Leto 1889
283
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 24. maja 1889.
n.
Dopustno pismo od 14. aprila 1889,
za lokalno železnico od Ljubljane v Kamenik.
zakonu o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi po zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81), to dopustitev imenovanima koncesijonarjema podeliti tako-le:
§• 1.
Mi Franc Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski lû ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saloburški, Btirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-Bleski in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; ^ejni grof moravski; pokneženi grof habsburški *n tirolski itd. itd. itd.
Dajemo kocesijonarjema pravico, zgraditi loko-motivrto železnico, katero bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino' od postaje ljubljanske po cesarjeviči Rudolfu slovoče železnice v Kamenik z dovlačnieo k tamošnji erami smodnišnici, ter voziti po nji.
Koncesionarja imata dolžnost, gori imenovano dovlačnieo privzeti v lokalno železnico Ljubljana-Kamenik kot njeno nadaljevanje, ako bi udeleženci (interesenti) za preloženje končne postaje od južne na severno stran mesta Kamenika dodelili po mnenji državne uprave primerne prispevke.
§• 2.
Ker je Oskar baron Lazzarini v društvu ^Alojzijem Praschniker-jem poprosil, da bi jima dala dopustitev zgradili lokalno železnico od Vstaje ljubljanske po cesarjeviči Rudolfu slovoče Se ®2nice v Kamenik ter voziti po nji, vzvidelo Nam Je z ozirom na občno korist lega podjetja po
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse
•Slowenisch.)
55
knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje do časa, ko se začne ta vršba;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega vršbe-nega leta.
Te ugodnosti ne uporabljajo se na razprave sodnega postopka v pravdah;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic izdati se imajočih in morebitnih predstvenih obligacij v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interi-malnimi listi vred, in za vknjiženje zastavne pravice na železnicoknjižne enote namenjene v zagotovilo predstvenih obligacij ali na druge nepremičnine in takö tudi od presnemščine, kar se je nateče o nakupu zemljišč na konci prvega vršbenega leta [a), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te do-pustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na trideset let, računeč od današnjega dne.
§. 3.
Koncesijonarjev dolžnost je gradnjo v §. 1, imenovane železnice precej začeti, najdalje v dveh letih računeč od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da se bodeta držala zgornjega roka za gradnjo, dolžna sta koncesijonarja dati varnost, položivši
10.000	goldinarjev kakor izvolita koncesijonarja v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci, ali pa hipotekarno zavarovati, kakor varovancev novce.
Ako bi ne dostala zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§. 4.
Da izdelata dopuščeno železnico, dodeluje se koncesionarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih propisov.
Ista pravica se koncesionarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
Gledé tržaške državne ceste, ki jo bode uporabljati v napravo dopuščene železnice od Llubljane do Domžal, dolžna sta koncesijonarja, podvreči se onim uvetom, katere bode propisalo politično deželno oblastvo kot cestno upravstvo, v porazumu z glavnim nadzorstvom avstrijskih železnic.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice uporabljale druge javne ceste, naj koncesijonarja dobita privoljenje onih, ki so dolžni vzdržavati té ceste, oziroma onih oblastev ali organov, kateri so po veljavnih zakonih poklicani dodeljevati privoljenje, da se' sme rabiti cesta.
§- 5.
Koncesijonarjema se je ob gradnji železnice katera se tu dopušča, in ob voženji po nji držati tega kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uve-tov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadč. Kar se vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe in v dotičnih dodatnih določilih v toliko, kolikor se bode z ozirom na obratne in vršbene razmere, sosebno na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdd trgovinsko ministerstvo.
§- 6.
Koncesijonarjema se dovoljuje pravica, s posebnim privoljenjem državne uprave in pod uveti katere ona ustanovi, napraviti delničarsko družbo katera naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarjev.
Predstvene zadolžnice, katere smejo biti samo v avstrijski veljavi, ne smejo se izdati dotle in v toliko, da je njih obrestovanje in poplačanje P° izkazih, katere preskuša trgovinsko ministerstvo, stalno zagotovljeno.
Nasprotno se koncesijonarjema dovoljuje pr*1' vica, izdati predstvene delnice, katere imajo gled^ njih obrestovanja in plačevanja prednost pred zalo*-
timi delnicami, do iznosa, katerega ustanovi državna uprava.
Dividenda, katera pristoji predstvenim delnicam, predno nastane založnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi doplačevanja iz donosov poznejših let, ne sme se odmeriti više nego s Petimi odstotki.
Število dejanske in pa imenske osnovne glavnice mora odobriti državna uprava.
Tu bodi za načelo, da se ne smejo razven hoškov za napravo načrta, za gradnjo in opravo železnice, vštevši kake troške dejanske za dobavo v°zil porabljene in kakor gre izkazane, z interkalar-nimi obrestmi vred, katere so bile res izplačane v času gradnje in kako v istini ob nabavi glavnice nastalo kursno izgubo, zaračunjati nikakoršni raz-hodki.
Ako bi se, ko preteče prvo kretno (vršbeno) leto, izvedle še kake nove stavbe ali pa bi se pomnožila kretna oprema, morejo se dotični troški Vračuniti v osnovno glavnico, če je državna uprava Privolila v nameravane nove stavbe ali pomnoženje Ocetne opreme, in se troški prav izkažejo.
Vsa osnovna glavnica naj se poplača v dopustni dobi po poplačnem črteži, ki ga odobri državna
nprava.
Družabna pravila in pa obrazci založnih in Predstvenih delnic in predstvenih zadolžnic, ko bi Se izdale, potrebujejo odobrenja državne uprave.
vojaških prevožnjah, potem propise tisti čas vtdja-joče za železnocestne stvari ob vojski ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obeljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku vojaške blagajnice.
Tako sta tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah.
Te dolžnosti imata koncesijonarja samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na dru-gotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo.
Dolžnost koncesijonarjev je pri oddajanji slu-žeb v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Koncesijonarja imata dolžnost, voženje po dopuščeni železnici v slučaji mobilizacije in vojske vsak čas brez povračila ustaviti dotle in v toliko, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdél ali druge vojaške operacije na kaki javni cesti, ki jo uporablja železnica.
§• 9.
§• 7-
Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polaj
šilih
potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri
avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo ^ ch državnih polovic, tirolske deželne strelce, in ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-r Ae’ nego tudi ob služebnem potovanji na svoj un k vajam v orožji in prigledniin zborom, potem ^Jaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, uarslvo, ter po vojaško osnovano finančno in kostno stražo.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let računeč od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3. ustanovljene o začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku poslovršbe, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. 1 l8n, lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
Korcesijonarja se zavezujeta,pristati na dogovor
tl l' avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o
1 ,r> imetji opravnih reči za prevažanje vojakov bode vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih Način
§• 10.
Vršbo železnice, ki je predmet té dopustnice, vodila država na račun koncesijonarjev. tega vršbovodstva urauia se z vršilno po-
godbo, skleneno med državno upravo in koncesionarjema.
§. H.
Koncesijonarja imata dolžnost, državni upravi na njen zahtev vsak čas dopustiti soporabo tu dopuščene železnice za promet med že obstoječimi ali stoprv v bodoče napraviti se imajočimi pod državno poslovršbo stoječimi železnicami takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, cele vlake ali posamne vozove odpravljati ali odpravljati dajati po soporabljani železnici ali posamnih njenih kosih za primerno odškodovanje. Ta soporaba naj vendar ima mesto samo toliko, da se z njo ne moti lastna pravilna vožnja soporabljane železnice.
Odškodovanje, katero bode opravljati, ustanovi' se po določilih razglašenih v prilogi C k dopustnemu pismu od 1. januvarja 1886 za Cesar-Ferdi-nandovo severno železnico v Drž. zak. leta 1886 na strani 63.
§• 12.
Državna uprava si prihranja pravico, železnico tu dopuščeno, ko bode dodelana in v službo izročena, vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili:
1. Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se potem izračuni.
ostane odbivši te zneske, v zmislu odstavka 1, odnosno, kadar nastane kateri v odstavku 2 omenjenih slučajev, ondukaj navedena letnina za delniško glavnico poluletno izplačuje 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadar koli na mesto še ne dospelih letnih plačil plačati glavnico enako znesku ob času odkupa po odobrenem po-platnem črteži še ne poplačenih predstvenih zadolžnic, pristevši glavnično vrednost, diskontovano po pet od sto na leto, obresti od obresti računeč, tistih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3 razen zneskov potrebnih v črtežu ustrezno obrestovanje in poplačanje predstvenih zadolžnic, poluletno opravljati.
Ako se država odloči, da plača to glavnico, naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računih po ceni, kakoršna se poda kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste p° uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na Dunajski borsi.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupščino, brez na-daljšnje odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala in pa iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, ako le ti niso uže bili namenu primerno z odobrenjem državne uprave uporabljeni.
§• 13.
2.	Ako bi se vendar železnica odkupila pred preteklim sedmim letom vršbe, ali kadar bi po določilih odstavka 1 najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj.letnine potrebne za obrestovanje po črteži in za odplačevanje po c. kr. državni upravi odobrenih predstvenih obligacij, prištevši ono letnino, ki je potrebna za 5odstotno obrestovanje po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice in za nje odplačanje v času, dokler traja dopustitev, tedaj se ta prej v misel vzeta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
3.	Odškodba, ki jo bode dati, bodi tâ, da se koncesionarjema v dobi še ostali koncesije izplačujejo zneski, potrebovani za črtežu ustrezno obrestovanje in poplačanje predstvenih zadolžnic, do popolnega vračila prvih, v črtežu ustrezno ustanovljenih dospevnih rokih, a povprečni donos, kar ga
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar minet preide na državo brezodplatno neobremenjen® svojina in užitek tu dopuščene železnice in vseg® premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozi* in zalog materijala in iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov v obsegu povedanem pod št. 5 §il 11.
Ko to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkup (§. 12) železnica, ostaja koncesijonarjema last Prl' čuvnega (reservnega) zaloga napravljenega iz lastni dohodkov podjetja in kar bi imela po obracu, nih terjati, po tem last posebnih del in poslopt) napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imeth8’ katere sla sezidala ali si pridobila vsled pooblas'1 od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pristojstvo železnici.
§• 14.
Državna uprava ima pravico uveriti se, da se gradnja železnice in pa kretna oprava po vseh delih namenu primerno in trdno izvede, ter ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in ozirôma odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po organu, ki ga odreduje, pregledovati gospodarjenje in so-sebno po nadzornikih, pošiljanih ob koncesijonarjev trogkili, kakor se ji koli zdi primerno, nadzirati, da se gradi projektu in pogodbi ustrezno.
Ako bi se osnovala delničarska družba, ima po državni upravi postavljeni komisar tudi pravico, pričujoč biti pri sejah upravnega sveta ali siceršnjega za družabno načelstvo poslujočega zastopa, in pa pri glavnih zborih, kolikorkrat se mu vidi primerno, ter ustaviti vse morebiti zakonom, dopustilu ali družabnim pravilom nasprotujoče, oziroma javni koristi kvarljive sklepe in naredbe; a v takem slučaji je komisar dolžan takoj poiskati trgovinskega mini-sterstva razloke, katera naj se mu dä nemudoma ter veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzirjanje železniškega podjetja naj koncesijonarja, dokler se ne ukrene drugače, ne plačujeta kakega posebnega povračila državnemu zakladu,
Zaveznosti osnovanih po §u 89 kretnega reda železnicam od 16. novembra 1851 (Drž. zak. št. 1 od leta 1852) z ozirom na povračilo, ko bi bilo vsled policijskega in dohodarstveno-uradnega nadziranja kaj več razhodkov, in z ozirom na brezplatno napravo in vzdržbo uradnih prostorov se oproščata koncesijonarja.
§• 15.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako ki se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložne v do-pustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči, da je ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč koncesijonarjema pravico, zastran izkazne škode pred NaŠiini sodišči zahtevati povračila, dajemo vsem
oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, štirinajstega dne meseca aprila v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem devetem, Našega cesarovanja eden in štiridesetem.
(LS) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r
Bacquehem s. r.
ÏÜ.
Zakon od 19. aprila 1889,
da se z nova podaljšuje rok za vračilo brezobrestnih ponapredščin, vsled povodenj leta 1gjB2 deželi tirolski dovoljenih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§. 1.
Vlada se pooblaščuje za one ponapredščine, ki so bile po §u 9 zakona od 13. marcija 1883 (Drž. zak. št. 31), oziroma cesarskem ukazu od 26. septembra 1882 (Drž. zak. št. 130) skladbam, vodnim zadrugam, občinam in občanom na Tirolskem iz dovoljenega kredita za 1,500.000 gl. brezobrestno podeljene, začetek vračila, ki je bil po gori imenovanem zakonu postavljen na dan 1. janu-varja 1886, in ki ga je bilo po zakonu od 7. julija 1886 (Drž. zak. št. 128) moči odložiti do 1. janu-varja 1889 najdalje, oziroma nadaljevanje tega vračila, z ozirom na tiste prejemnike, kateri so bili po elementarnih dogodkih leta 1888 vnovič zadeti in so prišli v stisko, podaljšati do 1. dné januvarja 1892 najdalje.
Tako podaljšanje se sme dovoliti samo, ako poprosijo udeleženci, po meri poistinjene resnične potrebe.
Državna uprava naj, razločajoč o prihajajočih prošnjah za podaljšanje, postopa v porazumu z deželnim odborom.
(Slovonisch.)
56
§. 2.
Za čas po §u 1 dovoljenih podaljšanj se od dežele ne zahteva, da bi poroštvovala za vračilo po-napredščin.
§. 3.
Za vloge, listine in uradne posle gledé podaljšanj rokov, o katerih se bode razpravljalo po pričujočem zakonu, ni plačevati kolkov in pristojbin.
§. 4.
Zvršiti ta zakon, kateri pride v moč z dnem razglašenja, naročeno je Mojim ministrom notranjih reči, za poljedelstvo in za finance,
V Išlu, dné 19. aprila 1889.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Falkenhayn s. r.
Dunajewski s. r.
%»-
7 5.
Zakon od 20. maja 1889,
o gradnji železnice Jaslo-Rzeszöw ob državnih troskih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen 1.
Vlada se pooblašča, ob državnih troških kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti železnico z mesta Jaslo v Rzeszôw, ki bode krilo transversalne železnice galjške, v stiko s Karel-Ludo-vikovo železnico gališko, s preudarjenim zneskom troškov od 5,500.000 gl., čez katerega se ne bode smelo iti.
Člen II.
Gradnjo železnice, katero je napraviti po členu I, začeti je v letu 1889 in dovršiti v dveh letih najpozneje.
Člen III.
Za tisti del gori omenjenih troškov, ki ga je izplačati v letu 1889, dovoljuje se kredit za
2.300.000	gl., kateri se more, ako se ne uporabi popolnoma do konca marcija 1890, uporabljati še do konca marcija 1891 ; a v tem slučaji je ravnati z njim, kakor da je dovoljen v preudarku leta 1890, zategadelj zaračuniti ga za službo poslednjič imenovanega leta.
V	založbo tega kredita se pooblašča finančni minister, prodati tistih 7500 delnic lit. B izkl. priv. BuštČhradske železnice v imenskem znesku za
1.500.000	gl., ki so v imovini državne osrednje blagajne.
Člen IV.
Gledé železnice, katero je napraviti po členu I, dovoljuje se oproščenje od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine za odkup zemljišč, gradnjo in opravo železnice, in pa presnemščino, kar se je nabere ob odkupu zemljišč.
Člen V.
Železnico, ki je predmet tega zakona, vrši naj država o svojem gospodarjenji, in vršba se sme prenesti na kakega zasebnika ali na kako družbo samo na podlogi zakona, ki se izdâ o tem.
Člen VI.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja; zvršiti ga je naročeno Mojemu trgovinskemu in Mojemu finančnemu ministru.
V	Schüobrunnu, dnč 20. maja 1889.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Dacquehein s. r.