana Se Ferdinanda Kokoško, ki pobira pasje drekce- Obeh Dtr.av nič skoda.» tiste	gospod,	ubili so gospoda nadvojvodo Ferdinanda,
ea iz Konopista, tistega debelega, pobožnega« ig ezes>narlja,» je zaklical Svejk, «ta je pa dobra! Pa kje ,^°sPoda nadvojvodo, to doletelo?« til se 111 80 sa v Sarajevu, gospod, z revolverjem, veste. Vo s tisto svojo kneginjo v avtomobilu.« ak glejmo, glejmo, gospa Miillerjeva, v avtomobilu. Kaj
pak, takšen gospod si to lahko dovoli in niti ne pomisli, kako nesrečno se utegne takale vožnja z avtomobilom končati. In povrh še v Sarajevu, to je v Bosni, gospa Miillerjeva. To so storili bržkone Turki. Mi bi jim pač ne bili smeli jemati Bosne in Hercegovine. Tak vidite, gospa Miillerjeva. Torej gospod nadvojvoda je že pred božjim stolom. Ali se je dolgo mučil?«
«Z gospodom nadvojvodo je bilo takoj konec, gospod- Saj veste, z revolverjem ni šale. Ondan se je tudi neki gospod igral pri nas v Nuslih z revolverjem in je postrelil vso družino pa še hišnika, ki je šel gledat, kdo strelja v tretjem nadstropju «
«Nekateri revolver, gospa Miillerjeva, se vam ne sproži, pa če bi pri tem zblazneli. Takih sistemov je veliko- Toda za gospoda nadvojvodo so si gotovo kupili kaj boljšega, in stavim z vami, gospa Miillerjeva, da se je tisti človek, ki mu je to naredil, tudi čedno oblekel. Saj veste, streljati gospoda nadvojvodo je presneto težko delo, to ni, kakor če strelja divji lovec logarja. Tu gre za to, kako se mu približati, na takega gospoda ne smete iti v razcapani obleki. Iti morate v cilindru, da vas ne pobere prej policaj!.»
»Pravijo, da jih je bilo več, gospod.«
«To se samo po sebi razume, gospa Miillerjeva,« Je dejal Svejk in prenehal masirati kolena, «če bi vi hoteli ubiti gospoda nadvojvodo ali gospoda cesarja, bi se gotovo z nekom posvetovali. Več ljudi več ve. Eden svetuje to, drugi ono in vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči, kakor pravi naša himna Glavno je Izvohati trenutek, ko se takšen gospod mimo pelje. Kakor če se spominjate na tistega gospoda Lucchenija, ki je našo rajnko Elizabeto prebodel s pilo- Sprehajal se je z njo. Potem pa zaupajte komu! Od onih dob ne hodi nobena
cesarica več na sprehod. In to čaka še mnogo oseb. Videli boste. gospa Miillerjeva, da se bodo lotili tudi carja in caarice pa morda, bog ne daj, celo gospoda cesarja, ko so že začeli z njegovim stricem. Stari gospod ima veliko, veliko sovražnikov. Se več ko tale Ferdinand- Kakor je ondan rekel neki gospod v krčmi, da pride čas, ko bodo cesarji kapali drug za drugim in jim niti državno pravdništvo ne bo nič pomagalo. Potem pa ni imel, da bi plačal, kar je popil, in krčmar ga je moral dati aretirati. In ta mu je prisolil klofuto, stražniku pa dve. Nato so ga odpeljali v košu, da bi se zavedel. O, gospa Miillerjeva, dandanes se godijo čudne reči. To je spet izguba za Avstrijo. Ko sem bil pri vojakih, je neki infanterist ustrelil stotnika. Nabil je flinto ter šel v pisarno. V pisarni so mu rekli, da nima tam nič opraviti, on pa je venomer gonil svojo, češ da mora z gospodom stotnikom govoriti. Stotnik je prišel ven in mu takoj naprtil zapor v vojašnici. On pa je vzel flinto in ga pdčil naravnost v srce. Krogla je zletela gospodu stotniku Iz hrbta in še škodo naredila v pisarni. Razbila je steklenico tinte in ta je polila uradne akte «
«Pa kaj se je zgodilo s tistim vojakom?« je čez nekaj časa vprašala gospa Miillerjeva, ko se je Svejk oblačil.
«Obesil se je s hlačnimi naramnicami,« je rekel Svejk in si čistil svoj trdi klobuk. «ln naramnice se njegove niso bile-Izposodil si jih je pri jetničarju, češ da mu padajo hlače. Mar naj bi čakal, da ga bodo ustrelili? Saj veste, gospa Miillerjeva, da je v takem položaju vsak človek vrtoglav. Jetničarja so za to degradirali in mu dali šest mesecev. Pa jih ni odsedel. Zbežal je v Švico In danes je tam pridigar neke cerkve- Dan-danes je malo poštenjakov, gospa Miillerjeva. Meni se zdi, da
se je gospod nadvojvoda Ferdinand v Sarajevu tudi zmotil v tistem človeku, ki ga je ustrelil: «Tole bo pošten človek, ko mi kliče «zdravo!« Toda gospod ga je pihjjil. Ali mu je dal eno kroglo ali več?«
»Časniki pišejo, gospod, da je bil gospod nadvojvoda kakor rešeto. Izstrelil je vanj vse patrone «
«To gre strašno hitro, gospa Miillerjeva, strašno hitro. Jaz bi si za nekaj takega kupil brovning. Videti je kakor igTačka, toda z njim lahko v dveh minutah postrelite dvajset nadvojvod, suhih ali debelih. Čeprav — med nama povedano, gospa Miillerjeva — debelega gospoda nadvojvodo bolj zanesljivo zadenete kakor suhega. Ce se spominjate, kako so takrat na Portugalskem ustrelili svojega kralja. Bil je tudi tako debel Saj veste, kralj vendar ne bo suh. — Jaz grem torej zdaj v krčmo »Pri kelihu« in če bi kdo prišel po tistega podganarčka, ki sem zanj že aro vzel, mu recite, da ga imam v svojem pesjaku zunaj na deželi, da sem mu pred kratkim kupiral ušesa in da se zdaj ne sme prevažati, dokler se mu uhlji ne zacelijo, ker bi se mu prehladili. Ključ dajte hišnici!«
V krčmi «Pri kelihu« je sedel en sam gost- Bil Je civilni stražnik Bretschneider, v službi državne policije. Krčmar Pa-livec je pomival vrčke in Bretschneider se je zaman trudil, da bi navezal z njim resen pogovor-
Palivec je bil znan neotesanec, vsaka druga njegova beseda je bila zadnjica ali drek. Pri tem pa Je bil načitan in je vsakogar opozarjal, naj si prebere, kaj je napisal o poslednjem predmetu Viktor Hugo, ko je razpravljal o poslednjem odgovoru stare Napoleonove garde Angležem v bitki pri Wa-^erI°u*	Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
*—■ ■■ ________________
12. novembra 1950
NEKATERI POGLEDI NA GOVOR ŠEFA MISIJE ECA V ITALIJI
1!
Kapitalizem je nesposoben, da bi še utegnil ali mogel v Italiji privesti do rešitve njenih osnovnih ekonomskih in socialnih problemov - To rešitev pa bi mogla dati le množica sproščenega delovnega ljudstva
n
Datfton gleda seveda na vse Probleme subjektivistično in krivi italijansko vlado in in-dustrijce, da je tako lepo zamišljen in človekoljuben načrt spodletel. Seveda ne mislimo braniti nikogar pred njegovimi očitki, saj je vlada res ta-ka in industrijci v resnici grabežljivi, brez potrebne velikopoteznosti itd. Vendar je treba za vzrok spodletelosti zastaviti vprašanje drugače: Ne, ali bi vlada in industrijci in gospodarski krogi HOTELI iz-premeniti doslednjo gospodarsko politiko zaradi dosega od 'Dagtona nakazanih smotrov, temveč: .•ali bi to mogli doseči.
Proponenti Marshallovega načrta so objektivnost pogojev Čutili, zato so. usmerili svojo pomoč v države, ki so za ZDA industrijsko najbolj razvite, kjer bi kapitalna rekonstrukcija m modernizacija bila najlažja in zaradi relativno visoke stopnje industrializacije tudi najcenejša. Zato taka intenzivnost pri obnovi Nemčije manjše zaostale države, kot Grčija ali Turčija, so vključene zaradi zaokroženosti, iz Strateških in političnih razlogov. Da se je pri tem nudila obenem edinstvena prilika za ekspanzijo ameriškega kapitala. ni treba posebej omenjat*.
Nujno je, da je moral Dag-ton kot Američan svojo analizo in kritiko opreti na gospodarsko miselnost in poglede svoje države Ta država Pa od svdjega nastanka dalje ni bila obremenjena s prav nobenimi ostanki fevdalizma, bila je v 'surovinah nezaslišano bogata, ves .čas svoje zgodovine praktično izven važnih pustošenj in v vojnah nasprotno celo ogromno profitirala Za strmi, nesluteni razvoj kapitalizma ni bilo nobenih ovir in zato je dosegla neko izenačeno, v primeri z drugim svetom zelo visoko stopnjo materialne civiti-zacije in življenjske ravni
Italijansko gospodarstvo pa
označujejo: nasprotje med industrijskim severom in agrarnim jugom, razvita kapitalistična industrija ob skrajno zaostalih polfevdalnih odnosih v kmetijstvu, velika revščina pretežnega števila prebivalstva, zastarel, okoren in še ko-rumpiran državni aparat itd.. Italija nudi torej ekonomsko komplicirano sliko različnih družbenih sistemov in mešanico zaostalosti z moderno ureditvijo. Vseh teh objektivnih težav seveda noben posamezen podjetnik in nobena skupina ne more odpraviti, pa tudi ne še tako sposobna ali voljna vlada, ki hoče ohraniti obstoječi družbeni red v državi. Zato seveda ne pomaga nobena dolarska pomoč, pa naj bo še tako izdatna. Skratka: kapitalizem je danes nesposoben, da bi še utegnil ali mogel v Italiji privesti do rešitve njenih osnovnih ekonomskih in socialnih problemov. To rešitev bi mogla dati le masa sproščenega delovnega ljudstva, ki bi se rada mobilizirala za dosego dviga svoje življenjske ravni in ki bi pri tem imela zavest, da gradi zase, ne pa za podjetnike kapitaliste. Zato ni bila napačna le ekonomska, ampak tudi politična premisa Marshallovega načrta in v tem je bistvo krize, ki jo je Dayton tako rezko razkril in ki mora tik pred zadnjim letom Marshallove pomoči ugotoviti, da stoji Pred negativnimi rezultati.
In potem? Ce niso dosedanje dolarske pomoči uspele pri konsolidaciji italijanskega gospodarstva, kako bo potem, ko bo reka dolarjev usahnila?
To vprašanje si zastavljajo brez dvoma v Rimu (tudi v Parizu, Bonnu in drugod) in v Mrashingtonu, pa dvomimo, da bi si mogli dati zadovoljiv od-govor. Odgovora ni, ker ga kapitalizem ne more več dati.
III
Ali so Daytonove izjave za znanost marksizma-leninizma
nove? Ob neštetih prilikah konkretnih sodobnih pojavov in problemov nam nudi vpogled v njeno zakladnico vedno nove dokaze ne samo genialnosti njenih tvorcev, temveč tudi njene sočne življenjske resničnosti. Zato se nam nb a-nalizi Dagtonovih izjav, ko gledamo nanje v luči odnosov modernega ameriškega kapitalizma do relativno zaostalega italijanskega, naravnost, vsiljujejo citati iz Engelsovega uvoda k svoji knjigi ePoložaj delavskega razreda v Angliji», napisan leta 1845. V uvodu, napisanem leta 1892, analizira Engels razvoj kapitalizma v zmernem času in ugotavlja:
«Kapitalistična oblika proizvodnje ne more uspevati z drobnjakarskim načinom odiranja in sleparjenja, ki je bil za prejšnje stopnje in to TEM MANJ NA CIM VIŠJI STOPNJI JE. Konkurenca med tovarnarji 2 drobnim ropanjem delavcev se ni več izplačala... i proizvajajoči milijonar je i-mel važnejše opravke kot izgubljati čas s takimi malenkostnimi sleparijami)). «Nadalje: čim večje je bilo industrijsko podjetje, tem večja je bila škoda in poslovna zamera pri vsakem sporu z delavci. Zato je sčasoma zavel nov duh pri tovarnarjih. ZLASTI NAJVECJIHn. Ti &>... usedaj prvi začeli pozivati (delavski razred) k miru in slogi in to iz zelo utemeljenih razlogov».
Nadalje pravi Engels: «Vsa ta popustljivost pravičnosti in človečanski ljubezni je bila dejansko samo sredstvo. POSPEŠITI NAKOPIČENJE KAPITALA v maloštevilnih rokah in zadušiti manjše tekmece, ki brez takega zaslužka niso mogli živeti. V teh maloštevilnih rokah so drobna postranska izsiljevanja prejšnjih let izgubila ne le pomen, ampak so bila,-VELIKOPOTEZNEMU POSLOVANJU NARAVNOST NA POTIu.
Ob koncu pa pravi: «Kakšen
pa bo konec vsega tega? Kapitalistična proizvodnja se NE MORE (podčrtal Engels) ustaliti. mora rasti in se širiti ali pa poginiti!»
Kako zelo je torej utemeljen Dagtonov očitek na račun ametod izpred 100 leti» v rabi še danes pri italijanskem kapitalizmu.
Engelsova analiza, napisana pred 58 (!) leti, je tako presenetljivo točna v primeru, ki ga obravnavamo, da ]i ni kaj dodati.
Zato pa je v tej zvezi zanimivo vedeti, kakšna je bila reakcija italijanskih komunistov. ki v vseh Dagtonovlh izjavah tvorijo ozadje kot sovražnik št. 1. Upravičeno bi pričakovali temeljito analizo odnosov med ameriškim in italijanskim kapitalom v obliki Marshallove pomoči in nakazilo na edino možno rešitev. Borbo proti kapitalizmu kot svetovnemu sistemu. Poučno bi bilo morda prav skličeva nje na navedena Engelsova mesta. Namesto tega tipično malomeščanska reakcija: napadanje Daytona zaradi «vme-šavanja» v italijanske zadeve, za kar mu kot «tujcu» odre. kajo vsako legitimacijo itd. Logična posledica te «taktike» je, da postanejo italijanski komunisti branilci «svoje« ((nacionalne« kapitalistične industrije ne glede na to, da so bili nekateri posamezni očitki glede oderuštva pri cenah taki, da bi jih tudi KPI lahko sprejela. Izkazalo se je isto kot v borbi proti Jugoslaviji, da je KP[ rezerva in direktna opora svoje, vrhu vsega še zelo reakcionarne buržoazije.
Kot ima kapitalizem pri svo-. ji zakoniti družbeni vsebini v razvoju različne pojavne oblike, tako se v različnih oblikah pojavljajo tudi njegove krize. Odkrivanje resnične vsebine za spremenljivimi oblikami kapitalizma je dolžnost in naloga vsakega resničnega naprednega gibania.
S. P.
GOSPODARSTVO
[ TRGOVINA♦ IN DU STRI A ♦ PROMET ♦ FINANCE 1
Program 1 T
Vloga težke in mehanične industrije
Bančni Sektor, ki ga tvorijo tri največ je izmed omenjenih bank, je vsa zadnja leta podpi-ral vladno kreditno in denarno politiko, kakor izjavlja De Ga-speri v poročilu. Osnovna glavnica je bila povišana od skup nih prvotnih 2,1 milijard na 6,3 milijard lir ali trikratno. Toda, ker so nasprotno, depoziti narasli pidesetkratno, meni poročilo, da bo v bodoče še treba povišati glavnico.
Štiriletni načrt o razvoju električne industrije 1RI napoveduje povečanje proizvodnje za 2,5 milijard kilovatnih ur na podlagi novih vodnih central in okrog 1 milijardo letno več energije iz novih kaloričnih central. To je skupaj 3,5 milijard kwh odn. 25 odstotkov napovedanega povečanja proizvodnje toka do 1955 (15 milijard kwh) s skupno potrebnimi investicijami v višini 800-900 milijard.
Telefonske družbe IRI so v glavnem STIPEL, TELVE in TIMO, povezane v holdingu STET (Soc. Torinese Esercizi Telefonici), ki je nedavno na izredni skupščini delničarjev 26. pr.m. povišal glavnico na 16 milijard lir zaradi investicijskih del, ki naj bi obsegala skupno: vključenje 75.000 novih telefonskih številk, položitev
190.000 km mestnih vo*ov in
48.000 km medkrajevnih vodov. Finančno stanje holdinga je po poročilu tega zborovanja dobro in je vršil višanje glavnice na splošno iz lastnih sredstev t.j. iz dobičkov, ki so jih omogočili telefonski naročniki. Kljub temu napoveduje poročilo u-pravnega sveta zahtevo po zvišanju tarif, menda za 30 odst. Kakor znano, je izvršila telefonska skupina IRI na tržaškem področju investicije v glavnem iz sredstev tukajšnje državne blagajne t.j. iz posojila 300 milijonov Ur, ki ga je dala ZVU. Družba je tedaj trdila, da je pasivna...
Morda najvažnejši, vsaj za Trst, je odstavek uradnega poročila, ki govori o Plovbi in gradnji ladij. V ta namen je bi. lo doslej določeno zgraditi nad
200.000 ton ladjevja, v glavnem
nogometno prvenstvo tržaškega ozemlja
Mezgec-Montebello in Arrigoni-Piran
borba za prvi dve mesti
Ze v petkovi številki smo obravnavali današnji spored nogometnih tekem in smo prišli do zaključka, da postajato tekme vsak dan zanimivejše. Ce pogledamo še enkrat današnji tpored, bomo to potrdili.
Do sedaj naj zanimivejša tekma vsega prvenstva je vsekakor današnji dvoboj Montebello -Mezgec, ker gre obema za prvo mesto. Ostale tekme so sicer zanimive, vendar ne bodo dosti odločale pri vrhu lestvice. Tako bomo imeli siečanja med Olimpijo in Kontovelom, dalje med Sv. Justora in Nabrežino in končno še med Zorom VVerkom in Skednja in Opčinami.
V Istrskem okrožju bodo danes imeli več lepih in zanimivih tekem, med katerimi zavzema prvo mesto vsekakor sre-
V NEDELJO 19. t.m.
Občni zbor
Z D T V
V smislu člena 10 društvenih pravil je vodstvo Zveze društev za telesno vzgojo sklenilo sklicati letni občni zbor vseh včlanjenih društev, ki bo v nedeljo, 19. t. m. ob 830 na stadionu «Prvi maj» na Vrdelski ce-•ti 7-
Občnemu zboru lahko prisostvujeta po dva delegata vsakega včlanjenega društva, vendar ima samo eden volivno pravico.
Dnevni red občnega zbora Je naslednji:
1. Otvoritev.
2. Volitve overovateljev zapisnika.
3. Volitve treh članov voliv-ne komisije.
4. Poročilo predsednika.
5. Organizacijsko poročilo.
6. Poročila posameznih odsekov ZDTV.
7. Diskusija.
S. Poročilo upravnega odbo. ra.
9. Poročilo razsodišča.
10. Volitve novega odbora.
11. Sprememba statuta ZDTV.
12. Razno.
Čanje Arrigoiu-Pirani. Kdo bo zmagovalec? Na papirju bi mo -al biti Arrigcni, vendar se nočemo prenagliti, pač pa b; mo počakali odgovor, ki bo prišel z nogometnega igrišča.
Aarora bo gostovala v Umagu in verjetno ne bo preveč prijetno zanjo. Igralci Umaga nameravajo danes prekrižati račun svojim koprskim tovarišem, toda še niso prosili za dovoljenje svoje nasprotnike, ki bodo hoteli zapustiti U-mag bogatejši za dve točki.
Meduza, ki bo igrala doma, bo sprejela v goste Strunjan. Favorit dneva je vsekakor Meduza, ki pa ne sme podcenjevati moči svojega današnjega nar sprotnika. Vsekakor zanimiva tekma, ki bi se morala končati z zmago domačinov.
Za Buje pa se zdi, da za danes ne bo veselja. Gostovati morajo v Novem gradu in prav gotovo bodo morale zapustiti lepo mestece s solzami v očeh. Znano je, da igralci Novega grada nameravajo zmagati, ker nujno rabijo točke. In privoščiti si morajo nerutinirane enajsterice. kajti ko bodo prišle na vrsto boljše, bo že prepozno. Prav zaradi tega pričakujemo s strani Novega grada res lepo in prijetno igro, polno zadošče. nja za domače navijače.
Brtonigla pa bo danes počiva-
la in si nabrala moči za prihodnjo nedeljo.
Današnji spored je sledeč:
SKUPINA B
Na stadionu »Prvi maj* ob 10.30 MEZGEC - MONTEBELLO ob 14.30 OLIMPIJA - KONTO VEL Na Opčinah ob 10.30 SV. JUST . NABREŽINA ob 14.30 ZORO VVERK (SKEDENJ) -OPČINE
SKUPINA A
V Umagu ob 14.30 UMAG - AURORA V Izoli ob 14.30 ARRIGONI - PIRAN v Kopru ob 14.30 MEDUZA - STHUNJAN v Novem gradu ob 14.30 NOVI GRAD . BUJE
X. kolo
Atalanta - Lazio; Fiorentina-Triestina, Juventus - Torino, Milan - Inter, Napoli - Novara, Palermo - Padova, Pro Patria-Genoa, Roma - Como, Sampdo ria -f Lucchese, Udinese - Bologna.
Govorčin in Meneghetti sta dva resna favorita za prvo mesto v današnji tekmi v hitri hoji Koper - Izola - Koper. Start zanimive lahkoatletske prireditve bo danes ob 10 izpred koprskega stadiona. Kdo bo zmagovalec? To se sprašujejo vsi lahkoatleti in tudi mi z njimi
za potniško službo odn. kvečjemu še za mešane prevoze. Razen novih gradenj, ki so bile ali se še izvršujejo (tri Potniške enote po 25.000 ton, — za Italio — tri mešane po 13.000 ton — za Lloyd —, žtirj potni-ško-tovorne ladje po 11.000 ton — od teh dve Za Lloyd — šest mešanih ladij po 5200 ton in ena po 1600 ton), razpravljajo pri ministrstvu trgovinske mornarice o dodatnem načrtu — o katerem se sicer tudi že govori vsaj dve leti! — za sledeče gradnje: še ena potniška ladja po 25.000 ton za družbo «Ita-liau, dve ladji za mešano slušbo po 6.500 ton za Tržaški Lloyd in ena po 5200 ton za beneško <cAdrlaticor. V poročilu, kolikor je doslej dostopno javr.osti, ni omenjeno, koliko so posamezne družbe že obnovile svoj plovni park. Znano pa je, da je genovska «Italia» pridobila še nad 8o odstotkov nekdanje to-naže in bi z dodatnimi gradnjami v glavnem prišla na predvojno stanje. Drugače je z Llovdom, ki b; po teh načrtih obnovil do 1952 komaj 25 odstotkov svoje predvojne ladijske tonaže. Pač pa je iz poročila razvidno, da uradni krogi ne mislijo r.g kake izpremem-be v dodelitvi plovnih pirog, kakor so to zahtevali že večkrat razni krogi, ne le tržaški, marveč tudi neapeljski. Trst bi v glavnem moral dobiti nazaj proge proti Levantu in vzhodnemu Sredozemlju, ki jih ima ((Adriatica«. V zameno naj bi beneška družba dobila afriške proge, zlasti one skozi Gibraltar in tudi Suez.
De Gasperi nadalje navaja v poročilu, da računa — pač zaradi najnovejšega razvoja mednarodnega položaja in vojnih priprav Italije — na povečanje proizvodnje italijanske težke industrije. Zaradi pomanjkanja starega železa kot surovine bodo okrepili proizvodnjo ((popolnega ciklusa» (t.j. od rude do železa in jekla). Italijanska proizvodnja jekla, računajo zaenkrat, naj bi dosegla 3 milijone ton. Finsider t.j. IRl-težke Industrije, bi od tega izdelal 60 odstotkov ali 1,8 milijonov ton in sicer nad tri četrtine iz železne rude in le 350.000 ton iz starega železa. Izdelavo jekla, zlasti specialnih vrst, iz starega železa in odpadkov bodo v. večji meri prepustili zasebni težki industriji.
O mehanični in ladjedelniški industriji De Gasperijevo poročilo le malo govori. Omejuje se na ponavljanje opravičil o potrebi «preprečiti tekmovanje med sestrskimi podjetji, koncentrirati v enotna podjetja tehnološko in trgovsko sorodno proizvodnjo, poveriti vodstvom podjetij naloge, ki jih lahko izvršen itd. In nič več. V tem industrijskem sektorju je seveda položaj najkritičnejši, kakor javlja italijanski tisk, ki zadnje dneve obsežno razpravlja o tvomici «Breda», o njenem letalskem oddelku itd., toda tudi o drugih številnih industrijah, ki mečejo delavstvo na cesto. Zdi se, da se je De Gasperi ognil tej razpravi, ker bi bilo treba pojasniti, čemu takšni Ukrepi oblasti. Deloma jih je seveda pojasnila Pacciardijeva j izjava o nalogah, ki so bile v okviru oboroževanja atlantskega bloka dodeljene italijanski industriji. In o tem smo že čuli.
Pester spored na igriščih cone A in Istrskega okrožja
OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO
bitelje nogometa pri nas. Vsak dan se igra naših enajstoric izboljšuje in tako postajajo igre
živahnejše in prijetnejše za oko.
Zoro Werk B iz Skednja se bo moral srečati s odlično enajstorico Sv- Ivana, ki gre v borbo kot popoln favorit Vsekakor druga prognoza bi mora. la biti za tekmo Devin-Polet. vendar bi bilo težko izreči pravo. Tudi Olimpija B bo lahko danes prišla do dveh točk, toda Sesljan, njen nasprotnik, je pač nevaren in se vedno zna z vsemi silami upirati še tako agresivnim moštvom. Pozor, torej, da ne bi prišlo do presenečenja.
Zadnja tekma okrožnega prvenstva današnjega dne pa bo
izredno, zanimiva in tudi borbena. Srečali se bosta Ilirija in Montebello. Ilirija je na prvem mestu lestvice in mislimo, da bo tudi po današnji tekmi osta-la na svojem mestu.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti okrožnega prvenstva A in B skupine v Istrskem o-krožju, ker so nam enajstorice še malo znane in ie potrebno
V SREDO ts. T. M. ZAČETEK TEKMOVANJ
Razporeditev	igralcev
namen namiznoteniškega turnirja ZDTV
Po dolgem času bomo prisostvovali namiznoteniškemu turnirju, ki si je zadal nalogo, razporediti naše igralce po kategorijah.
K omenjenemu turnirju se bomo povrnili prihodnji teden in objavljamo vsem prizadetim v vednost pravilnik tekmovanja:
1. Namiznoteniški odsek ZDTV priredi namiznoteniški turnir, ki se bo začel v sredo 15. novembra 1950 ob 20.
2. Tekmovali bodo v dvorani na stadionu tPrvi maju.
3. Vse tekmovalce bodo razdelili v tri skupine.
4. Na turnirju ne bo povratnih tekem.
5. Vsak tekmovalec bo odigral samo eno tekmo z vsakim nasprotnikom svoje skupine, kakor bo določil žreb.
6. Ob koncu tekmovanja bodo tekmovalci razdeljeni, kakor sledi; prvi štirje vsake skupine bodo sestavljali I. skupino, drugi štirje II. skupino, usi
ostali pa bodo sestavljali, III. skupino,
7. Tajništvo Zveze bo določilo sodniški zbor.
8. Vse pritožbe, ki bodo pravilno sestavljene, bo pregledala posebna komisija.
9. Morebitne pritožbe morajo biti oddane posebni komisiji najkasneje dve uri po tekmi skupno s 100 lirami pritožbene kavcije.
10. Vsak tekmovalec bo mo. ral položiti pri vpisu 200 lir
kavcije, ki mu bo vrnjena, če bo odigral vse tekme.
11. Vsi tekmovalci se bodo moralj strogo držati navodil tajništva.
12. Vsak tekmovalec bo moral igrati tekme v predpisanih gumijastih copatah.
13. Turnir bodo igrali z žogicami tipa BARNA 2.
14. Vsi tekmovalci se morajo športno obnašati tako do nasprotnikov kakor tudi do sodniškega zbora, kajti v nasprotnem primeru bodo izključeni cd nadaljnjega tekmovanja z izgubo kavcije.
15. Turnir bodo igrali po mednarodnem pravilniku za na. mizni tenis.
Na
ZORO
maj*
še nekoliko počakati, da jih bolje spoznamo, bolje, da se same izkažejo.
Spored je sledeč:
CONA A stadionu »Prvi ob 8.30 VVERK (SKEDENJ) -SV. IVAN ob 12.30 DEVIN - POLET Na Opčinah ob 8.30 OLIMPIJA B - SESLJAN ob 12.30 ILIRIJA - MONTEBELLO
ISTRSKO OKROŽJE Skupina A V Izoli ob 10 NARDONE-RDECA ZVEZDA V Izoli ob 12.30 ARRIGONI B - AMPELEA v Kopru ob 10 PARTIZAN - AURORA B v Kopru ob 12.30 MEDUZA B - PIRAN B v Strunjanu ob 14.3(1 STRUNJAN B . SAL1NE Skupina B v Novem gradu ob 12.30 NOVI GRAD B - BUJE B v Novi vasi ob 14.30 NOVA VAS - SALVORE v Dajli ob 14.30 DAJLA - VILLANIA v Bujah ob 14.30 MOMJAN - SEGET v Sv. Lovrencu ob 14.30 SV. LOVRENC-BRTONIGLA B
IZDELUJE PO N A J -NIŽJIH CENAH IN NAJ SOL1DNBJE MIZARSKA DELAVNICA
Pupin Krnil
TRST UL. TORRICELLI, St. 6. : : Tudi na obroke ::
PUTINA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Krojaška
delavnica
TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah.
Mizarji podjetniki
Deske smrekove, ma ce-.	-	.	. snov e in trdih
kmetovalci ! l^ov, trame
vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
IR ST
via!eSonnino24 Tel. 04419
Dr. IUNGO
zobozdravnik
Izdeluje
PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKE Največja garancija. Sprejema od 10-12 in od 15-19. (Govorj slovenski).
TRST, UL. TORREBIANCA 43, vogaj Ul. Carduccir
IVAN DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST — UL. G. GOZZI št. 1, vogal UL Pauliana
Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo
domačega proizvoda dobite v
Ulici Vasari št. 6
CENE UGODNE
MEHANIČNA
DELAVNICA
UUtUUKIdUMU -
RST
DELLA TESA 5
izdeluje strelne žlebove, cevi ter instalira vodo
odtočne plin
m
ELETTRAUTO
DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM
TVRDKA
P. VIDHAR
TRST
Ul. F . Severo št.
Dospela nam je velika pošiljka jesenskih ženskih in moških čevljev
fr
EIH
TRST,	Ul.	G.
ODLIKOVANA MIZARSKA DELAVNICA
Roman Barič-Barini
Trst, Ul. R. Manna 21*
Krznarstvo
TRST
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
(Viafdoue fpii pJlačilu.
r
TRGOVINA IN POPRAVLJALNICA
TRST
Trg tra i Rivi 2 ROJAN
Postrežba točna Cene zmerne-Za dijake in šolarje 10 odst. popusta!
Nova zaloga modernih c Ijev za male in odrasle • 'e, ka izbira telovadnih in nava nih copat najboljših znan1
B
Jakob Perhauc
TRGOVINA DESERTNIH VIK LIKERJEV, ŽGANJA INJIR£E£T-Ustanovljena leta 1881
o«.$32
TRST - Ulica XIdias «	Telefon	S*.
UREDNIŠTVO* ULICA MONTECCH1,	št. 8, 111. nad. — Telefon štev.	>3-801 In >4-838.	— Poitni predal 502. — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA
» 20 - Telefonska Jt 73*38 OGLASI: od 8.30-12 in od 15*18 • Tel.	73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca:	trgovski 60, finančno-
' upravni 100,	osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine I	stolpca za vse vrste oglasov po 10 din
Odg. urednik STANISLAV RENKO. —	Tiska Tržalkl tiskarski savod. —	Podruž.: Gorica,	Ul. S. Pelllco 1-H, Tel. 11-32 • Koper, Ul.	Battlsti 30ia-I, Tel. 70.
______,	,_____________________________________________________________________,	_	o« din
. m en »n gSCČIld	«
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod	tlsKa	i
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založnlšt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozem^^ ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.